najemna pogodba za poslovni prostor – krivdni razlog – izpraznitev poslovnega objekta iz krivdnih razlogov – poslovna stavba – poslovni prostor – delna sodba – vmesna sodba – trditvena podlaga – trditev – ugotovitev sodišča
Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo prvo sodišče v konkretnem primeru, ko je odločilo le o enem izmed zahtevkov, izdati delno in ne vmesne sodbe, kar pa na samo odločitev sodišča ni vplivalo.
Sodišče prve stopnje je v nasprotju s tožnikovo trditveno podlago ugotovilo, da tožeča stranka ne zatrjuje tudi zamude pri plačilu najemnin.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0083846
URS člen 121, 125. ZASP člen 118, 118/1, 122, 128, 130, 130/1, 145, 146, 146/1, 147, 147-1, 153, 153/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1,168, 168/3, 170, 176, 176/1. OZ člen 74, 131, 164, 164/1, 190, 198. ZPreZP člen 1, 1/2, 11, 11/2. ZPP člen 190, 311. ZS člen 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
aktivna legitimacija - procesna legitimacija - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - male pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb - kontrahirna dolžnost - povrnitev škode - civilna kazen - poročanje o priobčevanju fonogramov - stroški terenskega preverjanja - povrnitev premoženjske škode - DDV - stroški opominjanja po ZPreZP - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse
ZASP jasno določa, da kolektivna organizacija v svojem imenu in za račun avtorjev uveljavlja pravice. Zakon ji daje procesno upravičenje, četudi ne uveljavlja lastnih pravic.
Oškodovanec je prispeval k nastanku škode. S tem, ko je plastično cev žagal na krožni žagi, ki je namenjena žaganju lesa, in s tem, ko ni predhodno poskrbel za varnost in urejenost svojega delovnega mesta, je kršil 9. člen ZVZD, ki tudi njemu nalaga spoštovanje in izvajanje ukrepov za varno delo in tolikšno pazljivost, da s tem tudi sam varuje svoje življenje in zdravje. Tožnik bi zato moral plastično cev žagati s primernim delovnim sredstvom. Glede na svoje dolgoletne izkušnje bi se moral zavedati, da je drugačno ravnanje lahko nevarno. Glede na to, da je na tleh ležečo folijo videl in da je bilo tega dne vreme vetrovno, pa bi moral poskrbeti za njeno ustrezno zaščito, odstranitev ali obtežitev. Na podlagi delovnih in splošnih življenjskih izkušenj, bi se moral zavedati, da ležečo folijo veter lahko dvigne in jo zanese v bližino krožne žage in posledično tudi možnosti, da dela zato ne bo mogel varno opraviti.
dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedeniškega mnenja
Tožeča stranka je v izjasnitvi v zvezi z izvedenskim mnenjem zgolj trdila, da izvedensko mnenje ni skladno z določbo 251.člena ZPP, ni pa zahtevala, da se izvedensko mnenje dopolni ali določi nov izvedenec, zato je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja smelo upoštevati tudi sporno izvedensko mnenje in s tem ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožba zmotno meni, da izvedenec ne bi smel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja pridobiti dodatne podatke, ki jih sicer ni v spisu, saj mu je sodišče prve stopnje to dopustilo v sklepu, s katerim je izvedenca imenovalo in mu določilo nalogo, kar pa je skladno z določbo 252. člena ZPP, da sme izvedenec pridobiti določena pojasnila, lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov.
plačilo za opremo – pogodbeno pravo – dokazno breme – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik, na katerem je dokazno breme, ni dokazal, da se je s tožencem dogovoril, da mu bo poleg že plačanega zneska 60.000,00 EUR plačal še dodatnih 60.000,00 EUR za opremo, ki jo je tožnik pustil v hiši.
Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina in potrjuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno, tožnik ga je podpisal brez pripomb.
zapuščinski postopek – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – odstop dednega deleža – dedni dogovor – sklepčnost tožbe
V konkretnem primeru gre za pravno vprašanje o razlagi pogodbe, o kateri bi moralo odločiti zapuščinsko sodišče, ne pa, da je prekinilo postopek in tožnika napotilo na pravdo.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 253, 265, 265/1, 265/2, 267. ZZK-1 člen 94, 94/3.
