Dokazno breme za trditve, da je ravno toženec poškodoval tožnika, je na tožnikovi strani. Hkrati pa bi moral toženec dokazati, da ni poškodoval tožnika oziroma, da je bil potek dogodka drugačen od tistega, ki je zatrjevan v tožbi. Pravna usodnost odločitve o utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako porazdeljena med obe stranki, zaradi česar je med njiju porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti dokaznega bremena ob enaki pravni usodnosti odločitve pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti.
Če je tožnik pred izdajo izpodbijane sodbe res umaknil tožbo in se celo odpovedal tožbenemu zahtevku, kot trdi toženec v pritožbi, bi to lahko pomenilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar po presoji pritožbenega sodišča tudi ta kršitev ni zanesljivo izkazana. V spisu namreč ni tožnikove vloge, ki jo je toženec priložil svoji pritožbi. Po navedenem ni zadostne podlage za sklepanje o tem, da je tožnik res umaknil tožbo. Priloženo poštno potrdilo o oddaji pošiljke ni dokaz o njeni vsebini, niti o tem, da je pošiljka tudi v resnici prispela do naslovnika. Potrdilo dokazuje le, da je bila pošiljka oddana pošti, kdaj in kje je bila oddana in na koga je bila naslovljena.
Toženec se ne bi smel zanašati na morebitno tožnikovo zagotovilo, da ne želi nadaljevati pravde, ampak bi se moral ravnati po pozivu sodišča, naj odgovori na tožbo, saj je bil opozorjen na pravne posledice svojega molka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075251
ZFPPIPP člen 67, 67/2, 69, 69/2, 227, 227/1, 300.
kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - dejavnost kolektivnih organizacij - pravice proizvajalcev fonogramov - osebni stečaj - oklic o začetku stečajnega postopka - načelo koncentracije - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Iz javno objavljenih sklepov o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic izhaja, da tožeča stranka terjatev, ki jih je uveljavljala v predmetnem postopku, ni prijavila v postopku osebnega stečaja zoper toženo stranko. Ker pravovarstvenega interesa ni uveljavljala po postopku, ki ga določa ZFPPIPP in posledično ni izkazala procesne predpostavke za vložitev tožbe (sklepa o preizkusu terjatev z napotitvijo na uveljavljanje zahtevka v pravdi), predmetna tožba ni dopustna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071060
ZPP člen 286, 286/4, 286/6, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
posojilna pogodba – pogodba o ustanovitvi tihe družbe – predložitev dokaza na kasnejšem naroku – prepozna predložitev dokazov – prekluzija – dokazni predlog za zaslišanje priče – zavrnitev dokaznega predloga za zaslišanje priče – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče razlogov za zavrnitev dokaznega predloga ni navedlo ne na naroku ne v obrazložitvi sodbe. V dokaznem sklepu je zgolj pavšalno zapisalo, da je ostale dokazne predloge zavrnilo, ker je bilo dejansko stanje že zadosti razjasnjeno. S tem je sodišče storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je poseglo v strankino pravico do izjave.
OZ člen 132, 165, 168, 168/1, 352. ZDen člen 88. ZPP člen 249, 249/1.
odškodninska odgovornost države - povrnitev premoženjske škode - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - premoženjska škoda - nastanek škode - navadna škoda - izgubljeni dobiček - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nagrada izvedencu - odstop zadeve
Okoliščina, na kakšen način se oškodovanec loti sanacije („popravila“) svoje premoženjske škode, na samo vprašanje njenega nastanka oziroma obstoja nima vpliva. Dejstvo je, da sta bila tožnika čebelnjak dolžna prestaviti. Ta obveznost pa sama po sebi „neizpodbojno“ pred(po)stavlja oziroma implicira (negativno) premoženjsko posledico, saj sta za njeno izpolnitev potrebna uporaba dela (gradbene mehanizacije) in materiala, ki sta oba premoženjski kategoriji oziroma ju je moč ovrednotiti v obliki stroškov, ki so zanju potrebni. Ali zavezanec za opravo obveznosti te stroške potem tudi dejansko ima, pa ni bistveno. Njegova škoda je nastala že s trenutkom nastanka dolžnosti (obveznosti) prestavitve.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ustavitev postopka odpusta obveznosti – neplačilo sodne takse za pritožbo – domneva umika pritožbe – postopek za uveljavitev oprostitve plačila sodnih taks – predlog stranke
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na pogoje za oprostitev stranke za plačilo sodne takse. Obstoj takšne okoliščine bi bilo prvostopenjsko sodišče dolžno presojati le ob predpostavki, da bi pritožnik takšno oprostitev pred prvostopenjskim sodiščem uveljavljal najkasneje do izteka roka za plačilo sodne takse v skladu s plačilnim nalogom. O oprostitvi pačila sodne takse namreč sodišče odloča le na predlog stranke. Ker pritožnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep niti ne zatrjuje, da je oprostitev plačila sodne takse sploh uveljavljal, so vse pritožbene navedbe s tem v zvezi nerelevantne.
plačilo zavarovalnine – prenehanje nezgodnega zavarovanja – neplačilo premije – razdor zavarovalne pogodbe brez odpovednega roka
Ker zavarovalec toženi stranki ni redno plačeval mesečnih obrokov premije oziroma jih ni poravnal v celoti, je ravnal v nasprotju z 936. členom OZ in sklenjeno zavarovalno pogodbo.
