nepravdni postopek – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega dela – prodaja posameznega dela stavbe – nastanek dejanske etažne lastnine – vmesni sklep o primernosti strokovne podlage – pravnomočnost
Sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot na posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063611
OZ člen 689, 965. ZPP člen 214, 214/2, 285, 318, 318/1.
domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev - pravno relevantna dejstva - sklepčnost navedb tožnika - pogoji za izdajo zamudne sodbe - afirmativna litiskontestacija - sklepčnost tožbe - podlaga tožbenega zahtevka - avtomobilsko zavarovanje - odtujitev priklopnega vozila - nastanek škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje prevozniške odgovornosti - škoda zaradi izgubljenega tovora - direktna tožba oškodovanca - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - pomanjkljivosti v sami tožbi
Domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev lahko velja zgolj za tista dejstva, ki so pravno relevantna glede na podano trditveno podlago nasprotne stranke. Predpostavka za takšen učinek neprerekanih dejstev je torej sklepčnost samih navedb tožnika pri utemeljitvi tožbenega zahtevka. Najbolj izrazito se ta učinek kaže v pogojih za izdajo zamudne sodbe, v kateri je najbolj uveljavljeno načelo arifmativne litiskontenstacije, to je domneve, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava s strani tožeče stranke zatrjevana dejstva. Tudi v tem primeru je pogoj za ugoditev tožbenemu zahtevku sklepčnost same tožbe, to je, da je tožbeni zahtevek glede na zatrjevana dejstva utemeljen v veljavnem materialnem pravu. Hkrati pa zatrjevana dejstva ne smejo biti v izrecnem nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik.
Presoja sklepčnosti tožbe temelji na materialnem pravu, v katerega je vključeno tudi avtonomno pravo v obliki pogodbe.
Prevozni listi CMR kot prevoznika navajajo družbo D. d. o. o. in ne tožečo stranko. Na družbo D. d. o. o. se glasijo vsi zahtevki naročnikov za stroške izgubljenega tovora. Tudi vse listine, ki jih je tožeča stranka predložila v dokaz plačila škode zaradi izgubljenega tovora naročnikom, izkazujejo medsebojne kompenzacije v breme družbe D. d. o. o. in ne tožeče stranke. To pa pomeni, da tožeča stranka sploh ni podala sklepčnih trditev o podlagi tožbenega zahtevka. Po eni strani se je sklicevala na zavarovanje prevozniške odgovornosti, ki jo je s toženo stranko sklenila tretja oseba. Iz takšnega razmerja bi lahko zoper toženo stranko kot zavarovalnico uveljavljala neposreden zahtevek le v smislu direktne tožbe oškodovanca po 965. členu OZ. V tej smeri tožeča stranka ni ponudila nobenih sklepčnih trditev. V tožbi je celo zatrjevala, da je večino skupne vrednosti odtujenega blaga oškodovancem poravnala tožena stranka, kar naj bi izhajalo iz priloženih dokazil o vplačilu. Četudi bi bilo to navedbo razumeti kot pisno pomoto v tožbi in je bil namen tožeče stranke zatrjevati, da naj bi tožeča stranka že poravnala škodo, bi bila takšna navedba v izrecnem nasprotju s samimi listinami, na katere se je sklicevala.
Pomoč sodišča strankam v okviru materialnoprocesnega vodstva namreč ne sega tako daleč, da bi moralo tožeči stranki v usta položiti navedbe, s katerimi bi odpravila pomanjkljivost svojih tožbenih navedb. Če je tožeča stranka kljub opozorilu s strani tožene stranke vztrajala pri utemeljevanju zahtevka brez utemeljitve pravne in dejanske podlage, je to pač tveganje, ki ga mora pripisati sama sebi.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – predlog za obročno plačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – zavrženje vloge – neplačilo sodne takse – domneva umika pritožbe
Tožena stranka ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da takse v danem roku ni plačala, niti ne trdi, da je predlog za obročno plačilo sodne takse dopolnila. Sklicuje se le na trditve, ki jih je v zvezi z vtoževano terjatvijo podala v pripravljalni vlogi z dne 28. 3. 2014. Le-te pa, glede na to, da je sodišče prve stopnje pritožbo tožene stranke zoper sodbo pravilno štelo za umaknjeno, ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedeniškega mnenja
Tožeča stranka je v izjasnitvi v zvezi z izvedenskim mnenjem zgolj trdila, da izvedensko mnenje ni skladno z določbo 251.člena ZPP, ni pa zahtevala, da se izvedensko mnenje dopolni ali določi nov izvedenec, zato je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja smelo upoštevati tudi sporno izvedensko mnenje in s tem ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožba zmotno meni, da izvedenec ne bi smel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja pridobiti dodatne podatke, ki jih sicer ni v spisu, saj mu je sodišče prve stopnje to dopustilo v sklepu, s katerim je izvedenca imenovalo in mu določilo nalogo, kar pa je skladno z določbo 252. člena ZPP, da sme izvedenec pridobiti določena pojasnila, lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov.
