zamudna sodba - obrazložitev zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev tožbe v odgovor - vročitev s fikcijo - naslov dejanskega prebivališča
Sodišče prve stopnje zamudne sodbe ni obrazložilo, zato je podana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo njeno razveljavitev. Pred vnovično odločitvijo bo moralo sodišče prve stopnje z izvedbo predlaganih dokazov preveriti še pritožničine navedbe, da toženki tožba sploh ni bila pravilno vročena v odgovor, saj na naslovu, kamor ji je bila tožba vročena s fikcijo, dejansko ne prebiva. Prihodnja odločitev sodišča (ki bo bodisi vnovična zamudna sodba bodisi sodba po izpeljanem kontradiktornem postopku) je torej odvisna od rezultata dokaznega postopka v zvezi z (ne)pravilnostjo vročanja tožbe v odgovor.
zakonske zamudne obresti – neposlovne denarne obveznosti – upravičenje na podlagi zakona
Zamudne obresti predstavljajo civilno sankcijo za zamudo s plačilom denarne obveznosti, ki imajo neposreden temelj v zakonu tako pri zamudah s plačilom obveznosti, izvirajočih iz pravno-poslovnih razmerij (kot v danem primeru) kot tudi pri neposlovnih denarnih obveznostih. Pravica do zakonskih zamudnih obresti upniku, čigar dolžnik je v zamudi, zato pripada že (neposredno) na podlagi zakona.
nepravdni postopek – postopek zaradi sodne določitve meje – odločitev o stroških postopka – skupni stroški postopka – sorazmerje z dolžino meja udeležencev
Pravilna je porazdelitev skupnih stroškov postopka med drugega predlagatelja ter prvo nasprotno udeleženko, ki sta glede dolžine meja v enakem položaju. Meja med udeležencema je bila sporna in med njima ni bilo soglasja glede poteka meje. Zadeve nista mogla urediti v upravnem postopku, v takem primeru pa zakon odkazuje na sodno ureditev meje. Zato o krivdi predlagatelja, ki je sprožil sodni postopek ureditve meje, ni mogoče govoriti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082102
ZPP člen 8, 286, 286/4. OZ člen 768, 768/1, 778.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odstopu terjatve – prenos terjatve v izterjavo – inkaso cesija – aktivna legitimacija – pravočasnost predložitve vloge – trditveno breme – dokazno breme – prevalitev procesnega dokaznega bremena
Ni utemeljena pritožbena navedba o odsotnosti tožničine aktivne legitimacije, saj lahko ta na podlagi inkaso cesije izterja odstopljeno terjatev v svojem imenu na svoj račun. Čeprav ostane terjatev v premoženjski sferi cedenta, je tožnica kot cesionar v razmerju do toženca pridobila položaj popolnega upnika.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0053149
OZ člen 148. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 7. ZMZPP člen 30.
odškodninska odgovornost družbenika – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe – pravo, ki ga je treba uporabiti – uporaba slovenskega prava
Upnik nikoli ne more zahtevati izpolnitve obveznosti družbe od direktorja in nadzornika, od družbenika kapitalske družbe, za katero gre v konkretnem primeru, pa le izjemoma, če so izpolnjene predpostavke za spregled pravne osebnosti. Predpostavka za vse zakonske dejanske stanove iz 8. člena ZGD-1 pa je zloraba pravne osebe s strani družbenika.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – opravičljiv vzrok zamude – nepričakovan in nepredvidljiv dogodek – prometni zastoj – prometni zastoj v času jutranjih konic – izredna prometna situacija – neobičajni zastoj
Prometni zastoji v času jutranjih konic niso nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, pač pa gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi morala pooblaščenka pred narokom računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
zamudna sodba - začetek osebnega stečaja - prekinitev pravdnega postopka - vročanje tožbe v odgovor - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Stečajni postopek se je pričel pred izdajo izpodbijane zamudne sodbe in pred vročitvijo tožbe toženi stranki. Ker tožba ni bila pravilno vročena, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso podani.
PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081101
ZGD-1 člen 638. OZ člen 9.
izčlenitev družbe – prenos terjatev – vsebina pogodbe – kavza pogodbe o medsebojnem sodelovanju – posredovanje pri prometu nepremičnin – prodaja celotne soseske – pobotanje kupnine
Pogodba je materialno pravo, ki ga mora sodišče ustrezno upoštevati, če se pravdni stranki nanj sklicujeta. Tožena stranka s pritožbenimi trditvami, da je v Pogodbi o poslovnem sodelovanju izrecno navedeno, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki ob sklenitvi vsake posamezne prodajne pogodbe s kupci plačilo za opravljeno storitev v višini 2,5% od dogovorjene prodajne cene, z ničemer ne izpodbije pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je naročnik dolžan plačati tudi v primeru, če najde kupca sam in o tem obvesti izvajalca, da mu s tem omogoči izvedbo preostalih opravil v skladu s 6. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083281
ZS člen 116, 116/2.
posojilna pogodba – navidezna pogodba – obveznost iz naslova poslovnega sodelovanja – pobotni ugovor
Pravdni stranki sta podpisali tri listine z nazivom „posojilna pogodba“ in tožeča stranka je tožencu nakazala skupaj 20.000,00 EUR. Toženec nosi dokazno breme, da mu denarja ni treba vrniti in da je bila volja za sklenitev pogodbe drugačna od te, ki jo izpričuje listina.
ZDru-1 člen 13, 13/5, 14, 14/2. ZPP člen 100, 100/1, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 245, 245/1.
upravičenje za zastopanje – zakoniti zastopnik društva – organi društva – volitve v organe društva – spori – izpodbojna tožba – ničnost sklepa društva – razveljavitev sklepa društva – volilni zapisnik – pravni interes – začetek stečajnega postopka nad društvom – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prenos pooblastil na upravitelja
Po prepričanju pritožbenega sodišča aktivno in pasivno volilno pravico ne gre enačiti z upravičenjem člana, da s tožbo izpodbija odločitve organov. Čeprav razveljavitev volilnega zapisnika ne bi vodila do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja (npr. v smislu njegove izvolitve za zakonitega zastopnika), ima vseeno pravni interes za vložitev tožbe. Skladno z utrjeno sodno prakso Ustavnega sodišča in rednih sodišč je pravno varstvo člana društva širše, ne glede na to, ali odločitev organa društva krši njegovo pravico. Omenjeno varstvo naj omogoči uresničitev cilja ustanovitve in delovanja društva oziroma sodno varstvo objektivne zakonitosti. Po prepričanju pritožbenega sodišča je do njega upravičen tudi pristopni član, ki ima glede na trditve tožnika (le) pravico do udeleževanja pri projektih društva.
predmet zapuščinskega postopka – zapuščina – izločitev iz zapustnikovega premoženja – nosilec pravic materialnega prava – varstvo koristi tretjih oseb
V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem in drugim osebam. Zakoniti dedič je v pritožbenem postopku predlagal, da sodišče izloči iz zapuščine stanovanje, ki je bilo pred zapustnikovo smrtjo z darilno pogodbo podarjeno njegovi ženi. Pritožnik prezre, da je sodno varstvo zagotovljeno tistemu, ki je tudi resnični nosilec pravic materialnega prava, kar pomeni, da pritožnik lahko v postopku s pritožbo ščiti samo svoje koristi, ne pa domnevnih koristi tretjih oseb. Brez pomena je zato pritožbeno vztrajanje, da je lastnica stanovanja, ki je predmet dedovanja, pritožnikova žena.
varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – nedopustnost posega – ugotovitev obstoja služnostne pravice – pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem – nepravo priposestvovanje služnosti – ukinitev javnega dobra – prenehanje služnosti – sklepčnost nasprotne tožbe
Zaradi kasnejše ukinitve dela javne poti, na katero se je neposredno navezovala priposestvovana služnostna pravica poti, na podlagi zakona pridobljena služnostna pravica tožene stranke ne more prenehati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055463
OZ člen 83. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZJN-2 člen 7, 8, 9.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – omejen pritožbeni preizkus – dejansko stanje – javna naročila – izbira ponudnika
Pravo javnih naročil se nanaša na stipulacijsko fazo, vendar ko se pogodbeno razmerje z (dokončno) izbranim ponudnikom enkrat vzpostavi, gre za običajno civilnopravno pogodbeno razmerje (in spore iz le-tega).
