Tudi odplačna pravna dejanja so lahko predmet izpodbijanja s paulijansko tožbo v primeru, ko je izpolnjen pogoj oškodovanja upnika s pravnim dejanjem. Zakon ima pri oškodovanju upnika v mislih škodo, ki nastane upniku, ker dolžnikovo premoženje ne zadošča za poplačilo upnikove zapadle obveznosti, kar pomeni, da lahko upnikovo oškodovanje izenačujemo z dolžnikovo neplačevitostjo. Tožeča stranka mora pri tem izkazati, da je bila oškodovana prav zaradi dolžnikovega ravnanja, ki ga izpodbija (vzročno zvezo).
Četudi gre zgolj za spremembo oblike dolžnikovega premoženja (npr. da se v njegovi premoženjskopravni sferi namesto prodanih premičnin sedaj nahaja kupnina), ni nujno, da se upnikov položaj s tem ni poslabšal in paulijanska tožba ne bi imela možnosti za uspeh. Če je bila kupnina za prodani premičnini nakazana na dolžnikov račun, ki je blokiran (kar pomeni, da so za morebitne prilive na ta račun „v vrsti“ drugi upniki), je s spremembo oblike dolžnikovega premoženja položaj upnika, ki je z izvršbo segel na premičnini, nedvomno poslabšan, saj (ob odsotnosti drugega dolžnikovega premoženja) njegova terjatev ne bo poplačana, in to prav zaradi dolžnikovega ravnanja.
ZFPPIPP člen 140, 140/1, 140/1-1, 236, 236/2, 221c, 221v.
potrjena prisilna poravnava - pobuda za oceno ustavnosti - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave - predlog za ponovno prisilno poravnavo
Zakon sodišču nalaga postopanje po 236. členom ZFPPIPP, ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave in tako tudi ne glede na vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne določbe ZFPPIPP. Vprašanje uporabe določbe 221.v člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave, katero je nameraval izpeljati dolžnik, za postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP ni relevantnega pomena. Dolžnik mora namreč v vsakem primeru zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka predložiti listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP, sodišče pa ga mora k temu pozvati, kar je v danem primeru tudi storilo.
zapuščinski postopek – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – odstop dednega deleža – dedni dogovor – sklepčnost tožbe
V konkretnem primeru gre za pravno vprašanje o razlagi pogodbe, o kateri bi moralo odločiti zapuščinsko sodišče, ne pa, da je prekinilo postopek in tožnika napotilo na pravdo.
plačilo za opremo – pogodbeno pravo – dokazno breme – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik, na katerem je dokazno breme, ni dokazal, da se je s tožencem dogovoril, da mu bo poleg že plačanega zneska 60.000,00 EUR plačal še dodatnih 60.000,00 EUR za opremo, ki jo je tožnik pustil v hiši.
Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina in potrjuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno, tožnik ga je podpisal brez pripomb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081108
ZPP člen 212, 452, 453. OZ člen 239, 239/1.
spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – učinki veljavne pogodbe – pavšalni ugovori – izpolnitev obveznosti po poteku roka za odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo
Tožena stranka v pritožbi trdi, da je del terjatve plačala po izteku roka za odgovor na tožbo oziroma pripravljalno vlogo. Pritožbeno sodišče zato tega dejstva ne sme upoštevati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082105
OZ člen 352. ZPP člen 216.
tuja nega in pomoč – stroški tuje pomoči in nege – višina odškodnine – merila za določitev urne postavke tuje pomoči – cena nekvalificiranega malega dela – odmera odškodnine po prostem preudarku – pomoč družinskih članov – cena storitev izvajanja pomoči v okviru javne službe – mesečna renta – ugovor zastaranja – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – nastanek škode – sukcesivno nastajajoča škoda – vednost o obsegu škode– zaključek zdravljenja
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primerih, ko osebe, ki so oškodovancu nudile pomoč in nego, za to niso bile posebej strokovno usposobljene, niti takšna oblika pomoči in nege ni bila potrebna, upošteva urna postavka za nekvalificirano malo delo. Pri ugotavljanju urne postavke za tujo pomoč je dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP, kar pomeni, da mora biti preudarek celovito vsebinsko napolnjen, načelo enakosti pa terja, da so primerljive oblike pomoči ovrednotene enako.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063611
OZ člen 689, 965. ZPP člen 214, 214/2, 285, 318, 318/1.
domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev - pravno relevantna dejstva - sklepčnost navedb tožnika - pogoji za izdajo zamudne sodbe - afirmativna litiskontestacija - sklepčnost tožbe - podlaga tožbenega zahtevka - avtomobilsko zavarovanje - odtujitev priklopnega vozila - nastanek škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje prevozniške odgovornosti - škoda zaradi izgubljenega tovora - direktna tožba oškodovanca - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - pomanjkljivosti v sami tožbi
Domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev lahko velja zgolj za tista dejstva, ki so pravno relevantna glede na podano trditveno podlago nasprotne stranke. Predpostavka za takšen učinek neprerekanih dejstev je torej sklepčnost samih navedb tožnika pri utemeljitvi tožbenega zahtevka. Najbolj izrazito se ta učinek kaže v pogojih za izdajo zamudne sodbe, v kateri je najbolj uveljavljeno načelo arifmativne litiskontenstacije, to je domneve, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava s strani tožeče stranke zatrjevana dejstva. Tudi v tem primeru je pogoj za ugoditev tožbenemu zahtevku sklepčnost same tožbe, to je, da je tožbeni zahtevek glede na zatrjevana dejstva utemeljen v veljavnem materialnem pravu. Hkrati pa zatrjevana dejstva ne smejo biti v izrecnem nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik.
Presoja sklepčnosti tožbe temelji na materialnem pravu, v katerega je vključeno tudi avtonomno pravo v obliki pogodbe.
Prevozni listi CMR kot prevoznika navajajo družbo D. d. o. o. in ne tožečo stranko. Na družbo D. d. o. o. se glasijo vsi zahtevki naročnikov za stroške izgubljenega tovora. Tudi vse listine, ki jih je tožeča stranka predložila v dokaz plačila škode zaradi izgubljenega tovora naročnikom, izkazujejo medsebojne kompenzacije v breme družbe D. d. o. o. in ne tožeče stranke. To pa pomeni, da tožeča stranka sploh ni podala sklepčnih trditev o podlagi tožbenega zahtevka. Po eni strani se je sklicevala na zavarovanje prevozniške odgovornosti, ki jo je s toženo stranko sklenila tretja oseba. Iz takšnega razmerja bi lahko zoper toženo stranko kot zavarovalnico uveljavljala neposreden zahtevek le v smislu direktne tožbe oškodovanca po 965. členu OZ. V tej smeri tožeča stranka ni ponudila nobenih sklepčnih trditev. V tožbi je celo zatrjevala, da je večino skupne vrednosti odtujenega blaga oškodovancem poravnala tožena stranka, kar naj bi izhajalo iz priloženih dokazil o vplačilu. Četudi bi bilo to navedbo razumeti kot pisno pomoto v tožbi in je bil namen tožeče stranke zatrjevati, da naj bi tožeča stranka že poravnala škodo, bi bila takšna navedba v izrecnem nasprotju s samimi listinami, na katere se je sklicevala.
Pomoč sodišča strankam v okviru materialnoprocesnega vodstva namreč ne sega tako daleč, da bi moralo tožeči stranki v usta položiti navedbe, s katerimi bi odpravila pomanjkljivost svojih tožbenih navedb. Če je tožeča stranka kljub opozorilu s strani tožene stranke vztrajala pri utemeljevanju zahtevka brez utemeljitve pravne in dejanske podlage, je to pač tveganje, ki ga mora pripisati sama sebi.
Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni v času od trenutka, ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo pogodbene obveznosti vse do izpolnitve le-te. Najkasneje z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tako pogodbena kazen zapade v plačilo in ima upnik pravico terjati njeno izpolnitev. Tedaj pa je zastaranje tudi pričelo teči.
