ODZ paragraf 326, 1464. ZTLR člen 24, 28, 29, 72. SPZ člen 43. ZPP člen 182, 182/2, 185, 185/7, 329, 329/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – zakonita in dobroverna posest – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina – priposestvovanje služnosti
Tožnik ni uspel dokazati nobenega pravnega naslova za (svojo in očetovo) uporabo sporne nepremičnine, nasprotno, izkazalo se je, da je moral vedeti, da nepremičnino uporablja preko obsega dovoljenja, posledično pa je toženki uspel dokaz o njegovi slabovernosti.
Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe zavrnilo s sklepom na naroku in ker je zoper ta sklep dopustna pritožba (arg. a contrario po sedmem odstavku 185. člena ZPP), bi ga moralo skladno z drugim odstavkom 329. člena ZPP vročiti strankam v overjenem prepisu, česar ni storilo. Vendar pa tožnik sklepa posebej ni izpodbijal, niti sedaj s pritožbo proti glavni stvari, zato njegovih argumentov tu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni v času od trenutka, ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo pogodbene obveznosti vse do izpolnitve le-te. Najkasneje z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tako pogodbena kazen zapade v plačilo in ima upnik pravico terjati njeno izpolnitev. Tedaj pa je zastaranje tudi pričelo teči.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za obročno plačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge – neplačilo sodne takse – domneva umika pritožbe
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da takse v danem roku ni plačala, niti ne trdi, da je predlog za obročno plačilo sodne takse dopolnila. Sklicuje se le na trditve, ki jih je v zvezi z vtoževano terjatvijo podala v pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2014. Le-te pa, glede na to, da je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke zoper sodbo pravilno štelo za umaknjeno, ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
padec na poledenelem parkirišču – povrnitev škode – nesreča pri delu – krivdna odgovornost – skrbnost ravnanja delodajalca – objektivna odgovornost
Ob tem, ko si je tožnik izbral najkrajšo možno pot do avtomobila, čeprav je videl, da je ta pot zasnežena in poledenela, mora v posledici tega sam trpeti posledice, ki so mu nastale. Nerazumno je v takih primerih pričakovati od tožene stranke, da bo očistila sporno površino do take mere, da bi bile izključene kakršnekoli poškodbe in zahteva tožnika, da bi morale biti v takem primeru nameščene opozorilne table.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081108
ZPP člen 212, 452, 453. OZ člen 239, 239/1.
spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – učinki veljavne pogodbe – pavšalni ugovori – izpolnitev obveznosti po poteku roka za odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo
Tožena stranka v pritožbi trdi, da je del terjatve plačala po izteku roka za odgovor na tožbo oziroma pripravljalno vlogo. Pritožbeno sodišče zato tega dejstva ne sme upoštevati.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – protipravnost ravnanja – okoliščine, v katerih je bila izjava dana – zaslišanje stranke v pravdnem postopku
Zaradi konkretnih okoliščin, v katerih so bile izjave dane, izjavam takšne žaljive vsebine, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ni mogoča pripisati. Tudi izrazu, kot je „premaknjen“, ki sicer predstavlja negativne osebne lastnosti, vendar njegova intenzivnost glede na konkretne okoliščine primera ni bila takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Izjavo je treba presojati predvsem v luči, da je bila dana v pravdnem postopku, kjer je tožnik toženca tožil zaradi plačila odškodnine, v tem postopku pa je bil toženi zaslišan kot stranka in se je predvsem želel razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti in plačila odškodnine.
ZFPPIPP člen 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 404-1, 405, 405/1, 408, 410, 410/1, 410/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - dva ugovora proti odpustu obveznosti - skupno obravnavanje ugovorov - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - pravica do obravnavanja ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - premoženje, obremenjeno s hipoteko - akcesornost hipoteke - pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti - unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso - pogodba o preužitku - razpolaganje s premoženjem za neznatno plačilo
Sodišče prve stopnje s tem, ko pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka ni zavrglo upničinega drugega ugovora, ni nepravilno uporabilo nobene procesne določbe ZFPPIPP ali ZPP. Če bi pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pravočasen ugovor proti odpustu obveznosti zavrglo, bi upnici odvzelo pravico do obravnavanja ugovora in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Bistvo konkretnega neodplačnega prenosa premoženja je v tem, da se je s tem premoženje dolžnika za poplačilo njegovih upnikov zmanjšalo, medtem ko so njegove obveznosti do upnikov ostale enake. Zato v smislu četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja neodplačen prenos lastninske pravice na dolžnikovih nepremičninah z dolžnika na njegovo ženo, neodplačno razpolaganje s premoženjem, ki je ovira za odpust obveznosti.
