ZZK-1 člen 4, 6, 29, 29/2, 98, 123, 124, 152, 157, 157/2. ZSVarPre člen 36, 36/7.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravica izjave - vročitev predloga za vpis udeležencem postopka - obrazloženost sklepa o dovolitvi vpisa - listine, ki so podlaga vpisu - listine, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - dokončna odločba organa socialnega skrbstva - dokončna odločba centra za socialno delo
V zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o samem predlogu za vpis oziroma o obvestilu glede vpisa, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Zakon ne zahteva, da je sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa obrazložen. Pritožnici pa je bilo ob presoji njenega ugovora v izpodbijanem sklepu razumljivo in zadostno odgovorjeno, na kakšni podlagi je odločeno v konkretni zadevi. Pritožnica je zato imela možnost, da na argumente sodišča odgovori s svojimi nasprotnimi argumenti v pritožbi. O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. Konkretna odločba CSD, izdana skladno z določbo 36. člena ZSVarPre, je ustrezna listina.
PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081101
ZGD-1 člen 638. OZ člen 9.
izčlenitev družbe – prenos terjatev – vsebina pogodbe – kavza pogodbe o medsebojnem sodelovanju – posredovanje pri prometu nepremičnin – prodaja celotne soseske – pobotanje kupnine
Pogodba je materialno pravo, ki ga mora sodišče ustrezno upoštevati, če se pravdni stranki nanj sklicujeta. Tožena stranka s pritožbenimi trditvami, da je v Pogodbi o poslovnem sodelovanju izrecno navedeno, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki ob sklenitvi vsake posamezne prodajne pogodbe s kupci plačilo za opravljeno storitev v višini 2,5% od dogovorjene prodajne cene, z ničemer ne izpodbije pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je naročnik dolžan plačati tudi v primeru, če najde kupca sam in o tem obvesti izvajalca, da mu s tem omogoči izvedbo preostalih opravil v skladu s 6. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju.
ZPP člen 82, 108, 108/4, 132, 143, 143/4, 143/5, 143/6.
zavrženje tožbe – vročanje – vročitev tožbe – vročitev na zakonski naslov – vročitev na dejanski naslov – nepravilen dejanski naslov tožene stranke v tožbi – prebivališče tožene stranke – prijava stalnega prebivališča na naslovu centra za socialno delo – naslov za vročanje – naslov dejanskega prebivališča – poziv na dopolnitev tožbe – postavitev začasnega zastopnika – vročitev preko vročevalca – izostanek predloga za postavitev vročevalca ali začasnega zastopnika – fikcija vročitve
Prvostopenjsko sodišče se pravilno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-279/08, s katero je to razveljavilo četrti, peti in šesti odstavek 143. člena ZPP, in usklajeno sodno prakso, po kateri se toženi stranki ne vroča (le) na zakonski naslov prebivališča, ampak na dejanski naslov prebivališča, če je ta znan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082101
ZMZPP člen 48, 88, 89. ZPP člen 17, 17/2, 337, 337/1. OZ člen 59, 59/2.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost sodišča Republike Slovenije – navezne okoliščine – kriterij toženčevega prebivališča – prekinitev postopka – pogodba o prenosu poslovnega deleža – neupravičena pridobitev – pogoji in njihov učinek – odložni pogoj – nedovoljene pritožbene novote
Za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije so odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. Sodišče tudi o (ne)pristojnosti slovenskega sodišča odloči na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083299
OZ člen 179, 179/2. ZPP člen 8, 337, 337/1.
povrnitev škode – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – poškodba kolena – odbitna franšiza
Tožeča stranka vtožuje odškodnino v točno postavljenih zneskih iz vsakega naslova posebej in pri tem ne navede, da naj bi bila v vtoževanih zneskih že upoštevana 10 % odbitna franšiza. Ta njena navedba je prvič zatrjevana v pritožbi in ker pri tem ni izkazano, da te navedbe ni bilo mogoče podati že prej, je to neupoštevna pritožbena novota. Torej mora sodišče, v kolikor je odmerjena odškodnina iz posameznega naslova v vtoževanem znesku, tudi ta znesek znižati za 10 % odbitno franšizo in tožeči stranki prisoditi tako znižano odškodnino.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – darilo, dano v času trajanja zakonske zveze – darilo sorodnikov – zamudne obresti
Prispevek staršev prvotoženke je mogoče šteti kot prispevek obema zakoncema ne glede na to, da je šlo za vložek v nepremičnino, last drugotoženca.
