zahtevek za plačilo stroškov za vzdrževalna dela na skupni nepremičnini – upravljanje z nepremičnino – dediščinska skupnost – skupna lastnina – solastnina
Sodišče je ignoriralo ugovora tožene stranke, da je bila hiša skupna lastnina do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in da zato lastninska pravica na hiši ni bila razdeljena, tako kot to velja za solastninsko pravico. Lastninska pravica na premoženju, ki sta ga pravdni stranki podedovali, je bila, dokler ni bil sklep o dedovanju pravnomočen, nerazdeljena, hiša pa skupna last. To pomeni, da sta bila le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila.
ZFPPIPP člen 140, 140/1, 140/1-1, 236, 236/2, 221c, 221v.
potrjena prisilna poravnava - pobuda za oceno ustavnosti - zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave - predlog za ponovno prisilno poravnavo
Zakon sodišču nalaga postopanje po 236. členom ZFPPIPP, ne glede na tek postopka poenostavljene prisilne poravnave in tako tudi ne glede na vloženo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sporne določbe ZFPPIPP. Vprašanje uporabe določbe 221.v člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave, katero je nameraval izpeljati dolžnik, za postopanje sodišča po 236. členu ZFPPIPP ni relevantnega pomena. Dolžnik mora namreč v vsakem primeru zahtevi za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka predložiti listine, navedene v drugem odstavku 236. člena ZFPPIPP, sodišče pa ga mora k temu pozvati, kar je v danem primeru tudi storilo.
solastnina – plačilo uporabnine – neupravičena uporaba tuje nepremičnine – nedobroverni posestnik – dobra vera posestnika – nasprotovanje ostalih solastnikov – upravičenja solastnika – dogovor o uporabi solastne stvari
Lastninska pravica na idealnem deležu pomeni, da je vsak izmed solastnikov, do višine idealnega deleža, lastnik kateregakoli dela stanovanja. Zaradi narave solastnine torej tisti, ki takšno stanovanje brez soglasja ostalih solastnikov kot edini uporabnik koristi (četudi trdi, da ga ne uporablja v celoti), tega ne more izvršiti brez posega v idealne deleže ostalih solastnikov.
Iz celotnega dokaznega postopka, pa tudi pritožbenih zatrjevanj, izhaja pretirana navezanost mame na deklico, kar otroku ne more biti v največjo korist. Očitki o obnašanju predlagatelja pred rojstvom otroka pa na odločitev o povečanju stikov ne morejo imeti nobenega vpliva. Bistveno je, da sta predlagatelj in hčerka po sklenjeni sodni poravnavi uspela vzpostaviti ustrezen odnos, ki naj bi ga povečanje stikov še poglobilo.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve – kadrovske omejitve – pomanjkanje prostora – zagotavljanje varnosti – izvedensko mnenje – postavitev novega izvedenca
V primeru, ko oseba izpolnjuje pogoje za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve, socialnovarstveni zavod z verificiranim varovanim oddelkom ne more uspešno nasprotovati sprejemu s trditvami o pomanjkanju prostorov in kadrovskih nezmožnostih.
Ko je zapustnik oporoko l. 1954 zapisal za svoje celotno premoženje, je to bilo tudi premoženje, ki je bilo kasneje denacionalizirano. Njegova volja, da se oporoka nanaša tudi na to premoženje, je bila jasna in nedvoumna, zato ni nobene potrebe, da bi jo konstruirali.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ni upoštevalo oporočnih določil zapustnika glede tega, kdo naj bi (oz. naj ne bi) dedoval po njegovi oporočni dedinji. Gre za fidejkomisarično substitucijo, ki v našem pravu ni dovoljena.
Ker pritožnik ni dedič, nima ne pravice ne interesa, da nasprotuje postavljenemu skrbniku zapuščine.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – pogoji za izdajo začasne odredbe – subjektivna nevarnost – delovanje dolžnika – zemljiško pismo – menica – bianco menica – menično zavarovanje
Merilo za presojo subjektivne nevarnosti – delovanje dolžnika – ni časovno omejeno. Relevantno je tako dolžnikovo delovanje v preteklosti, sedanjosti, kot tudi dejanja, ki se bodo verjetno zgodila v prihodnosti.
plačilo za opremo – pogodbeno pravo – dokazno breme – zapisnik o glavni obravnavi – javna listina
Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožnik, na katerem je dokazno breme, ni dokazal, da se je s tožencem dogovoril, da mu bo poleg že plačanega zneska 60.000,00 EUR plačal še dodatnih 60.000,00 EUR za opremo, ki jo je tožnik pustil v hiši.