Če bi bilo premoženje prodano, čemur se je dolžnik izognil, bi bila manjša tudi višina dolga, ki bi bila dolžniku odpuščena s sklepom o odpustu obveznosti. Obveznost dolžnika do upnika pa je po sporni odtujitvi premoženja ženi ostala enaka in bi nanjo v skladu z določbo 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkoval. Pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje tistega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, kar pomeni, da bi se v primeru, če dolžnik s tem premoženjem pred začetkom stečajnega postopka ne bi neodplačno razpolagal, unovčilo v stečajnem postopku, ne glede na sklep o odpustu obveznosti.
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 111. člena SZ-1, saj ima toženec pravni naslov za bivanje v spornem stanovanju, ki ga kot družinski član izvaja iz pravice matere kot služnostne upravičenke. Toženec ima pravni naslov za uporabo stanovanja vse dokler bo njegova mati to stanovanje uporabljala.
Skupnost toženca z njegovo materjo je družinska skupnost, saj toženec skupaj z materjo sporne prostore uporablja, toženec in njegova mati pa imata tudi skupno gospodinjstvo.
Čas bivanja družinskega člana oziroma čas njegove preselitve v stanovanje z namenom skupnega bivanja z imetnikom služnostne pravice stanovanja ni pogoj za upravičenost takšnega bivanja družinskega člana.
pojem nevarne stvari – zunanje keramične stopnice – odgovornost za krivdno ravnanje – skrbnost povprečnega človeka – skrbnost v danih okoliščinah – protipravnost opustitve – soprispevek oškodovanca – soodgovornost – vmesna sodba
Keramične stopnice na vhodu v zasebno hišo niso nevarna stvar. Ker pa je zavarovanka tožene stranke polila olje na stopnicah in jih nato v času od dvajset do trideset minut po razlitju ni obrisala ali zavarovala, je tožnik, ki je bil dogovorjen za prihod, padel. Gre za protipravno ravnanje zavarovanke tožene stranke. Vendar je tudi tožnik premalo skrbno hodil, saj je povedal, da je gledal na okoli in ni opazil, da so stopnice polite. Zato je odgovornost tožene stranke do 50 %.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064972
OZ člen 190. ZPP člen 7, 212, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
zakonca – skupna vlaganja – skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino – začetek osebnega stečaja – stečajna masa – prekinitev postopka – nesporno dejstvo – protispisnost – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – zavrnitev dokaza z izvedbo ogleda in postavitvijo izvedenca gradbene stroke
Ni neobičajno (in tudi nelogično ne), da starši, če so tega zmožni, svojim otrokom na začetku samostojne življenjske poti pomagajo in jim s tem omogočijo lagodnejše življenje. Financiranje izgradnje stanovanja in njegova prepustitev v brezplačno uporabo je ena od možnih oblik pomoči.
Na kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki varuje pravico do izjave, sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena: pritožnik mora konkretizirano navesti v kakšen vidik te pravice in na kakšen način je bilo poseženo.
V konkretnem primeru, ko je imela tožnica kvalificiranega pooblaščenca in je bila pravna podlaga zahtevka ves čas enaka in znana obema strankama, ni bilo nobene podlage za to, da bi sodišče tožnico poučevalo o tem, na kakšni pravni podlagi bo njen tožbeni zahtevek presojalo, katera dejstva mora v zvezi s tem zatrjevati in kakšne dokaze mora predlagati za dokazovanje svojih trditev. Tožnica bi ob skrbnosti, ki se zahteva od stranke, za procesno gradivo morala poskrbeti sama.
