priznanje štipendije - Zoisova štipendija - stvarna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - stroški postopka
Stroški postopka po ZUP so vezani na postopek o določeni upravni stvari in so del odločbe o glavni stvari, lahko pa se o stroških postopka odloči s sklepom, vendar mora biti to v odločbi o glavni stvari navedeno. V obravnavanem primeru je bila sporna dodelitev štipendije in vračilo prejetih štipendij. Ker so v tem postopku pred prvostopenjskim sodiščem ostali sporni le stroški postopka, se stvarna pristojnost določi po vsebini glavne stvari. Glavna stvar pa se nanaša na pravico do štipendije, torej na zadevo, o kateri je po točki 3. c 7. člena ZDSS-1 stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - javni uslužbenec - pisno opozorilo
Pisnega opomina, ki vsebuje le splošno opozorilo, da bo v primeru, če se bodo kršitve vseeno nadaljevale, ponovno uveden disciplinski postopek in podana redna odpoved pogodbe, brez navedbe, na katero obdobje se nanaša (ni določeno, da obstaja možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve v enem letu od prejema pisnega opozorila oz. v obdobju, določenem v kolektivni pogodbi dejavnosti, vendar najdalj v dveh letih), ni mogoče šteti za pisno opozorilo pred redno odpovedjo. Če je delodajalec ocenil, da določena kršitev ni tako huda, da bi bilo potrebno delavcu podati prehodno opozorilo pred odpovedjo v smislu 85. člena ZDR-1 in mu je izrekel le (milejšo) disciplinsko sankcijo – v obravnavanem primeru opomin, te disciplinske sankcije ni mogoče šteti za predhodno opozorilo kot pogoj za podajo redno odpovedi iz krivdnega razloga, čeprav so tudi disciplinske sankcije namenjene discipliniranju kršitelja in temu, da delavec kršitev ne bi ponavljal, oziroma da bi svoje delo izboljšal in ustrezno izpolnjeval svoje obveznosti. Tožena stranka tako ni izpolnila svoje obveznosti v zvezi s predhodnim pisnim opozorilom v smislu določbe 1. odstavka 85. člena ZDR-1. Ker pa je predhodno opozorilo pogoj za zakonitost kasnejše odpoved iz krivdnega razloga, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana tožnici, že iz tega razloga nezakonita, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0015125
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/1, 153/3. ZVZD člen 5, 9, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/2, 24/3.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna uporaba materialnega prava - spolzke stopnice - sestop s tovornjaka - nevarno delo
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je šlo pri zdrsu tožnika na stopnici pri sestopu s tovornjaka in posledično poškodbi tožnika za njegovo nepazljivost oziroma nesrečno naključje, ki bremeni njega samega. Tožnik je zapeljal na rampo le s sprednjim delom vozila, zaradi česar je moral sestopiti z vozila, ki je bilo nagnjeno, pri tem pa je bistveno, da je imel tožnik tudi v primeru, ko bi povsem pravilno pripeljal na rampo, ob strani le 50 cm prostora za sestop. To pomeni, da gre za povečano nevarnost ob sestopu, saj vsakršna nepravilnost povzroči padec z rampe, kar se je zgodilo tudi tožniku. Poleg tega je bilo mesto, kjer bi tožnik sestopil, mokro od prejšnjih pranj vozil, saj naj bi bil tožnik zadnji izmed osmih vozil v vrsti. Sestop na mokro rampo, ki je pod kotom, s tem da je potrebno sestopiti po dveh stopnicah, ki sta prav tako zaradi položaja tovornjaka pod naklonom in mokri, iz kabine tovornjaka ritensko, pomeni, da gre za delo s povečano nevarnostjo. Sodišče teh okoliščin ni upoštevalo, zato ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni šlo za nevarno delo. Nepravilni so tudi zaključki sodišča prve stopnje, da ni podana krivdna odgovornost tožene stranke. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da tožena stranka ni posredovala nobene dokumentacije, ki bi dokazovala, da je bil tožnik ustrezno usposobljen za varno delo oziroma seznanjen z nevarnostmi pri delu v smislu 23. in 24. člena ZVZD ter kakšne ukrepe je glede tega izvedla po določbi 5. člena ZVZD. Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno zaključilo, da ni podan temelj odškodninske odgovornosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
ZDSS-1 člen 8, 8/1, 8/2, 10. ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 277, 318, 318/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - krajevna pristojnost
V 10. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je določeno, da se v delovnih sporih stranke ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti, zato ni relevantno, da sta se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorili o krajevni pristojnosti Delovnega sodišča v Mariboru. Prvi odstavek 8. člena ZDSS-1 določa posebno krajevno pristojnost, kadar je tožeča stranka delavec. Ta pravica izbire je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pri sodišču posebne pristojnosti.
