plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – začetek teka roka za plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe
Napačno je postopanje sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je pritožba umaknjena, še preden je vlagatelja seznanilo, da njegov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo te sodne takse ni utemeljen. Če namreč sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ne ugodi (ali ga zavrže), začne teči rok za plačilo sodne takse, na katero se plačilni nalog nanaša, šele po vročitvi sklepa, s katerim je sodišče ugovor zavrnilo ali ga zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081108
ZPP člen 212, 452, 453. OZ člen 239, 239/1.
spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – učinki veljavne pogodbe – pavšalni ugovori – izpolnitev obveznosti po poteku roka za odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo
Tožena stranka v pritožbi trdi, da je del terjatve plačala po izteku roka za odgovor na tožbo oziroma pripravljalno vlogo. Pritožbeno sodišče zato tega dejstva ne sme upoštevati.
Tožnica ni dokazala, da bi šlo za subjektivno simulacijo najemne pogodbe, da je bila pokojna mati navidezna pogodbenica najemne pogodbe, pravni prednik toženk pa dejanski pogodbenik. Subjektivna simulacija pogodbe vedno predpostavlja dva med seboj povezana pravna posla: navidezno pogodbo in dogovor o simulaciji.
padec na poledenelem parkirišču – povrnitev škode – nesreča pri delu – krivdna odgovornost – skrbnost ravnanja delodajalca – objektivna odgovornost
Ob tem, ko si je tožnik izbral najkrajšo možno pot do avtomobila, čeprav je videl, da je ta pot zasnežena in poledenela, mora v posledici tega sam trpeti posledice, ki so mu nastale. Nerazumno je v takih primerih pričakovati od tožene stranke, da bo očistila sporno površino do take mere, da bi bile izključene kakršnekoli poškodbe in zahteva tožnika, da bi morale biti v takem primeru nameščene opozorilne table.
pogodba o preužitku – darilna pogodba – neodplačna pogodba – element tveganja – presoja vrednosti medsebojnih obveznosti – subjektivni element – navidezna pogodba
Za presojo veljavnosti pogodbe o preužitku ni pomembno, kakšno pomoč je A. A. v času izvrševanja pogodbe dejansko potrebovala, ampak so pomembne okoliščine v času sklepanja same pogodbe in da je bilo takrat mogoče pričakovati, da bo s starostjo potrebovala vsaj takšno pomoč, kot jo je v času sklepanja pogodbe. Preužitkarica je bila ob sklenitvi pogodbe res stara že 89 let in je imela določene zdravstvene težave, vendar ne takšnih, na podlagi katerih bi se lahko sklepalo, da bo v kratkem času zagotovo umrla. Umrla je zaradi bakterijske okužbe, ki je ob sklepanju pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, kot tudi v času sklepanja pogodbe ni bilo mogoče predvideti hitre in gotove smrti niti kakšno pomoč bo potrebovala in kakšno bo njeno stanje v nadaljevanju. Toženki nista vedeli, koliko časa bodo nepremičnine obremenjene. Vse navedeno daje sklenjeni pogodbi zahtevan element tveganja.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071078
ZPP člen 76, 76/3. ZVEtL člen 30, 30/2, 30/2-5.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – skupnost etažnih lastnikov – priznanje lastnosti stranke – trajnost in trdnost skupnosti – možnost določitve identitete
Čeprav je eden od možnih pogojev tudi, da imajo etažni lastniki premoženje, na katerega je mogoče poseči z izvršbo, pa je vendarle treba upoštevati, da je ta pogoj v zakonu naveden le primeroma, in da ne gre za nujen in potreben pogoj. Pomembno merilo predstavlja tudi dejstvo trajnosti in trdnosti skupnosti, saj je vezana na etažno lastnino. Dokler je nepremičnina razdeljena na etažno lastnino, obstaja skupnost solastnikov.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Toženec v pritožbi ne graja izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb, torej ne more uspeti z navajanjem dejstev.