izločitvena pravica - nedenarna terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nepremičnina ni del stečajne mase - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Ker stečajni upravitelj v obravnavani zadevi ni izrabil pravice, ki mu jo daje 267. člen ZFPPIPP (ni odstopil od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe), je prodajno pogodbo dolžan izpolniti (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Nedenarni zahtevek za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila se po posebnem pravilu, določenem v prvem odstavku 265. člena ZFPPIPP, ne pretvori v denarno terjatev in se v stečajnem postopku obravnava enako kot terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - splošni skupni deli stavbe - delna ničnost
Za stavbo 1112 k.o. I. je na podlagi enostranskega akta takratnega lastnika z dne 8.12.2003 že oblikovana in skladno z Zakonom o zemljiški knjigi vpisana etažna lastnina. Pri njenem oblikovanju so nastali posamezni deli, med drugim tudi dela 6 in 7, ki ju je kasneje, s pogodbo z dne 3.9.2013 kupila nasprotna udeleženka. Glede na materialno pravo spremembe statusa že vpisanih posameznih delov v splošni skupni del ni mogoče doseči v postopku po ZVEtL, za kar si prizadevajo predlagatelji.
sodna ureditev meje – javno dobro – ureditev meje po močnejši pravici – ureditev meje po katastru – nepravdni postopek – pritožba v nepravdnem postopku – pritožba, vložena po poteku pritožbenega roka – prepozna pritožba
Meje zemljišča, ki je javno dobro, so urejene po močnejši pravici, ugotovljeni na podlagi katastrskih podatkov.
OZ člen 131, 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – predvidena operacija – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – tuja pomoč – stroški za tujo pomoč – merila za določitev urne postavke tuje pomoči – višina odškodnine – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Morebitni operativni poseg s korekcijo obraznih kosti (gre za korekcijo zamika med zgornjo in spodnjo čeljustjo, zaradi katere je podana asimetrija obraza), ne nudi zadostne podlage za zaključek, da gre le za začasni zamik (začasno skaženost). Gre za bodoče negotovo dejstvo, sodba pa nima razlogov o tem, da po operaciji, tudi bo če do nje prišlo, ne bo več asimetrije obraza.
Ponudba, ki je bila posredovana predkupnemu upravičencu, ni vsebovala seznama opreme poslovnega prostora, kar pa tudi ni potrebno. Nepremičnina se je prodajala obenem s pritiklinami – opremo in inventarjem. Pritikline pa delijo usodo glavne stvari (17. člen SPZ). Ponudba pa je tožeči stranki omogočala ogled lokala, ki se je prodajal. Tožeča stranka ponujene možnosti ni izkoristila. Pritožba po povedanem v delu, ki pravi, da bi moral biti v ponudbi opredeljen seznam opreme, osnovnih sredstev in inventarja, ni utemeljena.
Za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe je predpisana pisna oblika. Toda za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe se ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki. Pisna oblika je kot pogoj za veljavno sklenitev določena le v zvezi z izjavo poroka. Upnik lahko poda izjavo volje za sklenitev poroštvene pogodbe ustno.
pogodba o preužitku – darilna pogodba – neodplačna pogodba – element tveganja – presoja vrednosti medsebojnih obveznosti – subjektivni element – navidezna pogodba
Za presojo veljavnosti pogodbe o preužitku ni pomembno, kakšno pomoč je A. A. v času izvrševanja pogodbe dejansko potrebovala, ampak so pomembne okoliščine v času sklepanja same pogodbe in da je bilo takrat mogoče pričakovati, da bo s starostjo potrebovala vsaj takšno pomoč, kot jo je v času sklepanja pogodbe. Preužitkarica je bila ob sklenitvi pogodbe res stara že 89 let in je imela določene zdravstvene težave, vendar ne takšnih, na podlagi katerih bi se lahko sklepalo, da bo v kratkem času zagotovo umrla. Umrla je zaradi bakterijske okužbe, ki je ob sklepanju pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, kot tudi v času sklepanja pogodbe ni bilo mogoče predvideti hitre in gotove smrti niti kakšno pomoč bo potrebovala in kakšno bo njeno stanje v nadaljevanju. Toženki nista vedeli, koliko časa bodo nepremičnine obremenjene. Vse navedeno daje sklenjeni pogodbi zahtevan element tveganja.
nepravdni postopek – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega dela – prodaja posameznega dela stavbe – nastanek dejanske etažne lastnine – vmesni sklep o primernosti strokovne podlage – pravnomočnost
Sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot na posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL).
zahtevek za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupni nepremičnini – upravljanje z nepremičnino – dediščinska skupnost – skupna lastnina – solastnina
Sodišče je ignoriralo ugovora tožene stranke, da je bila hiša skupna lastnina do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in da zato lastninska pravica na hiši ni bila razdeljena, tako kot to velja za solastninsko pravico. Lastninska pravica na premoženju, ki sta ga pravdni stranki podedovali, je bila, dokler ni bil sklep o dedovanju pravnomočen, nerazdeljena, hiša pa skupna last. To pomeni, da sta bila le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila.
