najemna pogodba za poslovni prostor – krivdni razlog – izpraznitev poslovnega objekta iz krivdnih razlogov – poslovna stavba – poslovni prostor – delna sodba – vmesna sodba – trditvena podlaga – trditev – ugotovitev sodišča
Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo prvo sodišče v konkretnem primeru, ko je odločilo le o enem izmed zahtevkov, izdati delno in ne vmesne sodbe, kar pa na samo odločitev sodišča ni vplivalo.
Sodišče prve stopnje je v nasprotju s tožnikovo trditveno podlago ugotovilo, da tožeča stranka ne zatrjuje tudi zamude pri plačilu najemnin.
Ponudba, ki je bila posredovana predkupnemu upravičencu, ni vsebovala seznama opreme poslovnega prostora, kar pa tudi ni potrebno. Nepremičnina se je prodajala obenem s pritiklinami – opremo in inventarjem. Pritikline pa delijo usodo glavne stvari (17. člen SPZ). Ponudba pa je tožeči stranki omogočala ogled lokala, ki se je prodajal. Tožeča stranka ponujene možnosti ni izkoristila. Pritožba po povedanem v delu, ki pravi, da bi moral biti v ponudbi opredeljen seznam opreme, osnovnih sredstev in inventarja, ni utemeljena.
Tožnica bi morala konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke. Ob ugotovitvi, da je bilo na stopnišču dejansko nameščeno svetilo, ki je v primeru delovanja omogočalo osvetljenost tistega dela stopnišča, kjer je tožnica padla, je bilo na tožnici trditveno breme, da tožena stranka ni ravnala z dolžno skrbnostjo, tako da je opustila bodisi svojo dolžnost rednega kontroliranja delovanja svetila oziroma da svetila ni ustrezno vzdrževala, bodisi da je bila na nedelovanje svetila opozorjena oz. z njim seznanjena, pa na to ni reagirala.
začetek stečajnega postopka – vpliv na postopek zavarovanja
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-220/14-11, U-I-161/14-15, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up-101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8 z dne 12. 11. 2015 odločilo, da ZFPPIPP-F, kolikor se nanaša na upnike, ki so pred njegovo uveljavitvijo v postopkih zavarovanja dosegli izdajo predhodne odredbe zoper dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, pa je bil njihov postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena na podlagi 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ni v neskladju z Ustavo.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – protipravnost ravnanja – okoliščine, v katerih je bila izjava dana – zaslišanje stranke v pravdnem postopku
Zaradi konkretnih okoliščin, v katerih so bile izjave dane, izjavam takšne žaljive vsebine, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ni mogoča pripisati. Tudi izrazu, kot je „premaknjen“, ki sicer predstavlja negativne osebne lastnosti, vendar njegova intenzivnost glede na konkretne okoliščine primera ni bila takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Izjavo je treba presojati predvsem v luči, da je bila dana v pravdnem postopku, kjer je tožnik toženca tožil zaradi plačila odškodnine, v tem postopku pa je bil toženi zaslišan kot stranka in se je predvsem želel razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti in plačila odškodnine.
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 111. člena SZ-1, saj ima toženec pravni naslov za bivanje v spornem stanovanju, ki ga kot družinski član izvaja iz pravice matere kot služnostne upravičenke. Toženec ima pravni naslov za uporabo stanovanja vse dokler bo njegova mati to stanovanje uporabljala.
Skupnost toženca z njegovo materjo je družinska skupnost, saj toženec skupaj z materjo sporne prostore uporablja, toženec in njegova mati pa imata tudi skupno gospodinjstvo.
Čas bivanja družinskega člana oziroma čas njegove preselitve v stanovanje z namenom skupnega bivanja z imetnikom služnostne pravice stanovanja ni pogoj za upravičenost takšnega bivanja družinskega člana.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – ODVETNIŠTVO
VSL0077471
ZIZ člen 38. Odvetniška tarifa člen 4, 4/6. Odvetniška tarifa tarifna številka 27.
izvršilni stroški – stroški za sestavo predloga za zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini – odvetniška tarifa – določanje vrednosti storitve – izvršilni postopek
OT v tarifni številki 27, v kateri so ovrednotena opravila v izvršilnem postopku, posebej ne ovrednoti predloga za zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičnini (enaindvajseto poglavje ZIZ). Zato je treba v skladu s šestim odstavkom 4. člena OT tarifo razlagati ob predpostavki pravilnega predpisa in opravila, ki v tarifi niso predpisana, s primerjavo podobnih opravil, ki so v OT ovrednotena.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do trditev tožene stranke o soprispevku oškodovanca, kar pomeni kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZVEtL člen 2, 3, 9, 13, 17, 23, 23/1, 23/1-3, 23a, 23a/6, 25. ZPP člen 196.