Iz celotnega dokaznega postopka, pa tudi pritožbenih zatrjevanj, izhaja pretirana navezanost mame na deklico, kar otroku ne more biti v največjo korist. Očitki o obnašanju predlagatelja pred rojstvom otroka pa na odločitev o povečanju stikov ne morejo imeti nobenega vpliva. Bistveno je, da sta predlagatelj in hčerka po sklenjeni sodni poravnavi uspela vzpostaviti ustrezen odnos, ki naj bi ga povečanje stikov še poglobilo.
OZ člen 190, 191, 287, 287/1, 287/2, 311, 314, 342. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – neupravičena pridobitev – vračunanje terjatev – vrstni red vračunavanja – namen plačila – izbira dolžnika – preplačilo – ugovor zastaranja – pobotanje – pobot zastarane terjatve – učinek izpolnitve zastarane obveznosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Dolžnica mora svojo izbiro, katero izmed več obveznosti bo s plačilom izpolnila, opraviti najkasneje ob izpolnitvi v nalogu za plačilo.
Če dolžnik ob plačilu ni vedel, da je obveznost zastarana, se kasneje na zmoto glede zastaranja obveznosti ne more sklicevati, saj zakon možnost uveljavljanja zmote v primeru izpolnitve zastarane obveznosti izrecno izključuje. Če se izpolni zastarana obveznost, se izpolni veljavna obveznost, zato dolžnik izpolnjenega ne more terjati nazaj.
povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – prometna nesreča – pešec v prometni nesreči – zlom stegnenice – znotraj možganska krvavitev – obtolčenina obeh pljučnih kril – strganje prednje križne vezi desnega kolena – razpočne rane na glavi – nepopoln izpah sprednjih zgornjih sekalcev – telesne bolečine – strah – skaženost – brazgotine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – oškodovanec je opravljal pleskarsko dejavnost kot samostojen podjetnik – mesečna renta – izgubljeni zaslužek – invalidska pokojnina
Tožnik je utrpel hud strah za življenje ob sami prometni nesreči in kasneje, ko so ga prebudili iz umetne kome in se je priključen na aparature in z nezmožnostjo gibanja znašel na intenzivnem oddelku, in ob upoštevanju, da je trpel tudi strah za izid zdravljenja hudih telesnih poškodb, prisojene odškodnine ni mogoče znižati.
Pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, zaradi katerih povprečni mesečni neto dohodek v znesku 818,26 EUR, izračunan ob upoštevanju enoletnega obdobja, ne bi odražal realnih dohodkov, ki bi jih tožnik prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
sodna poravnava - izvršilni naslov - prodaja nepremičnine - razdelitev stvari - načelo stroge formalne legalitete - namen sklenitve sodne poravnave - jezikovna razlaga - pooblastitev nepremičninskega posrednika - dogovor o prodaji
Izvršilno sodišče nima pristojnosti, da bi presojalo namen, pravno pravilnost ali logičnost sodne poravnave, temveč je strogo vezano na jezikovni pomen v njej sklenjenih zavez.
posojilna pogodba – vrnitev posojila – rok za vrnitev posojila – določljiv rok
Pritožbeno zatrjevanje, da mora biti za veljavnost posojilne pogodbe glede vračila podan določljiv rok, je materialnopravno zmotno. Takšno razlogovanje je v nasprotju z določbo drugega odstavka 574. člena OZ, ki posebej ureja zapadlost posojila v primerih, ko rok za vrnitev posojila ni določen in ga tudi ni mogoče določiti iz okoliščin.
V členih Drugič obeh posojilnih pogodb je določena obveznost vrniti 11 obrokov v višini 900,00 EUR, zadnji 12. obrok v višini 25.650,00 EUR, ter 11 obrokov v višini 450,00 EUR, zadnji 12. obrok v višini 21.150,00 EUR. Ker je notarski zapis neposredno izvršljiv in kot tak izvršilni naslov, v izvršilnem postopku na podlagi ugovornih razlogov iz 55. člena ZIZ ni mogoče ugovarjati, da je obveznost po tako predstavljenih izvršilnih naslovih manjša, ker naj bi upnik (posojilodajalec) dejansko pritožniku izročil manjši znesek, kot je bil zavezan po določbah posojilnih pogodb. Na tem mestu višje sodišče le dodaja, da pritožnik tudi ne navaja, da bi zahteval izplačilo zatrjevano manj izplačanega (v tem delu bi imel namreč zahtevek na izpolnitev pogodbe), zato sodišču dokaza z izvedencem finančne stroke ni bilo treba izvajati.