ZFPPIPP člen 140, 140/1, 140/1-1, 236, 236/2, 221c, 221v.
potrjena prisilna poravnava - pobuda za oceno ustavnosti - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave - predlog za ponovno prisilno poravnavo
Zakon sodišču nalaga postopanje po 236. členom ZFPPIPP, ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave in tako tudi ne glede na vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne določbe ZFPPIPP. Vprašanje uporabe določbe 221.v člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave, katero je nameraval izpeljati dolžnik, za postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP ni relevantnega pomena. Dolžnik mora namreč v vsakem primeru zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka predložiti listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP, sodišče pa ga mora k temu pozvati, kar je v danem primeru tudi storilo.
solastnina – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba tuje nepremičnine – nedobroverni posestnik – dobra vera posestnika – nasprotovanje ostalih solastnikov – upravičenja solastnika – dogovor o uporabi solastne stvari
Lastninska pravica na idealnem deležu pomeni, da je vsak izmed solastnikov, do višine idealnega deleža, lastnik kateregakoli dela stanovanja. Zaradi narave solastnine torej tisti, ki takšno stanovanje brez soglasja ostalih solastnikov kot edini uporabnik koristi (četudi trdi, da ga ne uporablja v celoti), tega ne more izvršiti brez posega v idealne deleže ostalih solastnikov.
ZFPPIPP člen 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 404-1, 405, 405/1, 408, 410, 410/1, 410/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - dva ugovora proti odpustu obveznosti - skupno obravnavanje ugovorov - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - pravica do obravnavanja ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - premoženje, obremenjeno s hipoteko - akcesornost hipoteke - pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti - unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso - pogodba o preužitku - razpolaganje s premoženjem za neznatno plačilo
Sodišče prve stopnje s tem, ko pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka ni zavrglo upničinega drugega ugovora, ni nepravilno uporabilo nobene procesne določbe ZFPPIPP ali ZPP. Če bi pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pravočasen ugovor proti odpustu obveznosti zavrglo, bi upnici odvzelo pravico do obravnavanja ugovora in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Bistvo konkretnega neodplačnega prenosa premoženja je v tem, da se je s tem premoženje dolžnika za poplačilo njegovih upnikov zmanjšalo, medtem ko so njegove obveznosti do upnikov ostale enake. Zato v smislu četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja neodplačen prenos lastninske pravice na dolžnikovih nepremičninah z dolžnika na njegovo ženo, neodplačno razpolaganje s premoženjem, ki je ovira za odpust obveznosti.
Če bi bilo premoženje prodano, čemur se je dolžnik izognil, bi bila manjša tudi višina dolga, ki bi bila dolžniku odpuščena s sklepom o odpustu obveznosti. Obveznost dolžnika do upnika pa je po sporni odtujitvi premoženja ženi ostala enaka in bi nanjo v skladu z določbo 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkoval. Pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje tistega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, kar pomeni, da bi se v primeru, če dolžnik s tem premoženjem pred začetkom stečajnega postopka ne bi neodplačno razpolagal, unovčilo v stečajnem postopku, ne glede na sklep o odpustu obveznosti.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – prometna nesreča – pešec v prometni nesreči – zlom stegnenice – znotraj možganska krvavitev – obtolčenina obeh pljučnih kril – strganje prednje križne vezi desnega kolena – razpočne rane na glavi – nepopoln izpah sprednjih zgornjih sekalcev – telesne bolečine – strah – skaženost – brazgotine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – oškodovanec je opravljal pleskarsko dejavnost kot samostojen podjetnik – mesečna renta – izgubljeni zaslužek – invalidska pokojnina
Tožnik je utrpel hud strah za življenje ob sami prometni nesreči in kasneje, ko so ga prebudili iz umetne kome in se je priključen na aparature in z nezmožnostjo gibanja znašel na intenzivnem oddelku, in ob upoštevanju, da je trpel tudi strah za izid zdravljenja hudih telesnih poškodb, prisojene odškodnine ni mogoče znižati.
Pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, zaradi katerih povprečni mesečni neto dohodek v znesku 818,26 EUR, izračunan ob upoštevanju enoletnega obdobja, ne bi odražal realnih dohodkov, ki bi jih tožnik prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
sodna poravnava - izvršilni naslov - prodaja nepremičnine - razdelitev stvari - načelo stroge formalne legalitete - namen sklenitve sodne poravnave - jezikovna razlaga - pooblastitev nepremičninskega posrednika - dogovor o prodaji
Izvršilno sodišče nima pristojnosti, da bi presojalo namen, pravno pravilnost ali logičnost sodne poravnave, temveč je strogo vezano na jezikovni pomen v njej sklenjenih zavez.