Pri ugotavljanju lastnega dohodka v zvezi z upravičenostjo do varstvenega dodatka se med drugim upoštevajo prejemki obeh zakoncev in se ob izpolnjevanju ostalih predpisanih pogojev dajatev v določeni višini za določeno časovno obdobje določi za oba zakonca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnikova družina, ki jo sestavljata tožnik in njegova žena, upravičena do varstvenega dodatka v višini 123,67 EUR mesečno. Torej, v višini razlike med minimalnim dohodkom za varstveni dodatek za družino in lastnim dohodkom tožnikove družine. Ker sta izpodbijana upravna akta pravilna in zakonita, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in za priznanje varstvenega dodatka v višjem znesku ni utemeljen.
Dokazni standard gotovosti po pravni teoriji pomeni popolno skladnost subjektivne predstave z objektivno stvarnostjo. Vendar za meritorno sojenje praviloma zadostuje nekoliko nižja stopnja materialne resnice. Torej prepričanje o pravno relevantnem dejstvu, v katerega resničnost obstoja ne dvomi noben izkušen človek. Strokovno medicinska izpoved izvedenca o visoki stopnji verjetnosti obstoja telesne okvare pri tožniku že 19. 1. 2011 (in ne šele 4. 6. 2014) prav zaradi narave artrotične patologije po eni ter pomanjkljive obdelave v predsodnem postopku po drugi strani, utemeljuje prepričljivost ugotovljenega datuma nastanka telesne okvare, ki ga z nobenim logičnim, kaj šele z razumnim sklepanjem, ni mogoče izključiti. Zato je sodišče prve stopnje izpodbijana zavrnilna upravna akta kot nezakonita utemeljeno odpravilo in ob ugotovljeni 60 % telesni okvari tožniku zakonito priznalo pravico do invalidnine od 19. 1. 2011 dalje.
solidarnostna pomoč - izpolnjevanje pogojev - invalid III. kategorije invalidnosti - delo s polovičnim delovnim časom - minimalna plača
V skladu z 2. odstavkom 13. člena Aneksa h KPND je do solidarnostne pomoči upravičen javni uslužbenec, če njegova osnovna plača v mesecu, ko se je zgodil primer, ne presega oziroma ne bi presegala višine minimalne plače. Tožnik je kot invalid III. kategorije invalidnosti delal s polovičnim delovnim časom. Ker je minimalna plača določena kot najnižje plačilo za polni delovni čas, jo je potrebno zaradi primerjave z dolžino tožnikovega delovnega časa in plačilom deliti na polovico. Tožnikova osnovna plača za polovični delovni čas je višja od polovice minimalne plače, zato tožnik ni upravičen do solidarnostne pomoči.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izplačilo odškodnine - mobing - sodba na podlagi pripoznave
Tožeča stranka nima pravnega interesa za pritožbo zoper delno sodbo na podlagi pripoznave, ki jo je sodišče prve stopnje izdalo skladno s 1. odstavkom 316. člena Zakona o pravdnem postopku in tožbenemu zahtevku tožeče stranke v pripoznanem delu ugodilo. Zato tožeča stranka te odločitve ne more izpodbijati in se njena pritožba zavrže kot nedovoljena.
ZPrCP člen 13, 106, 106/2, 106/3. Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog.
prepovedane droge, psihoaktivna zdravila in druge psihoaktivne snovi - preverjanje psihofizičnega stanja
Voznik ne sme voziti vozila v cestnem prometu niti ga začeti voziti, če je pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo; pri čemer je pod vplivom navedenih snovi voznik, pri katerem se s posebnimi sredstvi, napravami ali s strokovnim pregledom ugotovi prisotnost takih snovi v krvi ali slini.