Zapisnik o glavni obravnavi je javna listina in potrjuje resničnost tistega, kar je v njem navedeno, tožnik ga je podpisal brez pripomb.
zapuščinski postopek – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – odstop dednega deleža – dedni dogovor – sklepčnost tožbe
V konkretnem primeru gre za pravno vprašanje o razlagi pogodbe, o kateri bi moralo odločiti zapuščinsko sodišče, ne pa, da je prekinilo postopek in tožnika napotilo na pravdo.
pojem nevarne stvari – zunanje keramične stopnice – odgovornost za krivdno ravnanje – skrbnost povprečnega človeka – skrbnost v danih okoliščinah – protipravnost opustitve – soprispevek oškodovanca – soodgovornost – vmesna sodba
Keramične stopnice na vhodu v zasebno hišo niso nevarna stvar. Ker pa je zavarovanka tožene stranke polila olje na stopnicah in jih nato v času od dvajset do trideset minut po razlitju ni obrisala ali zavarovala, je tožnik, ki je bil dogovorjen za prihod, padel. Gre za protipravno ravnanje zavarovanke tožene stranke. Vendar je tudi tožnik premalo skrbno hodil, saj je povedal, da je gledal na okoli in ni opazil, da so stopnice polite. Zato je odgovornost tožene stranke do 50 %.
Upnik lahko zahteva plačilo pogodbene kazni v času od trenutka, ko je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo pogodbene obveznosti vse do izpolnitve le-te. Najkasneje z izpolnitvijo pogodbene obveznosti tako pogodbena kazen zapade v plačilo in ima upnik pravico terjati njeno izpolnitev. Tedaj pa je zastaranje tudi pričelo teči.
ZFPPIPP člen 24, 24/2, 253, 265, 265/1, 265/2, 267. ZZK-1 člen 94, 94/3.
izločitvena pravica - nedenarna terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - nepremičnina ni del stečajne mase - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - izročitev nepremičnine v posest - vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Ker stečajni upravitelj v obravnavani zadevi ni izrabil pravice, ki mu jo daje 267. člen ZFPPIPP (ni odstopil od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe), je prodajno pogodbo dolžan izpolniti (drugi odstavek 265. člena ZFPPIPP). Nedenarni zahtevek za izročitev zemljiškoknjižnega dovolila se po posebnem pravilu, določenem v prvem odstavku 265. člena ZFPPIPP, ne pretvori v denarno terjatev in se v stečajnem postopku obravnava enako kot terjatve, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka.
začetek stečajnega postopka – vpliv na postopek zavarovanja
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-220/14-11, U-I-161/14-15, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up-101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8 z dne 12. 11. 2015 odločilo, da ZFPPIPP-F, kolikor se nanaša na upnike, ki so pred njegovo uveljavitvijo v postopkih zavarovanja dosegli izdajo predhodne odredbe zoper dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, pa je bil njihov postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena na podlagi 4. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ni v neskladju z Ustavo.
osebni stečaj – sklep o končanju postopka osebnega stečaja – izrek sklepa – druga listina kot sestavni del sklepa – vročanje – objava sklepa na spletnih straneh AJPES
Če je nek zapis v drugi listini sestavni del izreka sklepa, pomeni, da zavezuje enako, kot če bi bil iz te listine dobesedno prepisan v izrek sklepa.
Glede sklepa o končanju postopka osebnega stečaja zakon ne določa, da se ta sklep komu vroča. Zato velja splošno pravilo o tem, da se sklep objavi na spletnih straneh AJPES.
Za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe je predpisana pisna oblika. Toda za veljavno sklenitev poroštvene pogodbe se ne zahteva, da sta izjavi volje obeh pogodbenih strank (poroka in upnika) dani v pisni obliki. Pisna oblika je kot pogoj za veljavno sklenitev določena le v zvezi z izjavo poroka. Upnik lahko poda izjavo volje za sklenitev poroštvene pogodbe ustno.
Ker je tožnikov takratni pooblaščenec v pritožbi izrecno ugovarjal tudi stroškovni odločitvi in navedel, da iz stroškovnika izhaja, da njegovi stroški znašajo več, kot mu jih je priznalo sodišče ter da sodba ne vsebuje razlogov o izračunani višini stroškov, je zadostil merilu skrbnosti povprečnega pooblaščenca glede graje stroškovne odločitve.
splošni skupni deli stavbe v etažni lastnini – enostanovanjska stavba – preizkus odločitev le v delu, ki se izpodbija z ugovorom
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami. Ker vpisa pravic, ki jih je predlagateljica želela doseči, niti stvarnopravna pravila niti pravila zemljiškoknjižnega prava ne poznajo, predlagani vpis ni bil mogoč.
Tožnica bi morala konkretno navesti, v čem je bilo nedopustno ravnanje tožene stranke. Ob ugotovitvi, da je bilo na stopnišču dejansko nameščeno svetilo, ki je v primeru delovanja omogočalo osvetljenost tistega dela stopnišča, kjer je tožnica padla, je bilo na tožnici trditveno breme, da tožena stranka ni ravnala z dolžno skrbnostjo, tako da je opustila bodisi svojo dolžnost rednega kontroliranja delovanja svetila oziroma da svetila ni ustrezno vzdrževala, bodisi da je bila na nedelovanje svetila opozorjena oz. z njim seznanjena, pa na to ni reagirala.
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do trditev tožene stranke o soprispevku oškodovanca, kar pomeni kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.