ZPP člen 8, 39, 277, 278, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari – neupravičena pridobitev – uporabnina – onemogočena uporaba stanovanja – delitev stvari v solastnini – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Uporaba in delitev (so)lastne nepremičnine sta dve povsem različni upravičenji (prvo varuje pravico lastnika do posesti, drugo pa ureja razmerja med solastniki ter pravico do razpolaganja s svojim delom premoženja), zato zgolj iz morebitne kršitve enega ne moremo sklepati, da je bilo kršeno tudi drugo. Tožnica ima pravnomočen izvršilni naslov za delitev skupnega stanovanja, zato lahko zahteva delitev v izvršilnem postopku, ne more pa zgolj na tej podlagi terjati plačila uporabnine od toženca, ki sicer zaseda celotno stanovanje, vendar ji njegove uporabe ne onemogoča.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – začetek teka roka za plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe
Napačno je postopanje sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je pritožba umaknjena, še preden je vlagatelja seznanilo, da njegov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo te sodne takse ni utemeljen. Če namreč sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ne ugodi (ali ga zavrže), začne teči rok za plačilo sodne takse, na katero se plačilni nalog nanaša, šele po vročitvi sklepa, s katerim je sodišče ugovor zavrnilo ali ga zavrglo.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve – kadrovske omejitve – pomanjkanje prostora – zagotavljanje varnosti – izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorov in kadrovskih nezmožnostih.
posojilna pogodba – vrnitev posojila – rok za vrnitev posojila – določljiv rok
Pritožbeno zatrjevanje, da mora biti za veljavnost posojilne pogodbe glede vračila podan določljiv rok, je materialnopravno zmotno. Takšno razlogovanje je v nasprotju z določbo drugega odstavka 574. člena OZ, ki posebej ureja zapadlost posojila v primerih, ko rok za vrnitev posojila ni določen in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin.
OZ člen 131, 179, 182. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – podlage odškodninske odgovornosti – nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – skaženost – duševne bolečine zaradi skaženosti – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – predvidena operacija – začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti – tuja pomoč – stroški za tujo pomoč – merila za določitev urne postavke tuje pomoči – višina odškodnine – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Morebitni operativni poseg s korekcijo obraznih kosti (gre za korekcijo zamika med zgornjo in spodnjo čeljustjo, zaradi katere je podana asimetrija obraza), ne nudi zadostne podlage za zaključek, da gre le za začasni zamik (začasno skaženost). Gre za bodoče negotovo dejstvo, sodba pa nima razlogov o tem, da po operaciji, tudi bo če do nje prišlo, ne bo več asimetrije obraza.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071078
ZPP člen 76, 76/3. ZVEtL člen 30, 30/2, 30/2-5.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – skupnost etažnih lastnikov – priznanje lastnosti stranke – trajnost in trdnost skupnosti – možnost določitve identitete
Čeprav je eden od možnih pogojev tudi, da imajo etažni lastniki premoženje, na katerega je mogoče poseči z izvršbo, pa je vendarle treba upoštevati, da je ta pogoj v zakonu naveden le primeroma, in da ne gre za nujen in potreben pogoj. Pomembno merilo predstavlja tudi dejstvo trajnosti in trdnosti skupnosti, saj je vezana na etažno lastnino. Dokler je nepremičnina razdeljena na etažno lastnino, obstaja skupnost solastnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063611
OZ člen 689, 965. ZPP člen 214, 214/2, 285, 318, 318/1.
domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev - pravno relevantna dejstva - sklepčnost navedb tožnika - pogoji za izdajo zamudne sodbe - afirmativna litiskontestacija - sklepčnost tožbe - podlaga tožbenega zahtevka - avtomobilsko zavarovanje - odtujitev priklopnega vozila - nastanek škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje prevozniške odgovornosti - škoda zaradi izgubljenega tovora - direktna tožba oškodovanca - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - pomanjkljivosti v sami tožbi
Domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev lahko velja zgolj za tista dejstva, ki so pravno relevantna glede na podano trditveno podlago nasprotne stranke. Predpostavka za takšen učinek neprerekanih dejstev je torej sklepčnost samih navedb tožnika pri utemeljitvi tožbenega zahtevka. Najbolj izrazito se ta učinek kaže v pogojih za izdajo zamudne sodbe, v kateri je najbolj uveljavljeno načelo arifmativne litiskontenstacije, to je domneve, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava s strani tožeče stranke zatrjevana dejstva. Tudi v tem primeru je pogoj za ugoditev tožbenemu zahtevku sklepčnost same tožbe, to je, da je tožbeni zahtevek glede na zatrjevana dejstva utemeljen v veljavnem materialnem pravu. Hkrati pa zatrjevana dejstva ne smejo biti v izrecnem nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik.