Tožnik s tožbenim zahtevkom ni uspel zgolj v relativno majhnem delu, v katerem je uveljavljal, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti že od 11. 1. 2011 dalje, sodišče prve stopnje pa ga je razvrstilo v navedeno kategorijo od 8. 4. 2011 dalje. Zaradi take odločitve niso nastali dodatni stroški. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je tožnik upravičen do povračila stroškov v celoti (3. odstavek 154. člena ZPP).
ODZ paragraf 326, 1464. ZTLR člen 24, 28, 29, 72. SPZ člen 43. ZPP člen 182, 182/2, 185, 185/7, 329, 329/2.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – zakonita in dobroverna posest – gradnja na tujem svetu – družbena lastnina – priposestvovanje služnosti
Tožnik ni uspel dokazati nobenega pravnega naslova za (svojo in očetovo) uporabo sporne nepremičnine, nasprotno, izkazalo se je, da je moral vedeti, da nepremičnino uporablja preko obsega dovoljenja, posledično pa je toženki uspel dokaz o njegovi slabovernosti.
Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe zavrnilo s sklepom na naroku in ker je zoper ta sklep dopustna pritožba (arg. a contrario po sedmem odstavku 185. člena ZPP), bi ga moralo skladno z drugim odstavkom 329. člena ZPP vročiti strankam v overjenem prepisu, česar ni storilo. Vendar pa tožnik sklepa posebej ni izpodbijal, niti sedaj s pritožbo proti glavni stvari, zato njegovih argumentov tu pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-4.
stroški izvedenca – izvedenec – stroškovnik – stroški ogleda – izjemno zahtevno izvedensko mnenje – stroški potovanja na ogled – pripombe na izvedensko mnenje
Če predlagateljica ni zadovoljna z odgovori, to še ne pomeni, da izvedenka ni opravila svojega dela. To bo lahko predlagateljica uveljavljala v pripombah na izvedeniško delo.
povrnitev škode – kršitev osebnostnih pravic – razžalitev dobrega imena in časti – objektivna žaljivost – protipravnost ravnanja – okoliščine, v katerih je bila izjava dana – zaslišanje stranke v pravdnem postopku
Zaradi konkretnih okoliščin, v katerih so bile izjave dane, izjavam takšne žaljive vsebine, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, ni mogoča pripisati. Tudi izrazu, kot je „premaknjen“, ki sicer predstavlja negativne osebne lastnosti, vendar njegova intenzivnost glede na konkretne okoliščine primera ni bila takšna, da bi objektivno gledano lahko šlo za žalitev. Izjavo je treba presojati predvsem v luči, da je bila dana v pravdnem postopku, kjer je tožnik toženca tožil zaradi plačila odškodnine, v tem postopku pa je bil toženi zaslišan kot stranka in se je predvsem želel razbremeniti svoje odškodninske odgovornosti in plačila odškodnine.
ZPP člen 8, 39, 277, 278, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 190, 198.
uporaba solastne stvari – neupravičena pridobitev – uporabnina – onemogočena uporaba stanovanja – delitev stvari v solastnini – zamudna sodba – pogoji za izdajo zamudne sodbe
Uporaba in delitev (so)lastne nepremičnine sta dve povsem različni upravičenji (prvo varuje pravico lastnika do posesti, drugo pa ureja razmerja med solastniki ter pravico do razpolaganja s svojim delom premoženja), zato zgolj iz morebitne kršitve enega ne moremo sklepati, da je bilo kršeno tudi drugo. Tožnica ima pravnomočen izvršilni naslov za delitev skupnega stanovanja, zato lahko zahteva delitev v izvršilnem postopku, ne more pa zgolj na tej podlagi terjati plačila uporabnine od toženca, ki sicer zaseda celotno stanovanje, vendar ji njegove uporabe ne onemogoča.
sodna ureditev meje – javno dobro – ureditev meje po močnejši pravici – ureditev meje po katastru – nepravdni postopek – pritožba v nepravdnem postopku – pritožba, vložena po poteku pritožbenega roka – prepozna pritožba
Meje zemljišča, ki je javno dobro, so urejene po močnejši pravici, ugotovljeni na podlagi katastrskih podatkov.