Sodišče se lahko izreče za krajevno nepristojno na ugovor tožene stranke, ki ga lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Sodišče pa se po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno, in sicer le ob predhodnem preizkusu tožbe. ZDSS-1 v 2. odstavku 8. člena določa izključno krajevno pristojnost Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v individualnih delovnih sporih, v zvezi s pravicami in obveznostmi iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem na podlagi delovnega razmerja. Na izključno krajevno pristojnost pazi sodišče po uradni dolžnosti, vendar pa je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen na fazo predhodnega preizkusa tožbe. Glede na to, da v sporni zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost in tožena stranka ni ugovarjala krajevni pristojnosti, saj sploh ni odgovorila na tožbo, se Delovno in socialno sodišče v Ljubljani ni moglo izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti, ampak je v obravnavani zadevi utemeljeno izdalo zamudno sodbo, ker so bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji za njeno izdajo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 48, 48/1, 48/1-1.
izvedenina - nagrada za izvedensko mnenje - izvedenski organ
Ker je sodišče naložilo izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja izvedenskemu organu, v katerem so sodelovali trije člani, so do nagrade za to mnenje upravičeni vsi člani izvedenskega organa. Vsi trije člani so ponovno preštudirali spis, pregledali dodatno dokumentacijo in tožnico osebno pregledali.
vloga, vezana na rok – pravočasnost vloge, vezane na rok – pritožba – pravočasnost pritožbe – navadna poštna pošiljka
Če je vloga vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pritožba, ki je bila poslana z navadno poštno pošiljko, je prepozna, ker je bila izročena sodišču en dan po poteku roka.
ZDR-1 člen 88, 88/2, 89, 89/1, 89/1-4. ZPIZ-1 člen 102, 102/1. ZZRI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti – delavec invalid
Tožena stranka je tožniku – delavcu invalidu zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi invalidnosti izvedla zakonito, skladno s 4. alinejo 1. odstavka 89. člena in 2. odstavkom 88. člena ZDR-1. Tožnik je bil z odločbo ZPIZ spoznan za invalida III. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, priznana mu je bila pravica do dela na drugem delovnem mestu za dela, z omejitvami. Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlog za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je ugotovila, da tožena stranka tožniku utemeljeno ne more ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi in da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRI.
Sodni izvršitelj - imenovanje novega izvršitelja - razrešitev izvršitelja - prevzemnik - izbira izvršitelja - smrt izvršitelja med postopkom
Glede pravice in dolžnosti upnika, da v postopku predlaga izvršitelja, ki bo opravljal izvršilna dejanja, ni razlike glede na to, ali je izvršitelj med postopkom umrl, ali pa je bil razrešen iz enega od razlogov, predvidenih v 1. do 10. točki prvega odstavka 286. a člena ZIZ. Namen tretjega odstavka 287. člena ZIZ in 44. a člena ZIZ je namreč v obeh primerih isti.
