zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe – presoja pogojev za izdajo zamudne sodbe
Toženec v pritožbi ne graja izpolnjenosti pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki temelji na domnevi o toženčevem priznanju tožnikovih dejanskih navedb, torej ne more uspeti z navajanjem dejstev.
ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ustavitev postopka za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - davčni inšpekcijski nadzor - ponovna odmera davčnih obveznosti - pritožba zoper odmerno odločbo - pravilnost in zakonitost odločbe davčnega organa - pravnomočnost odmerne odločbe - neresnični, nepravilni ali nepopolni podatki
Sodišče v stečajnem postopku pri ugotavljanju ovire iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP ni upravičeno presojati pravilnosti in zakonitosti odmerne odločbe davčnega organa, s katero naj bi bil odmerjen davek dolžniku. Izpodbijanje takšne davčne odločbe je omogočeno le v okviru pravnih sredstev, ki so na voljo v davčnem postopku. Prav tako pa za nastanek ovire za odpust obveznosti ni predpostavka pravnomočnost odmerne odločbe davčnega organa, saj le-to ne izhaja iz zakonskega besedila 399. člena ZFPPIPP. Za nastanek ovire za odpust obveznosti zadostuje, da je davčni organ dodatno odmeril davčno obveznost v višini najmanj 4.000,00 EUR in da takšna dodatna davčna obveznosti temelji na neresničnih, nepravilnih ali nepopolnih podatkih, ki jih je stečajni dolžnik dal v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja.
OZ člen 190, 191, 287, 287/1, 287/2, 311, 314, 342. ZPP člen 458.
spor majhne vrednosti – neupravičena pridobitev – vračunanje terjatev – vrstni red vračunavanja – namen plačila – izbira dolžnika – preplačilo – ugovor zastaranja – pobotanje – pobot zastarane terjatve – učinek izpolnitve zastarane obveznosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Dolžnica mora svojo izbiro, katero izmed več obveznosti bo s plačilom izpolnila, opraviti najkasneje ob izpolnitvi v nalogu za plačilo.
Če dolžnik ob plačilu ni vedel, da je obveznost zastarana, se kasneje na zmoto glede zastaranja obveznosti ne more sklicevati, saj zakon možnost uveljavljanja zmote v primeru izpolnitve zastarane obveznosti izrecno izključuje. Če se izpolni zastarana obveznost, se izpolni veljavna obveznost, zato dolžnik izpolnjenega ne more terjati nazaj.
začetek stečajnega postopka – vpliv na postopek zavarovanja
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-220/14-11, U-I-161/14-15, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up-101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8 z dne 12. 11. 2015 odločilo, da ZFPPIPP-F, kolikor se nanaša na upnike, ki so pred njegovo uveljavitvijo v postopkih zavarovanja dosegli izdajo predhodne odredbe zoper dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, pa je bil njihov postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena na podlagi 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ni v neskladju z Ustavo.
Ponudba, ki je bila posredovana predkupnemu upravičencu, ni vsebovala seznama opreme poslovnega prostora, kar pa tudi ni potrebno. Nepremičnina se je prodajala obenem s pritiklinami – opremo in inventarjem. Pritikline pa delijo usodo glavne stvari (17. člen SPZ). Ponudba pa je tožeči stranki omogočala ogled lokala, ki se je prodajal. Tožeča stranka ponujene možnosti ni izkoristila. Pritožba po povedanem v delu, ki pravi, da bi moral biti v ponudbi opredeljen seznam opreme, osnovnih sredstev in inventarja, ni utemeljena.
pogodba o preužitku – darilna pogodba – neodplačna pogodba – element tveganja – presoja vrednosti medsebojnih obveznosti – subjektivni element – navidezna pogodba
Za presojo veljavnosti pogodbe o preužitku ni pomembno, kakšno pomoč je A. A. v času izvrševanja pogodbe dejansko potrebovala, ampak so pomembne okoliščine v času sklepanja same pogodbe in da je bilo takrat mogoče pričakovati, da bo s starostjo potrebovala vsaj takšno pomoč, kot jo je v času sklepanja pogodbe. Preužitkarica je bila ob sklenitvi pogodbe res stara že 89 let in je imela določene zdravstvene težave, vendar ne takšnih, na podlagi katerih bi se lahko sklepalo, da bo v kratkem času zagotovo umrla. Umrla je zaradi bakterijske okužbe, ki je ob sklepanju pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, kot tudi v času sklepanja pogodbe ni bilo mogoče predvideti hitre in gotove smrti niti kakšno pomoč bo potrebovala in kakšno bo njeno stanje v nadaljevanju. Toženki nista vedeli, koliko časa bodo nepremičnine obremenjene. Vse navedeno daje sklenjeni pogodbi zahtevan element tveganja.