ZIZ člen 17, 20a. OZ člen 343, 343/2. SPZ člen 154.
neposredno izvršljiv notarski zapis - zavarovana terjatev - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - zapadlost terjatve - zastaranje pri hipoteki - zastaranje obresti
Hipoteka je stvarna pravica, zato zastaranje pri hipoteki niti ne pride v poštev. Celo če je terjatev glavnega dolžnika zastarana, hipotekarni upnik še vedno obdrži poplačilno pravico iz zastavljene stvari.
ZFPPIPP člen 399, 399-4, 403, 403/1, 403/1-1, 404-1, 405, 405/1, 408, 410, 410/1, 410/1-1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - dva ugovora proti odpustu obveznosti - skupno obravnavanje ugovorov - ustavitev postopka odpusta obveznosti - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - pravica do obravnavanja ugovora - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ovire za odpust obveznosti - neodplačno razpolaganje s premoženjem - premoženje, obremenjeno s hipoteko - akcesornost hipoteke - pravnomočnost sklepa o odpustu obveznosti - unovčenje premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso - pogodba o preužitku - razpolaganje s premoženjem za neznatno plačilo
Sodišče prve stopnje s tem, ko pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka ni zavrglo upničinega drugega ugovora, ni nepravilno uporabilo nobene procesne določbe ZFPPIPP ali ZPP. Če bi pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi postopka in zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pravočasen ugovor proti odpustu obveznosti zavrglo, bi upnici odvzelo pravico do obravnavanja ugovora in s tem storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
Bistvo konkretnega neodplačnega prenosa premoženja je v tem, da se je s tem premoženje dolžnika za poplačilo njegovih upnikov zmanjšalo, medtem ko so njegove obveznosti do upnikov ostale enake. Zato v smislu četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavlja neodplačen prenos lastninske pravice na dolžnikovih nepremičninah z dolžnika na njegovo ženo, neodplačno razpolaganje s premoženjem, ki je ovira za odpust obveznosti.
Če bi bilo premoženje prodano, čemur se je dolžnik izognil, bi bila manjša tudi višina dolga, ki bi bila dolžniku odpuščena s sklepom o odpustu obveznosti. Obveznost dolžnika do upnika pa je po sporni odtujitvi premoženja ženi ostala enaka in bi nanjo v skladu z določbo 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkoval. Pravnomočen sklep o odpustu obveznosti ni ovira za unovčenje tistega premoženja stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso, kar pomeni, da bi se v primeru, če dolžnik s tem premoženjem pred začetkom stečajnega postopka ne bi neodplačno razpolagal, unovčilo v stečajnem postopku, ne glede na sklep o odpustu obveznosti.
Ko je zapustnik oporoko l. 1954 zapisal za svoje celotno premoženje, je to bilo tudi premoženje, ki je bilo kasneje denacionalizirano. Njegova volja, da se oporoka nanaša tudi na to premoženje, je bila jasna in nedvoumna, zato ni nobene potrebe, da bi jo konstruirali.
Prvostopenjsko sodišče pravilno ni upoštevalo oporočnih določil zapustnika glede tega, kdo naj bi (oz. naj ne bi) dedoval po njegovi oporočni dedinji. Gre za fidejkomisarično substitucijo, ki v našem pravu ni dovoljena.
Ker pritožnik ni dedič, nima ne pravice ne interesa, da nasprotuje postavljenemu skrbniku zapuščine.
