• Najdi
  • <<
  • <
  • 28
  • od 29
  • >
  • >>
  • 541.
    VSL sklep Cst 709/2015
    2.12.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0081104
    ZFPPIPP člen 122, 122/4, 396, 396/2.
    osebni stečaj – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – izrek sklepa – druga listina kot sestavni del sklepa – vročanje – objava sklepa na spletnih straneh AJPES
    Če je nek zapis v drugi listini sestavni del izreka sklepa, pomeni, da zavezuje enako, kot če bi bil iz te listine dobesedno prepisan v izrek sklepa.

    Glede sklepa o končanju postopka osebnega stečaja zakon ne določa, da se ta sklep komu vroča. Zato velja splošno pravilo o tem, da se sklep objavi na spletnih straneh AJPES.
  • 542.
    VSC sodba Cpg 261/2015
    2.12.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004221
    OZ člen 1012, 1013, 1016.
    poroštvo - obličnost poroštvene izjave - preklic poroštvene izjave
    Za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe je predpisana pisna oblika. Toda za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe se ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki. Pisna oblika je kot pogoj za veljavno sklenitev določena le v zvezi z izjavo poroka. Upnik lahko poda izjavo volje za sklenitev poroštvene pogodbe ustno.
  • 543.
    VSL sklep II Cp 3169/2015
    2.12.2015
    ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
    VSL0064969
    ZIZ člen 270, 270/2. ZM člen 78.
    začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – delovanje dolžnika – zemljiško pismo – menica – bianco menica – menično zavarovanje
    Merilo za presojo subjektivne nevarnosti – delovanje dolžnika – ni časovno omejeno. Relevantno je tako dolžnikovo delovanje v preteklosti, sedanjosti, kot tudi dejanja, ki se bodo verjetno zgodila v prihodnosti.
  • 544.
    VSL sodba I Cp 2571/2015
    2.12.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0064973
    ZPP člen 338, 338/2.
    zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
    Toženec v pritožbi ne graja izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb, torej ne more uspeti z navajanjem dejstev.
  • 545.
    VSM sodba I Cp 791/2015
    2.12.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022784
    KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 14, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
    povzročitev škode s kaznivim dejanjem - premoženjska škoda - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - razpravno načelo - izvedba glavne obravnave v nenavzočnosti pravdne (tožene) stranke - neupravičena odsotnost z naroka zaradi bolezni - kršitev pravice do obravnavanja
    Vezanost na obsodilno sodbo kazenskega sodišča v predmetni odškodninski zadevi pomeni, da toženec ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze in da zaradi ravnanja ni nastala prepovedana posledica.
  • 546.
    VSL sklep Cst 699/2015
    2.12.2015
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0063252
    ZFPPIPP člen 399, 399-2.
    ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčni inšpekcijski nadzor - ponovna odmera davčnih obveznosti - pritožba zoper odmerno odločbo - pravilnost in zakonitost odločbe davčnega organa - pravnomočnost odmerne odločbe - neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki
    Sodišče v stečajnem postopku pri ugotavljanju ovire iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP ni upravičeno presojati pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe davčnega organa, s katero naj bi bil odmerjen davek dolžniku. Izpodbijanje takšne davčne odločbe je omogočeno le v okviru pravnih sredstev, ki so na voljo v davčnem postopku. Prav tako pa za nastanek ovire za odpust obveznosti ni predpostavka pravnomočnost odmerne odločbe davčnega organa, saj le-to ne izhaja iz zakonskega besedila 399. člena ZFPPIPP. Za nastanek ovire za odpust obveznosti zadostuje, da je davčni organ dodatno odmeril davčno obveznost v višini najmanj 4.000,00 EUR in da takšna dodatna davčna obveznosti temelji na neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je stečajni dolžnik dal v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.
  • 547.
    VSL sklep I Cp 2645/2015
    2.12.2015
    STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0071069
    ZVEtL člen 9, 11, 17, 25.
    nepravdni postopek – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – postopek za določitev pripadajočega dela – prodaja posameznega dela stavbe – nastanek dejanske etažne lastnine – vmesni sklep o primernosti strokovne podlage – pravnomočnost
    Sklep po ZVEtL ni ovira, da udeleženci svojih zahtevkov, ki se nanašajo tako na skupne kot na posamezne dele zgradbe, ne bi mogli kasneje uveljavljati v pravdi ali drugih postopkih (25. člen ZVEtL).
  • 548.
    VSL sklep I Cp 3237/2015
    2.12.2015
    NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0084031
    ZDZdr člen 74, 74/1, 75. ZPP člen 254, 254/3.
    sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve – kadrovske omejitve – pomanjkanje prostora – zagotavljanje varnosti – izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca
