Uradni zaznamek v predkazenskem postopku sam po sebi ni nedopusten dokaz in mora pravdno sodišče oceniti njegovo dokazno vrednost v skladu z 8. členom ZPP v vsakem konkretnem primeru.
Oškodovanec je prispeval k nastanku škode. S tem, ko je plastično cev žagal na krožni žagi, ki je namenjena žaganju lesa, in s tem, ko ni predhodno poskrbel za varnost in urejenost svojega delovnega mesta, je kršil 9. člen ZVZD, ki tudi njemu nalaga spoštovanje in izvajanje ukrepov za varno delo in tolikšno pazljivost, da s tem tudi sam varuje svoje življenje in zdravje. Tožnik bi zato moral plastično cev žagati s primernim delovnim sredstvom. Glede na svoje dolgoletne izkušnje bi se moral zavedati, da je drugačno ravnanje lahko nevarno. Glede na to, da je na tleh ležečo folijo videl in da je bilo tega dne vreme vetrovno, pa bi moral poskrbeti za njeno ustrezno zaščito, odstranitev ali obtežitev. Na podlagi delovnih in splošnih življenjskih izkušenj, bi se moral zavedati, da ležečo folijo veter lahko dvigne in jo zanese v bližino krožne žage in posledično tudi možnosti, da dela zato ne bo mogel varno opraviti.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – prometna nesreča – pešec v prometni nesreči – zlom stegnenice – znotraj možganska krvavitev – obtolčenina obeh pljučnih kril – strganje prednje križne vezi desnega kolena – razpočne rane na glavi – nepopoln izpah sprednjih zgornjih sekalcev – telesne bolečine – strah – skaženost – brazgotine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – oškodovanec je opravljal pleskarsko dejavnost kot samostojen podjetnik – mesečna renta – izgubljeni zaslužek – invalidska pokojnina
Tožnik je utrpel hud strah za življenje ob sami prometni nesreči in kasneje, ko so ga prebudili iz umetne kome in se je priključen na aparature in z nezmožnostjo gibanja znašel na intenzivnem oddelku, in ob upoštevanju, da je trpel tudi strah za izid zdravljenja hudih telesnih poškodb, prisojene odškodnine ni mogoče znižati.
Pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, zaradi katerih povprečni mesečni neto dohodek v znesku 818,26 EUR, izračunan ob upoštevanju enoletnega obdobja, ne bi odražal realnih dohodkov, ki bi jih tožnik prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
posojilna pogodba – vrnitev posojila – rok za vrnitev posojila – določljiv rok
Pritožbeno zatrjevanje, da mora biti za veljavnost posojilne pogodbe glede vračila podan določljiv rok, je materialnopravno zmotno. Takšno razlogovanje je v nasprotju z določbo drugega odstavka 574. člena OZ, ki posebej ureja zapadlost posojila v primerih, ko rok za vrnitev posojila ni določen in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin.
OZ člen 131, 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – predvidena operacija – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – tuja pomoč – stroški za tujo pomoč – merila za določitev urne postavke tuje pomoči – višina odškodnine – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Morebitni operativni poseg s korekcijo obraznih kosti (gre za korekcijo zamika med zgornjo in spodnjo čeljustjo, zaradi katere je podana asimetrija obraza), ne nudi zadostne podlage za zaključek, da gre le za začasni zamik (začasno skaženost). Gre za bodoče negotovo dejstvo, sodba pa nima razlogov o tem, da po operaciji, tudi bo če do nje prišlo, ne bo več asimetrije obraza.
ZFPPIPP člen 140, 140/1, 140/1-1, 236, 236/2, 221c, 221v.
potrjena prisilna poravnava - pobuda za oceno ustavnosti - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave - predlog za ponovno prisilno poravnavo
Zakon sodišču nalaga postopanje po 236. členom ZFPPIPP, ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave in tako tudi ne glede na vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne določbe ZFPPIPP. Vprašanje uporabe določbe 221.v člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave, katero je nameraval izpeljati dolžnik, za postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP ni relevantnega pomena. Dolžnik mora namreč v vsakem primeru zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka predložiti listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP, sodišče pa ga mora k temu pozvati, kar je v danem primeru tudi storilo.
zahtevek za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupni nepremičnini – upravljanje z nepremičnino – dediščinska skupnost – skupna lastnina – solastnina
Sodišče je ignoriralo ugovora tožene stranke, da je bila hiša skupna lastnina do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in da zato lastninska pravica na hiši ni bila razdeljena, tako kot to velja za solastninsko pravico. Lastninska pravica na premoženju, ki sta ga pravdni stranki podedovali, je bila, dokler ni bil sklep o dedovanju pravnomočen, nerazdeljena, hiša pa skupna last. To pomeni, da sta bila le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila.
KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 14, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode s kaznivim dejanjem - premoženjska škoda - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - razpravno načelo - izvedba glavne obravnave v nenavzočnosti pravdne (tožene) stranke - neupravičena odsotnost z naroka zaradi bolezni - kršitev pravice do obravnavanja
Vezanost na obsodilno sodbo kazenskega sodišča v predmetni odškodninski zadevi pomeni, da toženec ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze in da zaradi ravnanja ni nastala prepovedana posledica.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Toženec v pritožbi ne graja izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb, torej ne more uspeti z navajanjem dejstev.
Ker je tožnikov takratni pooblaščenec v pritožbi izrecno ugovarjal tudi stroškovni odločitvi in navedel, da iz stroškovnika izhaja, da njegovi stroški znašajo več, kot mu jih je priznalo sodišče ter da sodba ne vsebuje razlogov o izračunani višini stroškov, je zadostil merilu skrbnosti povprečnega pooblaščenca glede graje stroškovne odločitve.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 274. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112.
nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdnem postopku – nastanek taksne obveznosti – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – doplačilo sodne takse za pravdni postopek – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – prekinitev postopka – priznanje terjatve v stečajnem postopku – prenehanje pravnega interesa tožeče stranke – zavrženje tožbe – znižanje sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – domneva umika tožbe
Tožeča stranka, ki k plačilu sodne takse ni bila pozvana, ne more biti v slabšem položaju kot bi bila, v kolikor bi bila na to pozvana in takse ne bi plačala. Zakon namreč omogoča tožeči stranki, da s takšnim postopanjem pride do znižanja njene taksne obveznosti. V situaciji, ko stranka na plačilo takse ni pozvana in je njena tožba zavržena iz drugih razlogov, je tako upravičena do znižanja sodne takse, enako kot v primeru procesne situacije domneve umika tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP.
solastnina – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba tuje nepremičnine – nedobroverni posestnik – dobra vera posestnika – nasprotovanje ostalih solastnikov – upravičenja solastnika – dogovor o uporabi solastne stvari
Lastninska pravica na idealnem deležu pomeni, da je vsak izmed solastnikov, do višine idealnega deleža, lastnik kateregakoli dela stanovanja. Zaradi narave solastnine torej tisti, ki takšno stanovanje brez soglasja ostalih solastnikov kot edini uporabnik koristi (četudi trdi, da ga ne uporablja v celoti), tega ne more izvršiti brez posega v idealne deleže ostalih solastnikov.
sodna ureditev meje – javno dobro – ureditev meje po močnejši pravici – ureditev meje po katastru – nepravdni postopek – pritožba v nepravdnem postopku – pritožba, vložena po poteku pritožbenega roka – prepozna pritožba
Meje zemljišča, ki je javno dobro, so urejene po močnejši pravici, ugotovljeni na podlagi katastrskih podatkov.
ZIZ člen 17, 20a. OZ člen 343, 343/2. SPZ člen 154.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zavarovana terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - zapadlost terjatve - zastaranje pri hipoteki - zastaranje obresti
Hipoteka je stvarna pravica, zato zastaranje pri hipoteki niti ne pride v poštev. Celo če je terjatev glavnega dolžnika zastarana, hipotekarni upnik še vedno obdrži poplačilno pravico iz zastavljene stvari.