Ker tožena stranka v pritožbi ne zatrjuje, da bi bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače in glede na to, da so bili za izdajo izpodbijane delne sodbe na podlagi pripoznave izpolnjeni pogoji iz 316. člena ZPP, izpodbijana delna sodba na podlagi pripoznave ni bila izdana v nasprotju z določbami ZPP. To pa pomeni, da tožena stranka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0015710
ZDR člen 6, 6/4, 6/7. ZDR člen 45, 45/4. ZPP člen 181, 181/1. Pravilnik o pripravništvu in o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 19. Pravilnik o strokovnemu izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja člen 11.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - neenaka obravnava
Iz navedb o dejstvih, ki jih je podala tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje, v precejšnjem delu ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu oziroma diskriminacije. Takšne so navedbe, da so bile tožnici ukinjene ure brezplačne pravne pomoči in da ni prejela plačila pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v E., da je prejela v podpis najemno pogodbo z napačnimi podatki, da je bil denar nakazan na napačen transakcijski račun in da ji je bila solidarnostna pomoč za smrt očeta nakazana z zamudo. Ker že iz navedb tožnice ne izhaja, da bi šlo za kršitve takšne intenzitete, da bi jih bilo mogoče označiti kot ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici, oziroma ker sploh ne gre za razmerje med tožnico in toženo stranko, tožena stranka za ta ravnanja ni odškodninsko odgovorna.
Ker se je tožnik s toženo stranko v pogodbi o zaposlitvi dogovoril za osnovno plačo v višini 314.008,00 SIT, je bila tožena stranka to plačo obračunati in izplačati ne glede na to, da je sicer Pravilnik tožene stranke osnovno plačo prodajnih predstavnikov določil v nižjem znesku. Določbe Pravilnika, ki se nanašajo na njegovo osnovno plačo, so namreč za tožnika manj ugodne od določb pogodbe o zaposlitvi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0014893
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/1, 153/3, 179, 179/1, 179/2. ZVZD člen 5.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - plačilo odškodnine - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna stvar - višina odškodnine
Tožnik se je poškodoval na delu pri toženi stranki, in sicer na usposabljanju pri streljanju s puško, ko je zaradi poka puške prišlo do poškodbe sluha v levem ušesu. Avtomatska puška, ki jo je uporabljal tožnik v spornem času, je nevarna stvar, iz katere ob redni uporabi in običajni pazljivosti izhaja povečana nevarnost za okolico. Streljanje s to puško pa predstavlja nevarno dejavnost, ki pomeni tveganje za okvaro sluha, ki je večje od običajnega. Zato je podana objektivna odgovornost tožene stranke za nastalo nezgodo.
ZDR člen 204, 204/3. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 56, 132, 132/1.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - povečan obseg dela
Razlog za sklenitev obeh aneksov k pogodbi o zaposlitvi za določen čas je bil v nasprotju z zakonom, ker pogodba ni bila sklenjena zaradi opravljanja dela (oziroma zaradi začasno povečanega obsega dela, kot je v aneksih zapisano), temveč zaradi zagotovitve nadomestila plače v breme javnih sredstev. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in tožbenemu zahtevku ugodilo.
ZJU člen 140. ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3, 47. ZDR-1 člen 7, 7/4. OZ člen 131.
mobbing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine
Tožena stranka je dokazala, da očitanih ravnanj (konflikt z nadrejenim določenega dne; nevabljenje na skupne sestanke; odvzem delovnih nalog; uvedba postopka izredne odpovedi; uvedba disciplinskega postopka, idr.) ni mogoče šteti za trpinčenje na delovnem mestu, saj ni šlo za ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno ali žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti tožnici na delovnem mestu ali v zvezi z delom, kot to določa 6.a člen ZDR. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu ni utemeljen.
invalid III. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost - invalid I. kategorije invalidnosti
Pri tožnici je prišlo do zmanjšanja delovne zmožnosti, ne pa do popolne izgube delovne zmožnosti. Tožnica je namreč s polnim delovnim časom in z delovnim naporom, ki ne poslabša njene invalidnosti, zmožna opravljati drugo delo v svojem poklicu oziroma delo na drugem delovnem mestu z omejitvami. S tem je izpolnjen dejanski stan po 3. alinei drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, na podlagi katerega je sodišče tožnico pravilno razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti. Ker pri tožnici ne gre za popolno izgubo delovne zmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev odpovedi - sodna razveza - invalidska upokojitev
Tožena stranka ni dokazala, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici pravilno vročena. Ker tožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila vročena, ni mogla učinkovati, zaradi česar je prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nezakonito.