OZ člen 131, 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – predvidena operacija – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – tuja pomoč – stroški za tujo pomoč – merila za določitev urne postavke tuje pomoči – višina odškodnine – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Morebitni operativni poseg s korekcijo obraznih kosti (gre za korekcijo zamika med zgornjo in spodnjo čeljustjo, zaradi katere je podana asimetrija obraza), ne nudi zadostne podlage za zaključek, da gre le za začasni zamik (začasno skaženost). Gre za bodoče negotovo dejstvo, sodba pa nima razlogov o tem, da po operaciji, tudi bo če do nje prišlo, ne bo več asimetrije obraza.
KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 14, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode s kaznivim dejanjem - premoženjska škoda - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - razpravno načelo - izvedba glavne obravnave v nenavzočnosti pravdne (tožene) stranke - neupravičena odsotnost z naroka zaradi bolezni - kršitev pravice do obravnavanja
Vezanost na obsodilno sodbo kazenskega sodišča v predmetni odškodninski zadevi pomeni, da toženec ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze in da zaradi ravnanja ni nastala prepovedana posledica.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do trditev tožene stranke o soprispevku oškodovanca, kar pomeni kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZVEtL člen 2, 3, 9, 13, 17, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6, 25. ZPP člen 196.
vzpostavitev etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – navidezna lastnina – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – posamezni deli – vpis v kataster stavb – postopek za spremembo podatkov v katastru stavb – upravni postopek – pripravljalna opravila sodišča – izvajanje katastrskih vpisov – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine – udeleženci postopka – enotno sosporništvo – razveljavitev sklepa v celoti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL se lahko doseže sprememba vpisa v katastru stavb le, če v zvezi s spremembami ni spora med udeleženci postopka.
ZFPPIPP člen 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 404-1, 405, 405/1, 408, 410, 410/1, 410/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - dva ugovora proti odpustu obveznosti - skupno obravnavanje ugovorov - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - pravica do obravnavanja ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - premoženje, obremenjeno s hipoteko - akcesornost hipoteke - pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti - unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso - pogodba o preužitku - razpolaganje s premoženjem za neznatno plačilo
Sodišče prve stopnje s tem, ko pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka ni zavrglo upničinega drugega ugovora, ni nepravilno uporabilo nobene procesne določbe ZFPPIPP ali ZPP. Če bi pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pravočasen ugovor proti odpustu obveznosti zavrglo, bi upnici odvzelo pravico do obravnavanja ugovora in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Bistvo konkretnega neodplačnega prenosa premoženja je v tem, da se je s tem premoženje dolžnika za poplačilo njegovih upnikov zmanjšalo, medtem ko so njegove obveznosti do upnikov ostale enake. Zato v smislu četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja neodplačen prenos lastninske pravice na dolžnikovih nepremičninah z dolžnika na njegovo ženo, neodplačno razpolaganje s premoženjem, ki je ovira za odpust obveznosti.
Če bi bilo premoženje prodano, čemur se je dolžnik izognil, bi bila manjša tudi višina dolga, ki bi bila dolžniku odpuščena s sklepom o odpustu obveznosti. Obveznost dolžnika do upnika pa je po sporni odtujitvi premoženja ženi ostala enaka in bi nanjo v skladu z določbo 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkoval. Pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje tistega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, kar pomeni, da bi se v primeru, če dolžnik s tem premoženjem pred začetkom stečajnega postopka ne bi neodplačno razpolagal, unovčilo v stečajnem postopku, ne glede na sklep o odpustu obveznosti.
delitev solastnine - udeleženci v postopku delitve solastnine - sprememba lastninskega stanja med postopkom - dopolnitev predloga za delitev solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine - upiranje udeležbi v postopku
Lastninsko stanje nepremičnine v solastnini, ki je predmet delitve v nepravdnem postopku, se je med postopkom spremenilo in je zato sodišče dopolnjen predlog za delitev pravilno poslalo v odgovor tudi novemu solastniku. Ker se je slednji z vlogo, s katero se ni strinjal z vsebinskim predlogom za delitev solastnine, spustil v obravnavanje zadeve, ga je sodišče utemeljeno štelo za udeleženca postopka. Njegova pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo razširitev predloga za delitev solastnine nanj, je, glede na to, da se v zdajšnji fazi postopka udeležbi ne more več upirati, neutemeljena.