    V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorov in kadrovskih nezmožnostih.
  • 549.
    VSL sklep Rg 466/2015
    2.12.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0077993
    ZPP člen 30, 30/1, 46, 46/1, 481, 481/1, 483, 484.
    spor o pristojnosti – gospodarski spor – zbornica
    Tožena stranka ni gospodarski subjekt, pač pa zbornica. Zato predmetni spor ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za gospodarske spore.
  • 550.
    VSL sklep IV Cp 3194/2015
    2.12.2015
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0053166
    ZZZDR člen 106, 106/1. ZPP člen 421, 421/4.
    stiki – koristi otroka – spremenjene razmere – razširitev stikov – dokazni predlog – substanciranje dokaznih predlogov – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Iz celotnega dokaznega postopka, pa tudi pritožbenih zatrjevanj, izhaja pretirana navezanost mame na deklico, kar otroku ne more biti v največjo korist. Očitki o obnašanju predlagatelja pred rojstvom otroka pa na odločitev o povečanju stikov ne morejo imeti nobenega vpliva. Bistveno je, da sta predlagatelj in hčerka po sklenjeni sodni poravnavi uspela vzpostaviti ustrezen odnos, ki naj bi ga povečanje stikov še poglobilo.
  • 551.
    VSL sodba III Cp 2397/2015
    2.12.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0064976
    OZ člen 153, 153/2. ZVZD člen 9. ZPP člen 7, 315.
    objektivna odgovornost – delovna nesreča – nesreča pri delu – krožna žaga – žaganje plastičnih cevi – tesar – soprispevek oškodovanca – vmesna sodba
    Oškodovanec je prispeval k nastanku škode. S tem, ko je plastično cev žagal na krožni žagi, ki je namenjena žaganju lesa, in s tem, ko ni predhodno poskrbel za varnost in urejenost svojega delovnega mesta, je kršil 9. člen ZVZD, ki tudi njemu nalaga spoštovanje in izvajanje ukrepov za varno delo in tolikšno pazljivost, da s tem tudi sam varuje svoje življenje in zdravje. Tožnik bi zato moral plastično cev žagati s primernim delovnim sredstvom. Glede na svoje dolgoletne izkušnje bi se moral zavedati, da je drugačno ravnanje lahko nevarno. Glede na to, da je na tleh ležečo folijo videl in da je bilo tega dne vreme vetrovno, pa bi moral poskrbeti za njeno ustrezno zaščito, odstranitev ali obtežitev. Na podlagi delovnih in splošnih življenjskih izkušenj, bi se moral zavedati, da ležečo folijo veter lahko dvigne in jo zanese v bližino krožne žage in posledično tudi možnosti, da dela zato ne bo mogel varno opraviti.
  • 552.
    VSC sodba Cpg 299/2015
    2.12.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0004259
    ZPP člen 251, 252.
    dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedeniškega mnenja
    Tožeča stranka je v izjasnitvi v zvezi z izvedenskim mnenjem zgolj trdila, da izvedensko mnenje ni skladno z določbo 251.člena ZPP, ni pa zahtevala, da se izvedensko mnenje dopolni ali določi nov izvedenec, zato je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja smelo upoštevati tudi sporno izvedensko mnenje in s tem ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožba zmotno meni, da izvedenec ne bi smel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja pridobiti dodatne podatke, ki jih sicer ni v spisu, saj mu je sodišče prve stopnje to dopustilo v sklepu, s katerim je izvedenca imenovalo in mu določilo nalogo, kar pa je skladno z določbo 252. člena ZPP, da sme izvedenec pridobiti določena pojasnila, lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov.
  • 553.
    VSL sodba I Cpg 1441/2015
    2.12.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0063611
    OZ člen 689, 965. ZPP člen 214, 214/2, 285, 318, 318/1.
    domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev - pravno relevantna dejstva - sklepčnost navedb tožnika - pogoji za izdajo zamudne sodbe - afirmativna litiskontestacija - sklepčnost tožbe - podlaga tožbenega zahtevka - avtomobilsko zavarovanje - odtujitev priklopnega vozila - nastanek škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje prevozniške odgovornosti - škoda zaradi izgubljenega tovora - direktna tožba oškodovanca - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - pomanjkljivosti v sami tožbi
    Domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev lahko velja zgolj za tista dejstva, ki so pravno relevantna glede na podano trditveno podlago nasprotne stranke. Predpostavka za takšen učinek neprerekanih dejstev je torej sklepčnost samih navedb tožnika pri utemeljitvi tožbenega zahtevka. Najbolj izrazito se ta učinek kaže v pogojih za izdajo zamudne sodbe, v kateri je najbolj uveljavljeno načelo arifmativne litiskontenstacije, to je domneve, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava s strani tožeče stranke zatrjevana dejstva. Tudi v tem primeru je pogoj za ugoditev tožbenemu zahtevku sklepčnost same tožbe, to je, da je tožbeni zahtevek glede na zatrjevana dejstva utemeljen v veljavnem materialnem pravu. Hkrati pa zatrjevana dejstva ne smejo biti v izrecnem nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik.