ZFPPIPP člen 56, 126, 126/1, 126/2, 267, 268, 268/1.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe – pravica stečajnega dolžnika odstopiti od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe – pravne posledice odstopa od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe
Sodišče nima ne podlage ne pravice, da pravico do pritožbe podeli še kakšni drugi osebi, ki ji zakon te pravice ne daje. To pa po oceni višjega sodišča še ne pomeni, da bi bil tak položaj neustaven v smislu kršitve 25. člena Ustave Republike Slovenije.
osebni stečaj – predlog za začetek stečajnega postopka – namen postopka osebnega stečaja – odpust obveznosti – dolžina preizkusne dobe
Predlog za začetek osebnega stečaja je dolžnica podala sama, zato ne more kriviti sodišča prve stopnje, zakaj je njenemu predlogu ugodilo. Odločitve vsakogar v življenju imajo posledice, ki jih pogosto ni mogoče odpraviti zgolj z izjavo. Res se je postopek osebnega stečaja začel na njen predlog, vendar pa se sedaj nikakor ne vodi v njeno korist, temveč v korist upnikov, zato je neutemeljeno zatrjevanje, da naj bi jo sodišče "potunkalo".
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati, da je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti (ne iz razlogov na strani dolžnice) izdalo šele eno leto po podaji predloga in zato določiti krajše preizkusno obdobje.
dokazovanje – dokazna ocena – sorodstveno razmerje strank in prič
Ne drži sicer, da je dokaz z zaslišanjem strank subsidiaren in pride v poštev le tedaj, ko ni drugih dokazov, je pa v primeru, kakršen je obravnavani, nujna kritična presoja njihovih izpovedb, upoštevajoč dejstvo, da gre za stranke (in v primeru žene in hčerke prvega toženca tudi prič), ki so zainteresirane za izid pravde. To ne pomeni, da sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na njihove izpovedbe, bi pa moralo njihove izjave kritično presojati, ne pa zgolj povzeti, kot je to storilo v izpodbijani sodbi. Drži namreč pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni naredilo nikakršne dokazne ocene izjav strank in prič ter dokaznih listin, pri čemer slednje ne potrjujejo (ali vsaj ne v celoti) njihovih izpovedb.
stečajna masa – posebna in splošna stečajna masa – upravljanje stečajne mase – stroški v zvezi z upravljanjem stečajne mase – najemnine – razmejitev med uporabo ZFPPIPP in ZPPSL
Čeprav ZFPPIPP najemnin, pridobljenih z oddajanjem posebne stečajne mase, v 6. točki četrtega odstavka 226. člena, ne navaja izrecno, ni dvoma, da jih je mogoče uvrstiti med tiste stroške, ki so nastali v zvezi z upravljanjem posebne stečajne mase, saj je pogoj za ohranitev premoženja njegovo skladiščenje. Ti stroški ne predstavljajo stroškov splošne stečajne mase, saj niso nastali v zvezi z njo, pač pa so bili potrebni za ohranitev posebne stečajne mase oziroma njeno skladiščenje.
Iz opisa storilčevega ravnanja, ki je povzet v izrek izpodbijane sodbe, izhaja, da naj bi storilec po prihodu domov svojo zunajzakonsko partnerko - oškodovanko pričel poniževati s konkretnimi izrazi (prostitutka, cipa, da se goni), v nadaljevanju pa v ležečo oškodovanko vrgel predmet in jo ponovno poniževal z izrazi (kurba), ob takem ravnanju storilca pa je posledično kot izvršitvena oblika zapisan v izreku oškodovankin občutek užaljenosti. Takšnemu opisu, ki se posledično sicer zaključi z zapisom izvršitvene oblike o oškodovankini užaljenosti, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni oporekati pomanjkljive konkretizacije, saj zgolj zapis o oškodovankini užaljenosti (ne pa prizadetosti oziroma ponižanosti) ob predhodnem dvakratnem opisu (domnevno!) storilčevega načina poniževanja oškodovanke nikakor ne more pomeniti odsotnost potrebne izvršitvene oblike v samem opisu, ki ne bi zadostila zakonskim znakom prekrška.