ZFPPIPP člen 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 404-1, 405, 405/1, 408, 410, 410/1, 410/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - dva ugovora proti odpustu obveznosti - skupno obravnavanje ugovorov - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - pravica do obravnavanja ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - premoženje, obremenjeno s hipoteko - akcesornost hipoteke - pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti - unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso - pogodba o preužitku - razpolaganje s premoženjem za neznatno plačilo
Sodišče prve stopnje s tem, ko pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka ni zavrglo upničinega drugega ugovora, ni nepravilno uporabilo nobene procesne določbe ZFPPIPP ali ZPP. Če bi pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pravočasen ugovor proti odpustu obveznosti zavrglo, bi upnici odvzelo pravico do obravnavanja ugovora in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Bistvo konkretnega neodplačnega prenosa premoženja je v tem, da se je s tem premoženje dolžnika za poplačilo njegovih upnikov zmanjšalo, medtem ko so njegove obveznosti do upnikov ostale enake. Zato v smislu četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja neodplačen prenos lastninske pravice na dolžnikovih nepremičninah z dolžnika na njegovo ženo, neodplačno razpolaganje s premoženjem, ki je ovira za odpust obveznosti.
Če bi bilo premoženje prodano, čemur se je dolžnik izognil, bi bila manjša tudi višina dolga, ki bi bila dolžniku odpuščena s sklepom o odpustu obveznosti. Obveznost dolžnika do upnika pa je po sporni odtujitvi premoženja ženi ostala enaka in bi nanjo v skladu z določbo 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkoval. Pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje tistega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, kar pomeni, da bi se v primeru, če dolžnik s tem premoženjem pred začetkom stečajnega postopka ne bi neodplačno razpolagal, unovčilo v stečajnem postopku, ne glede na sklep o odpustu obveznosti.
Tožnica ni dokazala, da bi šlo za subjektivno simulacijo najemne pogodbe, da je bila pokojna mati navidezna pogodbenica najemne pogodbe, pravni prednik toženk pa dejanski pogodbenik. Subjektivna simulacija pogodbe vedno predpostavlja dva med seboj povezana pravna posla: navidezno pogodbo in dogovor o simulaciji.
padec na poledenelem parkirišču – povrnitev škode – nesreča pri delu – krivdna odgovornost – skrbnost ravnanja delodajalca – objektivna odgovornost
Ob tem, ko si je tožnik izbral najkrajšo možno pot do avtomobila, čeprav je videl, da je ta pot zasnežena in poledenela, mora v posledici tega sam trpeti posledice, ki so mu nastale. Nerazumno je v takih primerih pričakovati od tožene stranke, da bo očistila sporno površino do take mere, da bi bile izključene kakršnekoli poškodbe in zahteva tožnika, da bi morale biti v takem primeru nameščene opozorilne table.
ODZ paragraf 326, 1464. ZTLR člen 24, 28, 29, 72. SPZ člen 43. ZPP člen 182, 182/2, 185, 185/7, 329, 329/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – zakonita in dobroverna posest – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina – priposestvovanje služnosti
Tožnik ni uspel dokazati nobenega pravnega naslova za (svojo in očetovo) uporabo sporne nepremičnine, nasprotno, izkazalo se je, da je moral vedeti, da nepremičnino uporablja preko obsega dovoljenja, posledično pa je toženki uspel dokaz o njegovi slabovernosti.
Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe zavrnilo s sklepom na naroku in ker je zoper ta sklep dopustna pritožba (arg. a contrario po sedmem odstavku 185. člena ZPP), bi ga moralo skladno z drugim odstavkom 329. člena ZPP vročiti strankam v overjenem prepisu, česar ni storilo. Vendar pa tožnik sklepa posebej ni izpodbijal, niti sedaj s pritožbo proti glavni stvari, zato njegovih argumentov tu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
OZ člen 190, 191, 287, 287/1, 287/2, 311, 314, 342. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – neupravičena pridobitev – vračunanje terjatev – vrstni red vračunavanja – namen plačila – izbira dolžnika – preplačilo – ugovor zastaranja – pobotanje – pobot zastarane terjatve – učinek izpolnitve zastarane obveznosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Dolžnica mora svojo izbiro, katero izmed več obveznosti bo s plačilom izpolnila, opraviti najkasneje ob izpolnitvi v nalogu za plačilo.
Če dolžnik ob plačilu ni vedel, da je obveznost zastarana, se kasneje na zmoto glede zastaranja obveznosti ne more sklicevati, saj zakon možnost uveljavljanja zmote v primeru izpolnitve zastarane obveznosti izrecno izključuje. Če se izpolni zastarana obveznost, se izpolni veljavna obveznost, zato dolžnik izpolnjenega ne more terjati nazaj.