najemna pogodba za poslovni prostor – krivdni razlog – izpraznitev poslovnega objekta iz krivdnih razlogov – poslovna stavba – poslovni prostor – delna sodba – vmesna sodba – trditvena podlaga – trditev – ugotovitev sodišča
Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo prvo sodišče v konkretnem primeru, ko je odločilo le o enem izmed zahtevkov, izdati delno in ne vmesne sodbe, kar pa na samo odločitev sodišča ni vplivalo.
Sodišče prve stopnje je v nasprotju s tožnikovo trditveno podlago ugotovilo, da tožeča stranka ne zatrjuje tudi zamude pri plačilu najemnin.
Za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe je predpisana pisna oblika. Toda za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe se ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki. Pisna oblika je kot pogoj za veljavno sklenitev določena le v zvezi z izjavo poroka. Upnik lahko poda izjavo volje za sklenitev poroštvene pogodbe ustno.
osebni stečaj – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – izrek sklepa – druga listina kot sestavni del sklepa – vročanje – objava sklepa na spletnih straneh AJPES
Če je nek zapis v drugi listini sestavni del izreka sklepa, pomeni, da zavezuje enako, kot če bi bil iz te listine dobesedno prepisan v izrek sklepa.
Glede sklepa o končanju postopka osebnega stečaja zakon ne določa, da se ta sklep komu vroča. Zato velja splošno pravilo o tem, da se sklep objavi na spletnih straneh AJPES.
Če je bil prvi sklep izpodbojen zaradi kršitev postopkovne narave (kamor sodi tudi kršitev informacijske obveznosti), ni videti nobenega razumnega razloga, da ne bi skupščina delniške družbe na naslednjem zasedanju vnovič odločala o predlogu identičnega sklepa.
Če pa je bil prvi sklep neveljaven zaradi določenih materialnopravnih razlogov, se lahko pojavi relevantno vprašanje, ali je dopustno ponovno odločati o predlogih sklepov, ki predstavljajo nadomestitev izpodbitih oziroma ničnostnih sklepov.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0083846
URS člen 121, 125. ZASP člen 118, 118/1, 122, 128, 130, 130/1, 145, 146, 146/1, 147, 147-1, 153, 153/1, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/2, 157/4, 157/6, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1,168, 168/3, 170, 176, 176/1. OZ člen 74, 131, 164, 164/1, 190, 198. ZPreZP člen 1, 1/2, 11, 11/2. ZPP člen 190, 311. ZS člen 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
aktivna legitimacija - procesna legitimacija - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - obvezno kolektivno upravljanje - sorodne pravice - javna priobčitev neodrskih glasbenih del - male pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - pravica do nadomestila pri javni priobčitvi fonograma - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - podzakonski akt - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb - kontrahirna dolžnost - povrnitev škode - civilna kazen - poročanje o priobčevanju fonogramov - stroški terenskega preverjanja - povrnitev premoženjske škode - DDV - stroški opominjanja po ZPreZP - enotna sodna praksa - obrazložen odstop od sodne prakse
ZASP jasno določa, da kolektivna organizacija v svojem imenu in za račun avtorjev uveljavlja pravice. Zakon ji daje procesno upravičenje, četudi ne uveljavlja lastnih pravic.
ZIZ člen 29b, 29b/5, 42. Sodni red člen 208, 208/3, 247. ZPP člen 343, 343/4.
potrdilo o izvršljivosti – klavzula pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti – ugotovitev drugega datuma pravnomočnosti in izvršljivosti – pravnomočnost slepa o izvršbi in sklepa o ugovoru – sočasno odločanje o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru – pravilnost vročitve – vročanje plačilnega naloga za plačilo sodne takse – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – pogoji za nastop domneve umika ugovora – pravni interes za pritožbo
Pravno podlago za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti vsebuje določba 42. člena ZIZ. Ta daje podlago le za to, da sodišče razveljavi neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, na pa tudi za to, da ugotovi, kdaj je neka odločba postala pravnomočna in izvršljiva. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se namreč izda kot samostojna listina ali v obliki štampiljke, zato sodišče ne more s sklepom ugotoviti, kdaj je neka odločba, v tem primeru sklep o izvršbi, postal pravnomočen in izvršljiv.
Pritožbeno sodišče pripominja, da je sklep o izvršbi z dne 28. 4. 2015 postal pravnomočen hkrati s sklepom z dne 8. 7. 2015, s katerim je sodišče štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, saj je pravnomočnost sklepa o izvršbi odvisna od pravnomočnosti odločitve o ugovoru. Sodišče prve stopnje bi zato lahko o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odločilo že ob odločanju o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 8. 7. 2015.
Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej in hkrati odločiti o razveljavitvah potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru, po pravnomočnosti teh odločitev pa dolžniku vročiti sklep o ugovoru z dne 8. 7. 2015
OZ člen 171, 179. ZPSPP člen 16. ZPP člen 254. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb člen 13, 13-3.
soodgovornost – soprispevek – vinjenost – alkoholiziranost – separe s stopnicami – stopnica – prečkanje stopnice – padec – varnostni ukrep – varnostni predpis – poslovna stavba – poslovni prostor – povrnitev nepremoženjske škode – strah – postavitev novega izvedenca
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je kljub tožnikovi premajhni pozornosti, utemeljeni tudi z njegovo seznanjenostjo s stopnico, ki je vodila do zaključka o njegovem soprispevku, v pretežnem delu podana odgovornost toženkinega zavarovanca.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 253, 265, 265/1, 265/2, 267. ZZK-1 člen 94, 94/3.
izločitvena pravica - nedenarna terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nepremičnina ni del stečajne mase - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Ker stečajni upravitelj v obravnavani zadevi ni izrabil pravice, ki mu jo daje 267. člen ZFPPIPP (ni odstopil od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe), je prodajno pogodbo dolžan izpolniti (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Nedenarni zahtevek za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila se po posebnem pravilu, določenem v prvem odstavku 265. člena ZFPPIPP, ne pretvori v denarno terjatev in se v stečajnem postopku obravnava enako kot terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka.
ODZ paragraf 326, 1464. ZTLR člen 24, 28, 29, 72. SPZ člen 43. ZPP člen 182, 182/2, 185, 185/7, 329, 329/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – zakonita in dobroverna posest – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina – priposestvovanje služnosti
Tožnik ni uspel dokazati nobenega pravnega naslova za (svojo in očetovo) uporabo sporne nepremičnine, nasprotno, izkazalo se je, da je moral vedeti, da nepremičnino uporablja preko obsega dovoljenja, posledično pa je toženki uspel dokaz o njegovi slabovernosti.
Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe zavrnilo s sklepom na naroku in ker je zoper ta sklep dopustna pritožba (arg. a contrario po sedmem odstavku 185. člena ZPP), bi ga moralo skladno z drugim odstavkom 329. člena ZPP vročiti strankam v overjenem prepisu, česar ni storilo. Vendar pa tožnik sklepa posebej ni izpodbijal, niti sedaj s pritožbo proti glavni stvari, zato njegovih argumentov tu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Tožnica ni dokazala, da bi šlo za subjektivno simulacijo najemne pogodbe, da je bila pokojna mati navidezna pogodbenica najemne pogodbe, pravni prednik toženk pa dejanski pogodbenik. Subjektivna simulacija pogodbe vedno predpostavlja dva med seboj povezana pravna posla: navidezno pogodbo in dogovor o simulaciji.
padec na poledenelem parkirišču – povrnitev škode – nesreča pri delu – krivdna odgovornost – skrbnost ravnanja delodajalca – objektivna odgovornost
Ob tem, ko si je tožnik izbral najkrajšo možno pot do avtomobila, čeprav je videl, da je ta pot zasnežena in poledenela, mora v posledici tega sam trpeti posledice, ki so mu nastale. Nerazumno je v takih primerih pričakovati od tožene stranke, da bo očistila sporno površino do take mere, da bi bile izključene kakršnekoli poškodbe in zahteva tožnika, da bi morale biti v takem primeru nameščene opozorilne table.
ZFPPIPP člen 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 404-1, 405, 405/1, 408, 410, 410/1, 410/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - dva ugovora proti odpustu obveznosti - skupno obravnavanje ugovorov - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - pravica do obravnavanja ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - premoženje, obremenjeno s hipoteko - akcesornost hipoteke - pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti - unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso - pogodba o preužitku - razpolaganje s premoženjem za neznatno plačilo
Sodišče prve stopnje s tem, ko pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka ni zavrglo upničinega drugega ugovora, ni nepravilno uporabilo nobene procesne določbe ZFPPIPP ali ZPP. Če bi pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pravočasen ugovor proti odpustu obveznosti zavrglo, bi upnici odvzelo pravico do obravnavanja ugovora in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Bistvo konkretnega neodplačnega prenosa premoženja je v tem, da se je s tem premoženje dolžnika za poplačilo njegovih upnikov zmanjšalo, medtem ko so njegove obveznosti do upnikov ostale enake. Zato v smislu četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja neodplačen prenos lastninske pravice na dolžnikovih nepremičninah z dolžnika na njegovo ženo, neodplačno razpolaganje s premoženjem, ki je ovira za odpust obveznosti.