Po 118. členu ZDR-1 lahko sodišče v primeru ugotovitve nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi in ugotovitvi, da glede na vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, na predlog delavca ali delodajalca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdlje do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna ustrezno odškodnino. V konkretnem primeru, ko je bila tožnica invalidsko upokojena, ne bi mogla uveljavljati pravice do vrnitve na delo, zato tudi ni podlage za plačilo odškodnine po 118. členu ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da tožnici pripada državna štipendija od 1. 4. 2013 do 30. 5. 2013. V prvem odstavku 32. člena ZUPJS je določeno, da pripada upravičencu državna štipendija iz 4. točke 5. člena ZUPJS od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. Ker je tožnica vlogo za uveljavljanje pravice do državne štipendije vložila 19. 4. 2013, ji skladno s citirano določbo državna štipendija pripada od 1. 5. 2013 do 30. 5. 2013.
Aneks h kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija člen 8, 8/1.
izplačilo razlike v plači - delo po avtorskih pogodbah - obstoj delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - javni zavod
Na podlagi prvega odstavka 8. člena Aneksa h kolektivni pogodbi javnega zavoda se na delovnih mestih, na katerih se uveljavlja večopravilnost, ki ni vključena v opisu delovnega mesta, javni uslužbenec lahko uvrsti za štiri (4) plačne razrede višje od plačnega razreda delovnega mesta. Na tej podlagi je tožena stranka sprejela Pravilnik, ki je uredil postopek, pogoje in merila za določitev večopravilnosti ali združevanja dela, po katerih se lahko zaposleni razvrsti za največ štiri plačne razrede višje od plačnega razreda osnovnega delovnega mesta javnega uslužbenca. To pomeni, da ima delodajalec pravico, da lahko javnega uslužbenca ob izpolnjevanju pogojev in doseganju meril ter po predpisanem postopku uvrsti v do štiri razrede višji plačni razred od tistega, ki mu pripada glede na delovno mesto oziroma naziv. Izplačilo višje plače zaradi večopravilnosti ni avtomatično, temveč gre za (diskrecijsko) odločitev delodajalca, ali bo javnega uslužbenca razvrstil v višji plačni razred. Toženi stranki je prepuščeno, da se odloči o morebitni določitvi večopravilnosti, nato pa še o njeni višini. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnica uveljavljala razvrstitev v plačni razred zaradi večopravilnosti, delno ugodilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo.
Po oceni pritožbenega sodišča so bili izpolnjeni pogoji za narok, kot tudi pogoji za preklic pogojne obsodbe, saj ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da obsojenec naložene obveznosti še ni plačal, ker ni razpolagal z naslovom in računom oškodovanke. Tudi trditev, da oškodovanka na naslovu, kamor naj bi ji poslal obvestilo obsojenčev zagovornik, ni dosegljiva, ni sprejemljiva, saj spisovni podatki kažejo drugače, to je, da je oškodovanka vedno prejemala obvestila na naslovu, ki ga je posredovala sodišču, obsojenec pa je imel več kot dovolj časa, da svojo obveznost izpolni in poišče način za izpolnitev obveznosti.
Sodišče prve stopnje je napačno vročalo tožbo na naslov tožene stranke v stečaju. Ker je bila tožba vložena v skladu z napotitvenim sklepom stečajnega upravitelja, ki je prijavljeno terjatev tožeče stranke prerekal, bi sodišče prve stopnje moralo tožbo, v skladu z določbo 251. člena ZFPPIPP, vročiti stečajni upraviteljici na naslovu, ki je naveden kot naslov za vročanje v imeniku upraviteljev pri Ministrstvu za pravosodje. Ker je bilo pisanje vročeno na drugem naslovu, pomeni, da je bila vročitev nepravilna.