    Presoja sklepčnosti tožbe temelji na materialnem pravu, v katerega je vključeno tudi avtonomno pravo v obliki pogodbe.

    Prevozni listi CMR kot prevoznika navajajo družbo D. d. o. o. in ne tožečo stranko. Na družbo D. d. o. o. se glasijo vsi zahtevki naročnikov za stroške izgubljenega tovora. Tudi vse listine, ki jih je tožeča stranka predložila v dokaz plačila škode zaradi izgubljenega tovora naročnikom, izkazujejo medsebojne kompenzacije v breme družbe D. d. o. o. in ne tožeče stranke. To pa pomeni, da tožeča stranka sploh ni podala sklepčnih trditev o podlagi tožbenega zahtevka. Po eni strani se je sklicevala na zavarovanje prevozniške odgovornosti, ki jo je s toženo stranko sklenila tretja oseba. Iz takšnega razmerja bi lahko zoper toženo stranko kot zavarovalnico uveljavljala neposreden zahtevek le v smislu direktne tožbe oškodovanca po 965. členu OZ. V tej smeri tožeča stranka ni ponudila nobenih sklepčnih trditev. V tožbi je celo zatrjevala, da je večino skupne vrednosti odtujenega blaga oškodovancem poravnala tožena stranka, kar naj bi izhajalo iz priloženih dokazil o vplačilu. Četudi bi bilo to navedbo razumeti kot pisno pomoto v tožbi in je bil namen tožeče stranke zatrjevati, da naj bi tožeča stranka že poravnala škodo, bi bila takšna navedba v izrecnem nasprotju s samimi listinami, na katere se je sklicevala.

    Pomoč sodišča strankam v okviru materialnoprocesnega vodstva namreč ne sega tako daleč, da bi moralo tožeči stranki v usta položiti navedbe, s katerimi bi odpravila pomanjkljivost svojih tožbenih navedb. Če je tožeča stranka kljub opozorilu s strani tožene stranke vztrajala pri utemeljevanju zahtevka brez utemeljitve pravne in dejanske podlage, je to pač tveganje, ki ga mora pripisati sama sebi.
  • 554.
    VSL sklep I Cpg 509/2015
    2.12.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - JAVNA NAROČILA
    VSL0075241
    ZJN-2 člen 71, 71/7, 71/9. OZ člen 631.
    bančna garancija - podjemna pogodba - podjemnikove obveznosti - podizvajalec - plačilo podizvajalcev - neposredna plačila - neposredni zahtevki podizvajalcev - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev od naročnika - odškodninska odgovornost - fravdulozna neunovčitev bančne garancije - nakazilo - asignacija
    Tožbeni zahtevek ni utemeljen na podlagi 631. člena OZ, ker v trenutku, ko je tožeča stranka od tožene zahtevala plačilo sporne terjatve, v razmerju med naročnikom in podjemnikom ni obstajala več nobena terjatev.
  • 555.
    VSL sodba II Cpg 1604/2015
    2.12.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0081108
    ZPP člen 212, 452, 453. OZ člen 239, 239/1.
    spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – učinki veljavne pogodbe – pavšalni ugovori – izpolnitev obveznosti po poteku roka za odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo
    Tožena stranka v pritožbi trdi, da je del terjatve plačala po izteku roka za odgovor na tožbo oziroma pripravljalno vlogo. Pritožbeno sodišče zato tega dejstva ne sme upoštevati.
  • 556.
    VSK sklep I Cp 445/2015
    2.12.2015
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0006425
    ZNP člen 119, 119/1. SPZ člen 69, 70, 71.
    delitev solastnine - udeleženci v postopku delitve solastnine - sprememba lastninskega stanja med postopkom - dopolnitev predloga za delitev solastnine - vsebina predloga za delitev solastnine - upiranje udeležbi v postopku
    Lastninsko stanje nepremičnine v solastnini, ki je predmet delitve v nepravdnem postopku, se je med postopkom spremenilo in je zato sodišče dopolnjen predlog za delitev pravilno poslalo v odgovor tudi novemu solastniku. Ker se je slednji z vlogo, s katero se ni strinjal z vsebinskim predlogom za delitev solastnine, spustil v obravnavanje zadeve, ga je sodišče utemeljeno štelo za udeleženca postopka. Njegova pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče dovolilo razširitev predloga za delitev solastnine nanj, je, glede na to, da se v zdajšnji fazi postopka udeležbi ne more več upirati, neutemeljena.
  • 557.
    VSL sklep I Cpg 1111/2015
    2.12.2015
    KONCESIJE – UPRAVNI SPOR
    VSL0075238
    ZPP člen 13, 13/1. ZV-1 člen 139, 139/1, 141, 141/1, 191, 191/1, 191/4, 199. OZ člen 39, 92.
    koncesijski akt – koncesijska pogodba – pravnomočna odločba o izbiri koncesionarja – pogoji za koncesijo – obnova upravnega postopka – ničnost – pravni interes – zavrženje tožbe – prirejenost upravnih in sodnih odločb – koncesija na področju rabe in izkoriščanja naravnih dobrin
    Zaradi načela prirejenosti upravnih in sodnih odločb je v predmetnem postopku sodišče vezano na navedeni sklep Vlade RS o izbiri koncesionarke. Tožnica mora pravno varstvo doseči v upravnem postopku, v katerem do sedaj še ni prišlo do preverjanja pogojev, na podlagi katerih je bila drugotožena stranka izbrana za koncesionarko. Pravilno je stališče sklepa, da z razveljavitvijo pogodbe tožeča stranka ne doseže, da koncesija pripade njej.
  • 558.
    VSL sklep II Cp 2248/2015
    2.12.2015
    DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA
    VSL0084039
    ZD člen 12, 79, 123, 131, 132, 210. ZDen člen 78, 81.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja – uvedba dedovanja – prehod zapuščine na dediče – vstopna pravica – vsebina oporoke – določitev dediča – nadomestitve – fidejkomisarična substitucija – napotitev na pravdo – skrbnik zapuščine
    Ko je zapustnik oporoko l. 1954 zapisal za svoje celotno premoženje, je to bilo tudi premoženje, ki je bilo kasneje denacionalizirano. Njegova volja, da se oporoka nanaša tudi na to premoženje, je bila jasna in nedvoumna, zato ni nobene potrebe, da bi jo konstruirali.