najemna pogodba za poslovni prostor – krivdni razlog – izpraznitev poslovnega objekta iz krivdnih razlogov – poslovna stavba – poslovni prostor – delna sodba – vmesna sodba – trditvena podlaga – trditev – ugotovitev sodišča
Pritožba pravilno opozarja, da bi moralo prvo sodišče v konkretnem primeru, ko je odločilo le o enem izmed zahtevkov, izdati delno in ne vmesne sodbe, kar pa na samo odločitev sodišča ni vplivalo.
Sodišče prve stopnje je v nasprotju s tožnikovo trditveno podlago ugotovilo, da tožeča stranka ne zatrjuje tudi zamude pri plačilu najemnin.
IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083918
URS člen 23, 23/1, 25. ZIZ člen 15, 29b, 29b/1, 29b/3, 36. ZPP člen 116, 116/1.
izvršilni postopek - vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - plačilo sodne takse - zamuda roka za plačilo sodne takse - nedovoljen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - zamuda roka za ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi - procesni rok - materialnopravni rok - smiselna uporaba določb ZPP - pravna praznina - zakonska analogija - argumentum a contrario - argumentum a simili ad simile - narava roka - neenotna sodna praksa - poenotenje sodne prakse
Vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor v izvršilnem postopku ni dopustna.
ZPP člen 8, 39, 277, 278, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari – neupravičena pridobitev – uporabnina – onemogočena uporaba stanovanja – delitev stvari v solastnini – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Uporaba in delitev (so)lastne nepremičnine sta dve povsem različni upravičenji (prvo varuje pravico lastnika do posesti, drugo pa ureja razmerja med solastniki ter pravico do razpolaganja s svojim delom premoženja), zato zgolj iz morebitne kršitve enega ne moremo sklepati, da je bilo kršeno tudi drugo. Tožnica ima pravnomočen izvršilni naslov za delitev skupnega stanovanja, zato lahko zahteva delitev v izvršilnem postopku, ne more pa zgolj na tej podlagi terjati plačila uporabnine od toženca, ki sicer zaseda celotno stanovanje, vendar ji njegove uporabe ne onemogoča.
oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju
Zahteva po minimalni trditveni podlagi iz tretjega odstavka 13. člena ZST-1 terja od stranke, da njena izjava o premoženjskem stanju vsebuje zlasti podatke o premoženju, denarnih sredstvih in dohodkih iz dejavnosti, kar pomeni, da navede konkretne številke in na ta način predstavi svoje premoženjsko stanje. Če jih po pozivu sodišča prve stopnje ne poda, ostane predlog za oprostitev plačila sodnih taks nepopoln. Sicer velja tudi v postopku oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks na podlagi sodne odločbe načelo dispozitivnosti in je trditveno ter dokazno breme na zainteresirani stranki.
pojem nevarne stvari – zunanje keramične stopnice – odgovornost za krivdno ravnanje – skrbnost povprečnega človeka – skrbnost v danih okoliščinah – protipravnost opustitve – soprispevek oškodovanca – soodgovornost – vmesna sodba
Keramične stopnice na vhodu v zasebno hišo niso nevarna stvar. Ker pa je zavarovanka tožene stranke polila olje na stopnicah in jih nato v času od dvajset do trideset minut po razlitju ni obrisala ali zavarovala, je tožnik, ki je bil dogovorjen za prihod, padel. Gre za protipravno ravnanje zavarovanke tožene stranke. Vendar je tudi tožnik premalo skrbno hodil, saj je povedal, da je gledal na okoli in ni opazil, da so stopnice polite. Zato je odgovornost tožene stranke do 50 %.
ODZ paragraf 326, 1464. ZTLR člen 24, 28, 29, 72. SPZ člen 43. ZPP člen 182, 182/2, 185, 185/7, 329, 329/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – zakonita in dobroverna posest – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina – priposestvovanje služnosti
Tožnik ni uspel dokazati nobenega pravnega naslova za (svojo in očetovo) uporabo sporne nepremičnine, nasprotno, izkazalo se je, da je moral vedeti, da nepremičnino uporablja preko obsega dovoljenja, posledično pa je toženki uspel dokaz o njegovi slabovernosti.
Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe zavrnilo s sklepom na naroku in ker je zoper ta sklep dopustna pritožba (arg. a contrario po sedmem odstavku 185. člena ZPP), bi ga moralo skladno z drugim odstavkom 329. člena ZPP vročiti strankam v overjenem prepisu, česar ni storilo. Vendar pa tožnik sklepa posebej ni izpodbijal, niti sedaj s pritožbo proti glavni stvari, zato njegovih argumentov tu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZIZ člen 17, 20a. OZ člen 343, 343/2. SPZ člen 154.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zavarovana terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - zapadlost terjatve - zastaranje pri hipoteki - zastaranje obresti
Hipoteka je stvarna pravica, zato zastaranje pri hipoteki niti ne pride v poštev. Celo če je terjatev glavnega dolžnika zastarana, hipotekarni upnik še vedno obdrži poplačilno pravico iz zastavljene stvari.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084064
OZ člen 341. ZZZDR člen 12. ZPP člen 309a.
zunajzakonska skupnost – obstoj zunajzakonske skupnosti – skupno bivanje – zastaranje – pisna pripoznava zastarane obveznosti – pogoj – pogojna pripoznava – nadlegovanje s pismi – postopek poravnavanja – nedopusten dokaz
V presojanem dopisu je toženka pisno pripoznala zastarano obveznost. Iz dopisa ne izhaja pogoj, da je bilo plačilo ponujeno zgolj pod pogojem, da bo tožnik prenehal nadlegovati toženko.
splošni skupni deli stavbe v etažni lastnini – enostanovanjska stavba – preizkus odločitev le v delu, ki se izpodbija z ugovorom
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Ker vpisa pravic, ki jih je predlagateljica želela doseči, niti stvarnopravna pravila niti pravila zemljiškoknjižnega prava ne poznajo, predlagani vpis ni bil mogoč.
V konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji iz 111. člena SZ-1, saj ima toženec pravni naslov za bivanje v spornem stanovanju, ki ga kot družinski član izvaja iz pravice matere kot služnostne upravičenke. Toženec ima pravni naslov za uporabo stanovanja vse dokler bo njegova mati to stanovanje uporabljala.
Skupnost toženca z njegovo materjo je družinska skupnost, saj toženec skupaj z materjo sporne prostore uporablja, toženec in njegova mati pa imata tudi skupno gospodinjstvo.
Čas bivanja družinskega člana oziroma čas njegove preselitve v stanovanje z namenom skupnega bivanja z imetnikom služnostne pravice stanovanja ni pogoj za upravičenost takšnega bivanja družinskega člana.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064972
OZ člen 190. ZPP člen 7, 212, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-15.
zakonca – skupna vlaganja – skupno premoženje – vlaganja v nepremičnino – začetek osebnega stečaja – stečajna masa – prekinitev postopka – nesporno dejstvo – protispisnost – pravica do izjave – kršitev pravice do izjave – materialno procesno vodstvo – razpravno načelo – zavrnitev dokaza z izvedbo ogleda in postavitvijo izvedenca gradbene stroke
Ni neobičajno (in tudi nelogično ne), da starši, če so tega zmožni, svojim otrokom na začetku samostojne življenjske poti pomagajo in jim s tem omogočijo lagodnejše življenje. Financiranje izgradnje stanovanja in njegova prepustitev v brezplačno uporabo je ena od možnih oblik pomoči.
Na kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki varuje pravico do izjave, sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena: pritožnik mora konkretizirano navesti v kakšen vidik te pravice in na kakšen način je bilo poseženo.
V konkretnem primeru, ko je imela tožnica kvalificiranega pooblaščenca in je bila pravna podlaga zahtevka ves čas enaka in znana obema strankama, ni bilo nobene podlage za to, da bi sodišče tožnico poučevalo o tem, na kakšni pravni podlagi bo njen tožbeni zahtevek presojalo, katera dejstva mora v zvezi s tem zatrjevati in kakšne dokaze mora predlagati za dokazovanje svojih trditev. Tožnica bi ob skrbnosti, ki se zahteva od stranke, za procesno gradivo morala poskrbeti sama.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 274. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112.
nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine v pravdnem postopku – nastanek taksne obveznosti – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – doplačilo sodne takse za pravdni postopek – začetek stečajnega postopka nad toženo stranko – prekinitev postopka – priznanje terjatve v stečajnem postopku – prenehanje pravnega interesa tožeče stranke – zavrženje tožbe – znižanje sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – domneva umika tožbe
Tožeča stranka, ki k plačilu sodne takse ni bila pozvana, ne more biti v slabšem položaju kot bi bila, v kolikor bi bila na to pozvana in takse ne bi plačala. Zakon namreč omogoča tožeči stranki, da s takšnim postopanjem pride do znižanja njene taksne obveznosti. V situaciji, ko stranka na plačilo takse ni pozvana in je njena tožba zavržena iz drugih razlogov, je tako upravičena do znižanja sodne takse, enako kot v primeru procesne situacije domneve umika tožbe iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063611
OZ člen 689, 965. ZPP člen 214, 214/2, 285, 318, 318/1.
domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev - pravno relevantna dejstva - sklepčnost navedb tožnika - pogoji za izdajo zamudne sodbe - afirmativna litiskontestacija - sklepčnost tožbe - podlaga tožbenega zahtevka - avtomobilsko zavarovanje - odtujitev priklopnega vozila - nastanek škode - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje prevozniške odgovornosti - škoda zaradi izgubljenega tovora - direktna tožba oškodovanca - materialno procesno vodstvo - opozorilo nasprotne stranke - pomanjkljivosti v sami tožbi
Domneva resničnosti zatrjevanih in neprerekanih dejstev lahko velja zgolj za tista dejstva, ki so pravno relevantna glede na podano trditveno podlago nasprotne stranke. Predpostavka za takšen učinek neprerekanih dejstev je torej sklepčnost samih navedb tožnika pri utemeljitvi tožbenega zahtevka. Najbolj izrazito se ta učinek kaže v pogojih za izdajo zamudne sodbe, v kateri je najbolj uveljavljeno načelo arifmativne litiskontenstacije, to je domneve, da toženec, ki ni odgovoril na tožbo, priznava s strani tožeče stranke zatrjevana dejstva. Tudi v tem primeru je pogoj za ugoditev tožbenemu zahtevku sklepčnost same tožbe, to je, da je tožbeni zahtevek glede na zatrjevana dejstva utemeljen v veljavnem materialnem pravu. Hkrati pa zatrjevana dejstva ne smejo biti v izrecnem nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik.
Presoja sklepčnosti tožbe temelji na materialnem pravu, v katerega je vključeno tudi avtonomno pravo v obliki pogodbe.
Prevozni listi CMR kot prevoznika navajajo družbo D. d. o. o. in ne tožečo stranko. Na družbo D. d. o. o. se glasijo vsi zahtevki naročnikov za stroške izgubljenega tovora. Tudi vse listine, ki jih je tožeča stranka predložila v dokaz plačila škode zaradi izgubljenega tovora naročnikom, izkazujejo medsebojne kompenzacije v breme družbe D. d. o. o. in ne tožeče stranke. To pa pomeni, da tožeča stranka sploh ni podala sklepčnih trditev o podlagi tožbenega zahtevka. Po eni strani se je sklicevala na zavarovanje prevozniške odgovornosti, ki jo je s toženo stranko sklenila tretja oseba. Iz takšnega razmerja bi lahko zoper toženo stranko kot zavarovalnico uveljavljala neposreden zahtevek le v smislu direktne tožbe oškodovanca po 965. členu OZ. V tej smeri tožeča stranka ni ponudila nobenih sklepčnih trditev. V tožbi je celo zatrjevala, da je večino skupne vrednosti odtujenega blaga oškodovancem poravnala tožena stranka, kar naj bi izhajalo iz priloženih dokazil o vplačilu. Četudi bi bilo to navedbo razumeti kot pisno pomoto v tožbi in je bil namen tožeče stranke zatrjevati, da naj bi tožeča stranka že poravnala škodo, bi bila takšna navedba v izrecnem nasprotju s samimi listinami, na katere se je sklicevala.
Pomoč sodišča strankam v okviru materialnoprocesnega vodstva namreč ne sega tako daleč, da bi moralo tožeči stranki v usta položiti navedbe, s katerimi bi odpravila pomanjkljivost svojih tožbenih navedb. Če je tožeča stranka kljub opozorilu s strani tožene stranke vztrajala pri utemeljevanju zahtevka brez utemeljitve pravne in dejanske podlage, je to pač tveganje, ki ga mora pripisati sama sebi.