vzpostavitev etažne lastnine – dejanska etažna lastnina – navidezna lastnina – sporna dejstva – domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine – posamezni deli – vpis v kataster stavb – postopek za spremembo podatkov v katastru stavb – upravni postopek – pripravljalna opravila sodišča – izvajanje katastrskih vpisov – uveljavljanje zahtevkov po vzpostavitvi etažne lastnine – udeleženci postopka – enotno sosporništvo – razveljavitev sklepa v celoti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine po ZVEtL se lahko doseže sprememba vpisa v katastru stavb le, če v zvezi s spremembami ni spora med udeleženci postopka.
zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Toženec v pritožbi ne graja izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb, torej ne more uspeti z navajanjem dejstev.
KZ člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 14, 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povzročitev škode s kaznivim dejanjem - premoženjska škoda - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - razpravno načelo - izvedba glavne obravnave v nenavzočnosti pravdne (tožene) stranke - neupravičena odsotnost z naroka zaradi bolezni - kršitev pravice do obravnavanja
Vezanost na obsodilno sodbo kazenskega sodišča v predmetni odškodninski zadevi pomeni, da toženec ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo protipravno, da med njegovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze in da zaradi ravnanja ni nastala prepovedana posledica.
pogodba o medsebojnem sodelovanju – razlaga pogodbe – nejasne določbe – zastaranje – zvišanje tožbenega zahtevka
Razlagati je potrebno samo pogodbene določbe, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag.
Smisel pravil o zastaranju je v tem, da nasprotna stranka ni v negotovosti, ali bo upnik zoper njo vložil tožbo. Za presojo zastaranja „zvišanega dela“ zahtevka je v obravnavanem primeru odločilno, da je šlo za „isto(vrstno) terjatev“, tj. za plačilo pogodbeno dogovorjene provizije, za katero je bila tožba že vložena in je tožena stranka vedela, da tožeča sodno zahteva izpolnitev terjatve po tej podlagi. „Zvišani del“ tožbenega zahtevka torej ni zastaral.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081108
ZPP člen 212, 452, 453. OZ člen 239, 239/1.
spor majhne vrednosti – zavarovalna pogodba – učinki veljavne pogodbe – pavšalni ugovori – izpolnitev obveznosti po poteku roka za odgovor na tožbo in pripravljalno vlogo
Tožena stranka v pritožbi trdi, da je del terjatve plačala po izteku roka za odgovor na tožbo oziroma pripravljalno vlogo. Pritožbeno sodišče zato tega dejstva ne sme upoštevati.
ZIZ člen 29b, 29b/5, 42. Sodni red člen 208, 208/3, 247. ZPP člen 343, 343/4.
potrdilo o izvršljivosti – klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – ugotovitev drugega datuma pravnomočnosti in izvršljivosti – pravnomočnost slepa o izvršbi in sklepa o ugovoru – sočasno odločanje o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru – pravilnost vročitve – vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – pogoji za nastop domneve umika ugovora – pravni interes za pritožbo
Pravno podlago za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti vsebuje določba 42. člena ZIZ. Ta daje podlago le za to, da sodišče razveljavi neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, na pa tudi za to, da ugotovi, kdaj je neka odločba postala pravnomočna in izvršljiva. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se namreč izda kot samostojna listina ali v obliki štampiljke, zato sodišče ne more s sklepom ugotoviti, kdaj je neka odločba, v tem primeru sklep o izvršbi, postal pravnomočen in izvršljiv.
Pritožbeno sodišče pripominja, da je sklep o izvršbi z dne 28. 4. 2015 postal pravnomočen hkrati s sklepom z dne 8. 7. 2015, s katerim je sodišče štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, saj je pravnomočnost sklepa o izvršbi odvisna od pravnomočnosti odločitve o ugovoru. Sodišče prve stopnje bi zato lahko o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odločilo že ob odločanju o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 8. 7. 2015.
Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej in hkrati odločiti o razveljavitvah potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru, po pravnomočnosti teh odločitev pa dolžniku vročiti sklep o ugovoru z dne 8. 7. 2015
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 253, 265, 265/1, 265/2, 267. ZZK-1 člen 94, 94/3.
izločitvena pravica - nedenarna terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nepremičnina ni del stečajne mase - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Ker stečajni upravitelj v obravnavani zadevi ni izrabil pravice, ki mu jo daje 267. člen ZFPPIPP (ni odstopil od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe), je prodajno pogodbo dolžan izpolniti (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Nedenarni zahtevek za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila se po posebnem pravilu, določenem v prvem odstavku 265. člena ZFPPIPP, ne pretvori v denarno terjatev in se v stečajnem postopku obravnava enako kot terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče - splošni skupni deli stavbe - delna ničnost
Za stavbo 1112 k.o. I. je na podlagi enostranskega akta takratnega lastnika z dne 8.12.2003 že oblikovana in skladno z Zakonom o zemljiški knjigi vpisana etažna lastnina. Pri njenem oblikovanju so nastali posamezni deli, med drugim tudi dela 6 in 7, ki ju je kasneje, s pogodbo z dne 3.9.2013 kupila nasprotna udeleženka. Glede na materialno pravo spremembe statusa že vpisanih posameznih delov v splošni skupni del ni mogoče doseči v postopku po ZVEtL, za kar si prizadevajo predlagatelji.
ZFPPIPP člen 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 404-1, 405, 405/1, 408, 410, 410/1, 410/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - dva ugovora proti odpustu obveznosti - skupno obravnavanje ugovorov - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - pravica do obravnavanja ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - premoženje, obremenjeno s hipoteko - akcesornost hipoteke - pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti - unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso - pogodba o preužitku - razpolaganje s premoženjem za neznatno plačilo
Sodišče prve stopnje s tem, ko pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka ni zavrglo upničinega drugega ugovora, ni nepravilno uporabilo nobene procesne določbe ZFPPIPP ali ZPP. Če bi pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pravočasen ugovor proti odpustu obveznosti zavrglo, bi upnici odvzelo pravico do obravnavanja ugovora in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Bistvo konkretnega neodplačnega prenosa premoženja je v tem, da se je s tem premoženje dolžnika za poplačilo njegovih upnikov zmanjšalo, medtem ko so njegove obveznosti do upnikov ostale enake. Zato v smislu četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja neodplačen prenos lastninske pravice na dolžnikovih nepremičninah z dolžnika na njegovo ženo, neodplačno razpolaganje s premoženjem, ki je ovira za odpust obveznosti.
Če bi bilo premoženje prodano, čemur se je dolžnik izognil, bi bila manjša tudi višina dolga, ki bi bila dolžniku odpuščena s sklepom o odpustu obveznosti. Obveznost dolžnika do upnika pa je po sporni odtujitvi premoženja ženi ostala enaka in bi nanjo v skladu z določbo 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkoval. Pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje tistega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, kar pomeni, da bi se v primeru, če dolžnik s tem premoženjem pred začetkom stečajnega postopka ne bi neodplačno razpolagal, unovčilo v stečajnem postopku, ne glede na sklep o odpustu obveznosti.
Ker ni dokazano, da bi bil A. A. v prepiru s tožnikom resneje ogrožen, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je bil odziv tožencev prekomeren, njihovo nasilje nad tožnikom pa očitno protipravno.
ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčni inšpekcijski nadzor - ponovna odmera davčnih obveznosti - pritožba zoper odmerno odločbo - pravilnost in zakonitost odločbe davčnega organa - pravnomočnost odmerne odločbe - neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki
Sodišče v stečajnem postopku pri ugotavljanju ovire iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP ni upravičeno presojati pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe davčnega organa, s katero naj bi bil odmerjen davek dolžniku. Izpodbijanje takšne davčne odločbe je omogočeno le v okviru pravnih sredstev, ki so na voljo v davčnem postopku. Prav tako pa za nastanek ovire za odpust obveznosti ni predpostavka pravnomočnost odmerne odločbe davčnega organa, saj le-to ne izhaja iz zakonskega besedila 399. člena ZFPPIPP. Za nastanek ovire za odpust obveznosti zadostuje, da je davčni organ dodatno odmeril davčno obveznost v višini najmanj 4.000,00 EUR in da takšna dodatna davčna obveznosti temelji na neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je stečajni dolžnik dal v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.