ZPP člen 13, 13/1. ZV-1 člen 139, 139/1, 141, 141/1, 191, 191/1, 191/4, 199. OZ člen 39, 92.
koncesijski akt – koncesijska pogodba – pravnomočna odločba o izbiri koncesionarja – pogoji za koncesijo – obnova upravnega postopka – ničnost – pravni interes – zavrženje tožbe – prirejenost upravnih in sodnih odločb – koncesija na področju rabe in izkoriščanja naravnih dobrin
Zaradi načela prirejenosti upravnih in sodnih odločb je v predmetnem postopku sodišče vezano na navedeni sklep Vlade RS o izbiri koncesionarke. Tožnica mora pravno varstvo doseči v upravnem postopku, v katerem do sedaj še ni prišlo do preverjanja pogojev, na podlagi katerih je bila drugotožena stranka izbrana za koncesionarko. Pravilno je stališče sklepa, da z razveljavitvijo pogodbe tožeča stranka ne doseže, da koncesija pripade njej.
Ko je zapustnik oporoko l. 1954 zapisal za svoje celotno premoženje, je to bilo tudi premoženje, ki je bilo kasneje denacionalizirano. Njegova volja, da se oporoka nanaša tudi na to premoženje, je bila jasna in nedvoumna, zato ni nobene potrebe, da bi jo konstruirali.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ni upoštevalo oporočnih določil zapustnika glede tega, kdo naj bi (oz. naj ne bi) dedoval po njegovi oporočni dedinji. Gre za fidejkomisarično substitucijo, ki v našem pravu ni dovoljena.
Ker pritožnik ni dedič, nima ne pravice ne interesa, da nasprotuje postavljenemu skrbniku zapuščine.
solastnina – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba tuje nepremičnine – nedobroverni posestnik – dobra vera posestnika – nasprotovanje ostalih solastnikov – upravičenja solastnika – dogovor o uporabi solastne stvari
Lastninska pravica na idealnem deležu pomeni, da je vsak izmed solastnikov, do višine idealnega deleža, lastnik kateregakoli dela stanovanja. Zaradi narave solastnine torej tisti, ki takšno stanovanje brez soglasja ostalih solastnikov kot edini uporabnik koristi (četudi trdi, da ga ne uporablja v celoti), tega ne more izvršiti brez posega v idealne deleže ostalih solastnikov.
Oškodovanec je prispeval k nastanku škode. S tem, ko je plastično cev žagal na krožni žagi, ki je namenjena žaganju lesa, in s tem, ko ni predhodno poskrbel za varnost in urejenost svojega delovnega mesta, je kršil 9. člen ZVZD, ki tudi njemu nalaga spoštovanje in izvajanje ukrepov za varno delo in tolikšno pazljivost, da s tem tudi sam varuje svoje življenje in zdravje. Tožnik bi zato moral plastično cev žagati s primernim delovnim sredstvom. Glede na svoje dolgoletne izkušnje bi se moral zavedati, da je drugačno ravnanje lahko nevarno. Glede na to, da je na tleh ležečo folijo videl in da je bilo tega dne vreme vetrovno, pa bi moral poskrbeti za njeno ustrezno zaščito, odstranitev ali obtežitev. Na podlagi delovnih in splošnih življenjskih izkušenj, bi se moral zavedati, da ležečo folijo veter lahko dvigne in jo zanese v bližino krožne žage in posledično tudi možnosti, da dela zato ne bo mogel varno opraviti.
dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedeniškega mnenja
Tožeča stranka je v izjasnitvi v zvezi z izvedenskim mnenjem zgolj trdila, da izvedensko mnenje ni skladno z določbo 251.člena ZPP, ni pa zahtevala, da se izvedensko mnenje dopolni ali določi nov izvedenec, zato je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja smelo upoštevati tudi sporno izvedensko mnenje in s tem ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožba zmotno meni, da izvedenec ne bi smel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja pridobiti dodatne podatke, ki jih sicer ni v spisu, saj mu je sodišče prve stopnje to dopustilo v sklepu, s katerim je izvedenca imenovalo in mu določilo nalogo, kar pa je skladno z določbo 252. člena ZPP, da sme izvedenec pridobiti določena pojasnila, lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063611
OZ člen 689, 965. ZPP člen 214, 214/2, 285, 318, 318/1.
domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev - pravno relevantna dejstva - sklepčnost navedb tožnika - pogoji za izdajo zamudne sodbe - afirmativna litiskontestacija - sklepčnost tožbe - podlaga tožbenega zahtevka - avtomobilsko zavarovanje - odtujitev priklopnega vozila - nastanek škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje prevozniške odgovornosti - škoda zaradi izgubljenega tovora - direktna tožba oškodovanca - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - pomanjkljivosti v sami tožbi
Domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev lahko velja zgolj za tista dejstva, ki so pravno relevantna glede na podano trditveno podlago nasprotne stranke. Predpostavka za takšen učinek neprerekanih dejstev je torej sklepčnost samih navedb tožnika pri utemeljitvi tožbenega zahtevka. Najbolj izrazito se ta učinek kaže v pogojih za izdajo zamudne sodbe, v kateri je najbolj uveljavljeno načelo arifmativne litiskontenstacije, to je domneve, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava s strani tožeče stranke zatrjevana dejstva. Tudi v tem primeru je pogoj za ugoditev tožbenemu zahtevku sklepčnost same tožbe, to je, da je tožbeni zahtevek glede na zatrjevana dejstva utemeljen v veljavnem materialnem pravu. Hkrati pa zatrjevana dejstva ne smejo biti v izrecnem nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik.
Presoja sklepčnosti tožbe temelji na materialnem pravu, v katerega je vključeno tudi avtonomno pravo v obliki pogodbe.
Prevozni listi CMR kot prevoznika navajajo družbo D. d. o. o. in ne tožečo stranko. Na družbo D. d. o. o. se glasijo vsi zahtevki naročnikov za stroške izgubljenega tovora. Tudi vse listine, ki jih je tožeča stranka predložila v dokaz plačila škode zaradi izgubljenega tovora naročnikom, izkazujejo medsebojne kompenzacije v breme družbe D. d. o. o. in ne tožeče stranke. To pa pomeni, da tožeča stranka sploh ni podala sklepčnih trditev o podlagi tožbenega zahtevka. Po eni strani se je sklicevala na zavarovanje prevozniške odgovornosti, ki jo je s toženo stranko sklenila tretja oseba. Iz takšnega razmerja bi lahko zoper toženo stranko kot zavarovalnico uveljavljala neposreden zahtevek le v smislu direktne tožbe oškodovanca po 965. členu OZ. V tej smeri tožeča stranka ni ponudila nobenih sklepčnih trditev. V tožbi je celo zatrjevala, da je večino skupne vrednosti odtujenega blaga oškodovancem poravnala tožena stranka, kar naj bi izhajalo iz priloženih dokazil o vplačilu. Četudi bi bilo to navedbo razumeti kot pisno pomoto v tožbi in je bil namen tožeče stranke zatrjevati, da naj bi tožeča stranka že poravnala škodo, bi bila takšna navedba v izrecnem nasprotju s samimi listinami, na katere se je sklicevala.
Pomoč sodišča strankam v okviru materialnoprocesnega vodstva namreč ne sega tako daleč, da bi moralo tožeči stranki v usta položiti navedbe, s katerimi bi odpravila pomanjkljivost svojih tožbenih navedb. Če je tožeča stranka kljub opozorilu s strani tožene stranke vztrajala pri utemeljevanju zahtevka brez utemeljitve pravne in dejanske podlage, je to pač tveganje, ki ga mora pripisati sama sebi.