    Prvostopenjsko sodišče pravilno ni upoštevalo oporočnih določil zapustnika glede tega, kdo naj bi (oz. naj ne bi) dedoval po njegovi oporočni dedinji. Gre za fidejkomisarično substitucijo, ki v našem pravu ni dovoljena.

    Ker pritožnik ni dedič, nima ne pravice ne interesa, da nasprotuje postavljenemu skrbniku zapuščine.
  • 559.
    VSC sodba Cpg 234/2015
    2.12.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0004224
    OZ člen 247, 249, 273, 299, 336.
    zamuda dolžnika - pogodbena kazen - zastaranje
    Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni v času od trenutka, ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo pogodbene obveznosti vse do izpolnitve le-te. Najkasneje z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tako pogodbena kazen zapade v plačilo in ima upnik pravico terjati njeno izpolnitev. Tedaj pa je zastaranje tudi pričelo teči.
  • 560.
    VSL sodba in sklep I Cp 2346/2015
    2.12.2015
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0064998
    OZ člen 179, 182.
    povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – prometna nesreča – pešec v prometni nesreči – zlom stegnenice – znotraj možganska krvavitev – obtolčenina obeh pljučnih kril – strganje prednje križne vezi desnega kolena – razpočne rane na glavi – nepopoln izpah sprednjih zgornjih sekalcev – telesne bolečine – strah – skaženost – brazgotine – zmanjšanje življenjske aktivnosti – oškodovanec je opravljal pleskarsko dejavnost kot samostojen podjetnik – mesečna renta – izgubljeni zaslužek – invalidska pokojnina
    Tožnik je utrpel hud strah za življenje ob sami prometni nesreči in kasneje, ko so ga prebudili iz umetne kome in se je priključen na aparature in z nezmožnostjo gibanja znašel na intenzivnem oddelku, in ob upoštevanju, da je trpel tudi strah za izid zdravljenja hudih telesnih poškodb, prisojene odškodnine ni mogoče znižati.

    Pritožbeno sodišče ne vidi razlogov, zaradi katerih povprečni mesečni neto dohodek v znesku 818,26 EUR, izračunan ob upoštevanju enoletnega obdobja, ne bi odražal realnih dohodkov, ki bi jih tožnik prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
  • <<
  • <
  • 28
  • od 29
  • >
  • >>