Presoja sklepčnosti tožbe temelji na materialnem pravu, v katerega je vključeno tudi avtonomno pravo v obliki pogodbe.
Prevozni listi CMR kot prevoznika navajajo družbo D. d. o. o. in ne tožečo stranko. Na družbo D. d. o. o. se glasijo vsi zahtevki naročnikov za stroške izgubljenega tovora. Tudi vse listine, ki jih je tožeča stranka predložila v dokaz plačila škode zaradi izgubljenega tovora naročnikom, izkazujejo medsebojne kompenzacije v breme družbe D. d. o. o. in ne tožeče stranke. To pa pomeni, da tožeča stranka sploh ni podala sklepčnih trditev o podlagi tožbenega zahtevka. Po eni strani se je sklicevala na zavarovanje prevozniške odgovornosti, ki jo je s toženo stranko sklenila tretja oseba. Iz takšnega razmerja bi lahko zoper toženo stranko kot zavarovalnico uveljavljala neposreden zahtevek le v smislu direktne tožbe oškodovanca po 965. členu OZ. V tej smeri tožeča stranka ni ponudila nobenih sklepčnih trditev. V tožbi je celo zatrjevala, da je večino skupne vrednosti odtujenega blaga oškodovancem poravnala tožena stranka, kar naj bi izhajalo iz priloženih dokazil o vplačilu. Četudi bi bilo to navedbo razumeti kot pisno pomoto v tožbi in je bil namen tožeče stranke zatrjevati, da naj bi tožeča stranka že poravnala škodo, bi bila takšna navedba v izrecnem nasprotju s samimi listinami, na katere se je sklicevala.
Pomoč sodišča strankam v okviru materialnoprocesnega vodstva namreč ne sega tako daleč, da bi moralo tožeči stranki v usta položiti navedbe, s katerimi bi odpravila pomanjkljivost svojih tožbenih navedb. Če je tožeča stranka kljub opozorilu s strani tožene stranke vztrajala pri utemeljevanju zahtevka brez utemeljitve pravne in dejanske podlage, je to pač tveganje, ki ga mora pripisati sama sebi.
sodna poravnava - izvršilni naslov - prodaja nepremičnine - razdelitev stvari - načelo stroge formalne legalitete - namen sklenitve sodne poravnave - jezikovna razlaga - pooblastitev nepremičninskega posrednika - dogovor o prodaji
Izvršilno sodišče nima pristojnosti, da bi presojalo namen, pravno pravilnost ali logičnost sodne poravnave, temveč je strogo vezano na jezikovni pomen v njej sklenjenih zavez.
OZ člen 144, 144/1. Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole člen 32. ZPP člen 7, 339, 339/1.
povrnitev škode – poškodba otroka pri igri – vrtiljak – odgovornost za drugega – odgovornost šole za otroka – nadzorstvo šole – dolžna skrbnost učitelja – neupoštevanje navodil učiteljice – pretrganje vzročne zveze – kršitev razpravnega načela
Tako kot se lahko pripeti, da se otrok poškoduje po naključju, ko je pod okriljem staršev, se lahko po naključju poškoduje tudi v šoli. Nadzor, ki ga je opravljala učiteljica ob igri otrok, starih od 8 do 10 let, na vrtiljaku, je bil ne le povsem primeren, temveč celo zgleden. Tak, kot ga od učiteljice terja sodišče prve stopnje, bi bil pretiran in v nasprotju s temeljnimi cilji izobraževalnega procesa, saj bi se pedagogi začeli (iz)ogibati tistih dejavnosti, kjer obstaja faktor nepredvidljivosti, ta pa je nujen za zdrav psiho-fizični razvoj otrok. Pristop sodišča prve stopnje krni samoiniciativnost učiteljev, ki želijo skrbeti za vsestranski razvoj otrok, pritožbeno sodišče pa s tem ne more soglašati.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen na podlagi 631. člena OZ, ker v trenutku, ko je tožeča stranka od tožene zahtevala plačilo sporne terjatve, v razmerju med naročnikom in podjemnikom ni obstajala več nobena terjatev.