ZIZ člen 29b, 29b/5, 42. Sodni red člen 208, 208/3, 247. ZPP člen 343, 343/4.
potrdilo o izvršljivosti – klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – ugotovitev drugega datuma pravnomočnosti in izvršljivosti – pravnomočnost slepa o izvršbi in sklepa o ugovoru – sočasno odločanje o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru – pravilnost vročitve – vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – pogoji za nastop domneve umika ugovora – pravni interes za pritožbo
Pravno podlago za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti vsebuje določba 42. člena ZIZ. Ta daje podlago le za to, da sodišče razveljavi neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, na pa tudi za to, da ugotovi, kdaj je neka odločba postala pravnomočna in izvršljiva. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se namreč izda kot samostojna listina ali v obliki štampiljke, zato sodišče ne more s sklepom ugotoviti, kdaj je neka odločba, v tem primeru sklep o izvršbi, postal pravnomočen in izvršljiv.
Pritožbeno sodišče pripominja, da je sklep o izvršbi z dne 28. 4. 2015 postal pravnomočen hkrati s sklepom z dne 8. 7. 2015, s katerim je sodišče štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, saj je pravnomočnost sklepa o izvršbi odvisna od pravnomočnosti odločitve o ugovoru. Sodišče prve stopnje bi zato lahko o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odločilo že ob odločanju o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 8. 7. 2015.
Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej in hkrati odločiti o razveljavitvah potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru, po pravnomočnosti teh odločitev pa dolžniku vročiti sklep o ugovoru z dne 8. 7. 2015
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 253, 265, 265/1, 265/2, 267. ZZK-1 člen 94, 94/3.
izločitvena pravica - nedenarna terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nepremičnina ni del stečajne mase - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Ker stečajni upravitelj v obravnavani zadevi ni izrabil pravice, ki mu jo daje 267. člen ZFPPIPP (ni odstopil od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe), je prodajno pogodbo dolžan izpolniti (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Nedenarni zahtevek za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila se po posebnem pravilu, določenem v prvem odstavku 265. člena ZFPPIPP, ne pretvori v denarno terjatev in se v stečajnem postopku obravnava enako kot terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka.
splošni skupni deli stavbe v etažni lastnini – enostanovanjska stavba – preizkus odločitev le v delu, ki se izpodbija z ugovorom
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Ker vpisa pravic, ki jih je predlagateljica želela doseči, niti stvarnopravna pravila niti pravila zemljiškoknjižnega prava ne poznajo, predlagani vpis ni bil mogoč.
začetek stečajnega postopka – vpliv na postopek zavarovanja
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-220/14-11, U-I-161/14-15, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up-101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8 z dne 12. 11. 2015 odločilo, da ZFPPIPP-F, kolikor se nanaša na upnike, ki so pred njegovo uveljavitvijo v postopkih zavarovanja dosegli izdajo predhodne odredbe zoper dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, pa je bil njihov postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena na podlagi 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ni v neskladju z Ustavo.
najemna pogodba za poslovni prostor – krivdni razlog – izpraznitev poslovnega objekta iz krivdnih razlogov – poslovna stavba – poslovni prostor – delna sodba – vmesna sodba – trditvena podlaga – trditev – ugotovitev sodišča
Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo prvo sodišče v konkretnem primeru, ko je odločilo le o enem izmed zahtevkov, izdati delno in ne vmesne sodbe, kar pa na samo odločitev sodišča ni vplivalo.
Sodišče prve stopnje je v nasprotju s tožnikovo trditveno podlago ugotovilo, da tožeča stranka ne zatrjuje tudi zamude pri plačilu najemnin.