Drugotoženec je obogaten od prenehanja življenjske skupnosti tožnika in prvotoženke.
predmet zapuščinskega postopka – zapuščina – izločitev iz zapustnikovega premoženja – nosilec pravic materialnega prava – varstvo koristi tretjih oseb
V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem in drugim osebam. Zakoniti dedič je v pritožbenem postopku predlagal, da sodišče izloči iz zapuščine stanovanje, ki je bilo pred zapustnikovo smrtjo z darilno pogodbo podarjeno njegovi ženi. Pritožnik prezre, da je sodno varstvo zagotovljeno tistemu, ki je tudi resnični nosilec pravic materialnega prava, kar pomeni, da pritožnik lahko v postopku s pritožbo ščiti samo svoje koristi, ne pa domnevnih koristi tretjih oseb. Brez pomena je zato pritožbeno vztrajanje, da je lastnica stanovanja, ki je predmet dedovanja, pritožnikova žena.
ZPP člen 105, 105b, 105b/1, 108, 335, 335-4. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
vloge – vlaganje vlog na sodišče v elektronski obliki – vsebina pritožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožnika – varni elektronski podpis – overitev s kvalificiranim digitalnim potrdilom – vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev – postopek s pritožbo
Pritožba ni bila podpisana v skladu z določbo tretjega odstavka 105. člena ZPP. Pritožba mora namreč med drugim obsegati tudi podpis pritožnika (4. točka 335. člena ZPP). Za izviren podpis pritožnika pa se šteje le njegov lastnoročni podpis ali podpis z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pritožba dolžnika je bila torej nepopolna.
Odstop terjatve toženi stranki po obravnavani kreditni pogodbi ni bil dovoljen (tretji odstavek 20. člena ZPotK-1), zato je bila pogodba o odstopu terjatve toženi stranki nična, zaradi česar je bila nična tudi odstopna izjava in upravno izplačilna prepoved.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice z lastninjenjem – lastninjenje objektov in naprav – javna dobrina – status javne ceste – nepremičnina, kategorizirana kot javna cesta – družbena lastnina – družbenolastninsko vlaganje – nepravilen vpis lastninske pravice – izbrisna tožba – ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice – pravni interes – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Pravna prednica toženca na podlagi določb ZLNDL lastništva predmetnih nepremičnin ni mogla pridobiti, niti jih ni mogla pridobiti na podlagi ZGJS (mimo določb ZLPP, ker je šlo pri morebitnih vlaganjih pravne prednice toženca za družbeno lastnino (in družbenolastninsko vlaganje), in ne morebiti vlaganja na lastninskopravni podlagi).
Predmet odločanja v obravnavani zadevi je zahtevek za ugotovitev lastninske pravice tožnice, pravni interes za tak ugotovitveni zahtevek pa je podan na podlagi 40. člena ZZK-1.
povrnitev škode – eksplozija ročne bombe – rane z metalnimi tujki – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – stroški za tujo nego in pomoč – prosti preudarek
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0080309
ZST-1 člen 13, 13/1, 34a, 34a/1. URS člen 22, 23.
sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – rok za plačilo sodne takse – pouk o začetku teka roka za plačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – enako varstvo pravic – fikcija umika tožbe
Tako ugovor zoper plačilni nalog kot predlog za oprostitev plačila sodne takse sta suspenzivni pravni sredstvi. Dokler o teh ni pravnomočno odločeno, o zamudi s plačilom sodne takse po plačilnem nalogu ni mogoče govoriti. Drugačno stališče bi izničilo pomen navedenih pravnih sredstev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bo prvostopenjsko sodišče moralo po pravnomočnosti sklepa o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog in sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožeči stranki izdati nov plačilni nalog. Izdaja novega plačilnega naloga bi namreč tožeči stranki odprla novo pot za vlaganje pravnih sredstev zoper plačilni nalog, ki jih je sicer že izčrpala. Utemeljeno pa pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita, da jo je bilo dolžno ob posredovanju sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 7. 2015 pozvati k plačilu sodne takse. Le tako lahko stranka ve, od kdaj ji teče rok za plačilo sodne takse.
dogovor o proviziji - dokazovanje dogovora - prosta dokazna ocena - dokazni standard - gotovost - izključitev vsakega dvoma - nedokazanost - pravilo o dokaznem bremenu - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje v razlogih sodbe
Tožnici ni uspelo z gotovostjo dokazati (tj. podati argumentirane trditve o dejstvih, ki izključujejo vsak razumen dvom), da tožbeni zahtevek za plačilo provizije obstoji.