OZ člen 171, 179. ZPSPP člen 16. ZPP člen 254. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb člen 13, 13-3.
soodgovornost – soprispevek – vinjenost – alkoholiziranost – separe s stopnicami – stopnica – prečkanje stopnice – padec – varnostni ukrep – varnostni predpis – poslovna stavba – poslovni prostor – povrnitev nepremoženjske škode – strah – postavitev novega izvedenca
Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je kljub tožnikovi premajhni pozornosti, utemeljeni tudi z njegovo seznanjenostjo s stopnico, ki je vodila do zaključka o njegovem soprispevku, v pretežnem delu podana odgovornost toženkinega zavarovanca.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – začetek teka roka za plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe
Napačno je postopanje sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo, da je pritožba umaknjena, še preden je vlagatelja seznanilo, da njegov ugovor zoper plačilni nalog za plačilo te sodne takse ni utemeljen. Če namreč sodišče ugovoru zoper plačilni nalog ne ugodi (ali ga zavrže), začne teči rok za plačilo sodne takse, na katero se plačilni nalog nanaša, šele po vročitvi sklepa, s katerim je sodišče ugovor zavrnilo ali ga zavrglo.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082105
OZ člen 352. ZPP člen 216.
tuja nega in pomoč – stroški tuje pomoči in nege – višina odškodnine – merila za določitev urne postavke tuje pomoči – cena nekvalificiranega malega dela – odmera odškodnine po prostem preudarku – pomoč družinskih članov – cena storitev izvajanja pomoči v okviru javne službe – mesečna renta – ugovor zastaranja – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka subjektivnega zastaralnega roka – nastanek škode – sukcesivno nastajajoča škoda – vednost o obsegu škode– zaključek zdravljenja
Sodna praksa je že zavzela stališče, da se v primerih, ko osebe, ki so oškodovancu nudile pomoč in nego, za to niso bile posebej strokovno usposobljene, niti takšna oblika pomoči in nege ni bila potrebna, upošteva urna postavka za nekvalificirano malo delo. Pri ugotavljanju urne postavke za tujo pomoč je dopustna uporaba pooblastila iz 216. člena ZPP, kar pomeni, da mora biti preudarek celovito vsebinsko napolnjen, načelo enakosti pa terja, da so primerljive oblike pomoči ovrednotene enako.
dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedeniškega mnenja
Tožeča stranka je v izjasnitvi v zvezi z izvedenskim mnenjem zgolj trdila, da izvedensko mnenje ni skladno z določbo 251.člena ZPP, ni pa zahtevala, da se izvedensko mnenje dopolni ali določi nov izvedenec, zato je sodišče prve stopnje v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja smelo upoštevati tudi sporno izvedensko mnenje in s tem ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožba zmotno meni, da izvedenec ne bi smel v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja pridobiti dodatne podatke, ki jih sicer ni v spisu, saj mu je sodišče prve stopnje to dopustilo v sklepu, s katerim je izvedenca imenovalo in mu določilo nalogo, kar pa je skladno z določbo 252. člena ZPP, da sme izvedenec pridobiti določena pojasnila, lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov.
Oškodovanec je prispeval k nastanku škode. S tem, ko je plastično cev žagal na krožni žagi, ki je namenjena žaganju lesa, in s tem, ko ni predhodno poskrbel za varnost in urejenost svojega delovnega mesta, je kršil 9. člen ZVZD, ki tudi njemu nalaga spoštovanje in izvajanje ukrepov za varno delo in tolikšno pazljivost, da s tem tudi sam varuje svoje življenje in zdravje. Tožnik bi zato moral plastično cev žagati s primernim delovnim sredstvom. Glede na svoje dolgoletne izkušnje bi se moral zavedati, da je drugačno ravnanje lahko nevarno. Glede na to, da je na tleh ležečo folijo videl in da je bilo tega dne vreme vetrovno, pa bi moral poskrbeti za njeno ustrezno zaščito, odstranitev ali obtežitev. Na podlagi delovnih in splošnih življenjskih izkušenj, bi se moral zavedati, da ležečo folijo veter lahko dvigne in jo zanese v bližino krožne žage in posledično tudi možnosti, da dela zato ne bo mogel varno opraviti.