Sodišče v izvršilnem postopku ni pristojno ugotavljati ničnosti pogodbe, ki je sestavni del notarskega zapisa. To je lahko le predmet posebnega postopka, začetega po tožbi na ugotovitev neveljavnosti pravnega posla.
Sodišče v izvršilnem postopku ne more upoštevati ugovora oderuških pogodb ali oderuških obresti, saj se ta ugovor nanaša na veljavnost pravnega posla, le tega pa izvršilno sodišče v okviru 119. in 377. člena OZ ter 55. člena ZIZ ne sme upoštevati.
začetek stečajnega postopka – vpliv na postopek zavarovanja
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-220/14-11, U-I-161/14-15, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up-101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8 z dne 12. 11. 2015 odločilo, da ZFPPIPP-F, kolikor se nanaša na upnike, ki so pred njegovo uveljavitvijo v postopkih zavarovanja dosegli izdajo predhodne odredbe zoper dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, pa je bil njihov postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena na podlagi 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ni v neskladju z Ustavo.
ZVEtL člen 2, 3, 9, 13, 17, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6, 25. ZPP člen 196.
vzpostavitev etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – navidezna lastnina – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – posamezni deli – vpis v kataster stavb – postopek za spremembo podatkov v katastru stavb – upravni postopek – pripravljalna opravila sodišča – izvajanje katastrskih vpisov – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine – udeleženci postopka – enotno sosporništvo – razveljavitev sklepa v celoti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL se lahko doseže sprememba vpisa v katastru stavb le, če v zvezi s spremembami ni spora med udeleženci postopka.
pojem nevarne stvari – zunanje keramične stopnice – odgovornost za krivdno ravnanje – skrbnost povprečnega človeka – skrbnost v danih okoliščinah – protipravnost opustitve – soprispevek oškodovanca – soodgovornost – vmesna sodba
Keramične stopnice na vhodu v zasebno hišo niso nevarna stvar. Ker pa je zavarovanka tožene stranke polila olje na stopnicah in jih nato v času od dvajset do trideset minut po razlitju ni obrisala ali zavarovala, je tožnik, ki je bil dogovorjen za prihod, padel. Gre za protipravno ravnanje zavarovanke tožene stranke. Vendar je tudi tožnik premalo skrbno hodil, saj je povedal, da je gledal na okoli in ni opazil, da so stopnice polite. Zato je odgovornost tožene stranke do 50 %.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ODVETNIŠTVO
VSL0077471
ZIZ člen 38. Odvetniška tarifa člen 4, 4/6. Odvetniška tarifa tarifna številka 27.
izvršilni stroški – stroški za sestavo predloga za zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – odvetniška tarifa – določanje vrednosti storitve – izvršilni postopek
OT v tarifni številki 27, v kateri so ovrednotena opravila v izvršilnem postopku, posebej ne ovrednoti predloga za zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini (enaindvajseto poglavje ZIZ). Zato je treba v skladu s šestim odstavkom 4. člena OT tarifo razlagati ob predpostavki pravilnega predpisa in opravila, ki v tarifi niso predpisana, s primerjavo podobnih opravil, ki so v OT ovrednotena.
ZPP člen 8, 39, 277, 278, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari – neupravičena pridobitev – uporabnina – onemogočena uporaba stanovanja – delitev stvari v solastnini – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Uporaba in delitev (so)lastne nepremičnine sta dve povsem različni upravičenji (prvo varuje pravico lastnika do posesti, drugo pa ureja razmerja med solastniki ter pravico do razpolaganja s svojim delom premoženja), zato zgolj iz morebitne kršitve enega ne moremo sklepati, da je bilo kršeno tudi drugo. Tožnica ima pravnomočen izvršilni naslov za delitev skupnega stanovanja, zato lahko zahteva delitev v izvršilnem postopku, ne more pa zgolj na tej podlagi terjati plačila uporabnine od toženca, ki sicer zaseda celotno stanovanje, vendar ji njegove uporabe ne onemogoča.