ZPP člen 8, 39, 277, 278, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari – neupravičena pridobitev – uporabnina – onemogočena uporaba stanovanja – delitev stvari v solastnini – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Uporaba in delitev (so)lastne nepremičnine sta dve povsem različni upravičenji (prvo varuje pravico lastnika do posesti, drugo pa ureja razmerja med solastniki ter pravico do razpolaganja s svojim delom premoženja), zato zgolj iz morebitne kršitve enega ne moremo sklepati, da je bilo kršeno tudi drugo. Tožnica ima pravnomočen izvršilni naslov za delitev skupnega stanovanja, zato lahko zahteva delitev v izvršilnem postopku, ne more pa zgolj na tej podlagi terjati plačila uporabnine od toženca, ki sicer zaseda celotno stanovanje, vendar ji njegove uporabe ne onemogoča.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - splošni skupni deli stavbe - delna ničnost
Za stavbo 1112 k.o. I. je na podlagi enostranskega akta takratnega lastnika z dne 8.12.2003 že oblikovana in skladno z Zakonom o zemljiški knjigi vpisana etažna lastnina. Pri njenem oblikovanju so nastali posamezni deli, med drugim tudi dela 6 in 7, ki ju je kasneje, s pogodbo z dne 3.9.2013 kupila nasprotna udeleženka. Glede na materialno pravo spremembe statusa že vpisanih posameznih delov v splošni skupni del ni mogoče doseči v postopku po ZVEtL, za kar si prizadevajo predlagatelji.
oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju
Zahteva po minimalni trditveni podlagi iz tretjega odstavka 13. člena ZST-1 terja od stranke, da njena izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti, kar pomeni, da navede konkretne številke in na ta način predstavi svoje premoženjsko stanje. Če jih po pozivu sodišča prve stopnje ne poda, ostane predlog za oprostitev plačila sodnih taks nepopoln. Sicer velja tudi v postopku oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe načelo dispozitivnosti in je trditveno ter dokazno breme na zainteresirani stranki.
KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 14, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode s kaznivim dejanjem - premoženjska škoda - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - razpravno načelo - izvedba glavne obravnave v nenavzočnosti pravdne (tožene) stranke - neupravičena odsotnost z naroka zaradi bolezni - kršitev pravice do obravnavanja
Vezanost na obsodilno sodbo kazenskega sodišča v predmetni odškodninski zadevi pomeni, da toženec ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze in da zaradi ravnanja ni nastala prepovedana posledica.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Toženec v pritožbi ne graja izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb, torej ne more uspeti z navajanjem dejstev.
Ponudba, ki je bila posredovana predkupnemu upravičencu, ni vsebovala seznama opreme poslovnega prostora, kar pa tudi ni potrebno. Nepremičnina se je prodajala obenem s pritiklinami – opremo in inventarjem. Pritikline pa delijo usodo glavne stvari (17. člen SPZ). Ponudba pa je tožeči stranki omogočala ogled lokala, ki se je prodajal. Tožeča stranka ponujene možnosti ni izkoristila. Pritožba po povedanem v delu, ki pravi, da bi moral biti v ponudbi opredeljen seznam opreme, osnovnih sredstev in inventarja, ni utemeljena.
Če je bil prvi sklep izpodbojen zaradi kršitev postopkovne narave (kamor sodi tudi kršitev informacijske obveznosti), ni videti nobenega razumnega razloga, da ne bi skupščina delniške družbe na naslednjem zasedanju vnovič odločala o predlogu identičnega sklepa.
Če pa je bil prvi sklep neveljaven zaradi določenih materialnopravnih razlogov, se lahko pojavi relevantno vprašanje, ali je dopustno ponovno odločati o predlogih sklepov, ki predstavljajo nadomestitev izpodbitih oziroma ničnostnih sklepov.
ZIZ člen 17, 20a. OZ člen 343, 343/2. SPZ člen 154.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zavarovana terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - zapadlost terjatve - zastaranje pri hipoteki - zastaranje obresti
Hipoteka je stvarna pravica, zato zastaranje pri hipoteki niti ne pride v poštev. Celo če je terjatev glavnega dolžnika zastarana, hipotekarni upnik še vedno obdrži poplačilno pravico iz zastavljene stvari.
Uradni zaznamek v predkazenskem postopku sam po sebi ni nedopusten dokaz in mora pravdno sodišče oceniti njegovo dokazno vrednost v skladu z 8. členom ZPP v vsakem konkretnem primeru.
Ker ni dokazano, da bi bil A. A. v prepiru s tožnikom resneje ogrožen, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je bil odziv tožencev prekomeren, njihovo nasilje nad tožnikom pa očitno protipravno.