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem zemljišču – pristanek h gradnji – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Kadar graditelj ni dobroveren, se pravni učinki gradnje presojajo po 25. členu ZTLR. Lastnik zemljišča, ki je soglašal z gradnjo ali jo je takšnemu graditelju celo vnaprej dovolil, po končani gradnji izgubi lastninsko pravico na zemljišču, od graditelja pa sme zahtevati le plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stoji stavba in je potrebno za njeno redno rabo. Vendar do opisane pravne posledice pride samo takrat, kadar graditelj in lastnik zemljišča nista uredila medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z gradnjo z dogovorom oziroma s sporazumom o ureditvi skupnih razmerij v zvezi z gradnjo.
ZDavP-2 člen 59, 59/1. ZDoh-2 člen 4, 27, 27/5, 37, 37/1, 37/1-5, 125, 125/2, 125/3, 126, 126/2. ZDR člen 118. ZDR-1 člen 118.
izvršitev sodbe delovnega sodišča v sporu delavca iz delovnega razmerja - odškodnina zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi - opredelitev neto zneska obveznosti - dohodnina - prispevki
Odškodnina po 118. členu ZDR-1 je izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki se v 5. točki prvega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) šteje za dohodek iz delovnega razmerja. Po tej določbi dohodek iz delovnega razmerja vključuje tudi izplačilo delodajalca v zvezi s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vsako izplačilo zaradi prenehanja zaposlitve in podobne primere. Na drugi strani gre za odškodnino, ki ni zajeta med prejemki, od katerih se dohodnina ne plača. Iz 27. člena ZDoh-2 jasno izhaja, od katerih odškodnin se ne plača dohodnina, med drugim pa tudi, da so iz oprostitve izvzete odškodnine, ki predstavljajo nadomestilo za izgubljeni dohodek (5. točka 27. člena ZDoh-2).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082102
ZPP člen 8, 286, 286/4. OZ člen 768, 768/1, 778.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odstopu terjatve – prenos terjatve v izterjavo – inkaso cesija – aktivna legitimacija – pravočasnost predložitve vloge – trditveno breme – dokazno breme – prevalitev procesnega dokaznega bremena
Ni utemeljena pritožbena navedba o odsotnosti tožničine aktivne legitimacije, saj lahko ta na podlagi inkaso cesije izterja odstopljeno terjatev v svojem imenu na svoj račun. Čeprav ostane terjatev v premoženjski sferi cedenta, je tožnica kot cesionar v razmerju do toženca pridobila položaj popolnega upnika.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0064983
URS člen 26. ZDen člen 2, 2/1, 25. OZ člen 171, 352, 365. ZLPP člen 11, 15. ZPP člen 182, 182/3, 185, 185/7.
odločba o denacionalizaciji - zastaralni rok - začetek teka zastaralnih rokov - seznanjenost z nevračilom nepremičnin v naravi - odgovornost države - odgovornost države za napako upravnega organa - sprememba tožbe - sklep o dopustitvi spremembe tožbe
Zastaralni rok za škodo, nastalo zaradi prikrajšanja glede oblike vračila denacionaliziranega premoženja, lahko začne teči šele od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje, tudi če so bili upravičenci že prej seznanjeni z dejstvom, da nepremičnin ne bodo dobili vrnjenih v naravi.
Država po 26. členu URS odgovarja za napako upravnega organa, ki je opustil obvestilo podjetjema kot denacionalizacijskima zavezancema o vloženi začasni odredbi po ZLPP, zaradi česar je bilo olastninjeno tudi premoženje, ki bi ga sicer denacionalizacijski upravičenci prejeli v naravi.
ZDru-1 člen 13, 13/5, 14, 14/2. ZPP člen 100, 100/1, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 245, 245/1.
upravičenje za zastopanje – zakoniti zastopnik društva – organi društva – volitve v organe društva – spori – izpodbojna tožba – ničnost sklepa društva – razveljavitev sklepa društva – volilni zapisnik – pravni interes – začetek stečajnega postopka nad društvom – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prenos pooblastil na upravitelja
Po prepričanju pritožbenega sodišča aktivno in pasivno volilno pravico ne gre enačiti z upravičenjem člana, da s tožbo izpodbija odločitve organov. Čeprav razveljavitev volilnega zapisnika ne bi vodila do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja (npr. v smislu njegove izvolitve za zakonitega zastopnika), ima vseeno pravni interes za vložitev tožbe. Skladno z utrjeno sodno prakso Ustavnega sodišča in rednih sodišč je pravno varstvo člana društva širše, ne glede na to, ali odločitev organa društva krši njegovo pravico. Omenjeno varstvo naj omogoči uresničitev cilja ustanovitve in delovanja društva oziroma sodno varstvo objektivne zakonitosti. Po prepričanju pritožbenega sodišča je do njega upravičen tudi pristopni član, ki ima glede na trditve tožnika (le) pravico do udeleževanja pri projektih društva.