Če bi bilo premoženje prodano, čemur se je dolžnik izognil, bi bila manjša tudi višina dolga, ki bi bila dolžniku odpuščena s sklepom o odpustu obveznosti. Obveznost dolžnika do upnika pa je po sporni odtujitvi premoženja ženi ostala enaka in bi nanjo v skladu z določbo 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkoval. Pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje tistega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, kar pomeni, da bi se v primeru, če dolžnik s tem premoženjem pred začetkom stečajnega postopka ne bi neodplačno razpolagal, unovčilo v stečajnem postopku, ne glede na sklep o odpustu obveznosti.
zapuščinski postopek – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – odstop dednega deleža – dedni dogovor – sklepčnost tožbe
V konkretnem primeru gre za pravno vprašanje o razlagi pogodbe, o kateri bi moralo odločiti zapuščinsko sodišče, ne pa, da je prekinilo postopek in tožnika napotilo na pravdo.
plačilo za opremo – pogodbeno pravo – dokazno breme – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik, na katerem je dokazno breme, ni dokazal, da se je s tožencem dogovoril, da mu bo poleg že plačanega zneska 60.000,00 EUR plačal še dodatnih 60.000,00 EUR za opremo, ki jo je tožnik pustil v hiši.
Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina in potrjuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno, tožnik ga je podpisal brez pripomb.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083918
URS člen 23, 23/1, 25. ZIZ člen 15, 29b, 29b/1, 29b/3, 36. ZPP člen 116, 116/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - plačilo sodne takse - zamuda roka za plačilo sodne takse - nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - zamuda roka za ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - procesni rok - materialnopravni rok - smiselna uporaba določb ZPP - pravna praznina - zakonska analogija - argumentum a contrario - argumentum a simili ad simile - narava roka - neenotna sodna praksa - poenotenje sodne prakse
Vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor v izvršilnem postopku ni dopustna.
zahtevek za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupni nepremičnini – upravljanje z nepremičnino – dediščinska skupnost – skupna lastnina – solastnina
Sodišče je ignoriralo ugovora tožene stranke, da je bila hiša skupna lastnina do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in da zato lastninska pravica na hiši ni bila razdeljena, tako kot to velja za solastninsko pravico. Lastninska pravica na premoženju, ki sta ga pravdni stranki podedovali, je bila, dokler ni bil sklep o dedovanju pravnomočen, nerazdeljena, hiša pa skupna last. To pomeni, da sta bila le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila.
ZFPPIPP člen 140, 140/1, 140/1-1, 236, 236/2, 221c, 221v.
potrjena prisilna poravnava - pobuda za oceno ustavnosti - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave - predlog za ponovno prisilno poravnavo
Zakon sodišču nalaga postopanje po 236. členom ZFPPIPP, ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave in tako tudi ne glede na vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne določbe ZFPPIPP. Vprašanje uporabe določbe 221.v člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave, katero je nameraval izpeljati dolžnik, za postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP ni relevantnega pomena. Dolžnik mora namreč v vsakem primeru zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka predložiti listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP, sodišče pa ga mora k temu pozvati, kar je v danem primeru tudi storilo.
ZPP člen 8, 39, 277, 278, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari – neupravičena pridobitev – uporabnina – onemogočena uporaba stanovanja – delitev stvari v solastnini – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Uporaba in delitev (so)lastne nepremičnine sta dve povsem različni upravičenji (prvo varuje pravico lastnika do posesti, drugo pa ureja razmerja med solastniki ter pravico do razpolaganja s svojim delom premoženja), zato zgolj iz morebitne kršitve enega ne moremo sklepati, da je bilo kršeno tudi drugo. Tožnica ima pravnomočen izvršilni naslov za delitev skupnega stanovanja, zato lahko zahteva delitev v izvršilnem postopku, ne more pa zgolj na tej podlagi terjati plačila uporabnine od toženca, ki sicer zaseda celotno stanovanje, vendar ji njegove uporabe ne onemogoča.
solastnina – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba tuje nepremičnine – nedobroverni posestnik – dobra vera posestnika – nasprotovanje ostalih solastnikov – upravičenja solastnika – dogovor o uporabi solastne stvari
Lastninska pravica na idealnem deležu pomeni, da je vsak izmed solastnikov, do višine idealnega deleža, lastnik kateregakoli dela stanovanja. Zaradi narave solastnine torej tisti, ki takšno stanovanje brez soglasja ostalih solastnikov kot edini uporabnik koristi (četudi trdi, da ga ne uporablja v celoti), tega ne more izvršiti brez posega v idealne deleže ostalih solastnikov.