Ker je prišlo do nezgode po razdrtju pogodbe, tožeča stranka kot zavarovanec pri zavarovalnici (toženi stranki) ni imela več nezgodnega zavarovanja in zato tožena stranka (zavarovalnica) ni dolžna plačati zavarovalnine.
PRAVO DRUŽB – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0081101
ZGD-1 člen 638. OZ člen 9.
izčlenitev družbe – prenos terjatev – vsebina pogodbe – kavza pogodbe o medsebojnem sodelovanju – posredovanje pri prometu nepremičnin – prodaja celotne soseske – pobotanje kupnine
Pogodba je materialno pravo, ki ga mora sodišče ustrezno upoštevati, če se pravdni stranki nanj sklicujeta. Tožena stranka s pritožbenimi trditvami, da je v Pogodbi o poslovnem sodelovanju izrecno navedeno, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki ob sklenitvi vsake posamezne prodajne pogodbe s kupci plačilo za opravljeno storitev v višini 2,5% od dogovorjene prodajne cene, z ničemer ne izpodbije pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je naročnik dolžan plačati tudi v primeru, če najde kupca sam in o tem obvesti izvajalca, da mu s tem omogoči izvedbo preostalih opravil v skladu s 6. členom Pogodbe o poslovnem sodelovanju.
ZZK-1 člen 4, 6, 29, 29/2, 98, 123, 124, 152, 157, 157/2. ZSVarPre člen 36, 36/7.
zemljiškoknjižni postopek - načelo formalnosti - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - pravica izjave - vročitev predloga za vpis udeležencem postopka - obrazloženost sklepa o dovolitvi vpisa - listine, ki so podlaga vpisu - listine, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - dokončna odločba organa socialnega skrbstva - dokončna odločba centra za socialno delo
V zemljiškoknjižnem postopku na prvi stopnji sme zemljiškoknjižno sodišče odločiti, ne da bi udeležencem postopka vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o samem predlogu za vpis oziroma o obvestilu glede vpisa, o katerem odloča po uradni dolžnosti, če ta zakon ne določa drugače. Zakon ne zahteva, da je sklep zemljiškoknjižne pomočnice o dovolitvi vpisa obrazložen. Pritožnici pa je bilo ob presoji njenega ugovora v izpodbijanem sklepu razumljivo in zadostno odgovorjeno, na kakšni podlagi je odločeno v konkretni zadevi. Pritožnica je zato imela možnost, da na argumente sodišča odgovori s svojimi nasprotnimi argumenti v pritožbi. O dovolitvi zaznambe odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ki ustrezajo drugim pogojem, določenim z zakonom. Konkretna odločba CSD, izdana skladno z določbo 36. člena ZSVarPre, je ustrezna listina.
ZPP člen 82, 108, 108/4, 132, 143, 143/4, 143/5, 143/6.
zavrženje tožbe – vročanje – vročitev tožbe – vročitev na zakonski naslov – vročitev na dejanski naslov – nepravilen dejanski naslov tožene stranke v tožbi – prebivališče tožene stranke – prijava stalnega prebivališča na naslovu centra za socialno delo – naslov za vročanje – naslov dejanskega prebivališča – poziv na dopolnitev tožbe – postavitev začasnega zastopnika – vročitev preko vročevalca – izostanek predloga za postavitev vročevalca ali začasnega zastopnika – fikcija vročitve
Prvostopenjsko sodišče se pravilno sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-279/08, s katero je to razveljavilo četrti, peti in šesti odstavek 143. člena ZPP, in usklajeno sodno prakso, po kateri se toženi stranki ne vroča (le) na zakonski naslov prebivališča, ampak na dejanski naslov prebivališča, če je ta znan.
varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – nedopustnost posega – ugotovitev obstoja služnostne pravice – pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem – nepravo priposestvovanje služnosti – ukinitev javnega dobra – prenehanje služnosti – sklepčnost nasprotne tožbe
Zaradi kasnejše ukinitve dela javne poti, na katero se je neposredno navezovala priposestvovana služnostna pravica poti, na podlagi zakona pridobljena služnostna pravica tožene stranke ne more prenehati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064977
ZKZ člen 10, 10/2, 22. OZ člen 92.
ničnost – ničnostni razlog – izpodbojnost pogodbe
Po stališču sodne prakse sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti le, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
Glede ZKZ, kot je bil spremenjen v letu 1979, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da pogodba, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni bila nična, ampak je bil za primere kršitve prepovedi prenosa kmetijskih zemljišč iz prve alineje drugega odstavka 10. člena ZKZ nekmetom predviden prenos nepremičnine na kmetijski zemljiški sklad (četrti odstavek 22. člena ZKZ). Za ostale kršitve je bila določena izpodbojnost pogodb.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0083829
SZ -1 člen 50, 60, 61, 61/1, 61/2, 166. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 168, 168/1.
obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja – časovne meje pravnomočnosti – zaključek glavne obravnave – register upravnikov – vpis v register upravnikov – pravni učinek vpisa v register – pooblastila upravnika – odškodnina – izgubljeni dobiček – sklepčnost tožbe – novi upravnik – prejšnji upravnik – odpoved pogodbe o upravljanju –priznana dejstva
Presoja utemeljenosti zahtevka po 61. členu SZ-1, v skladu s katerim lahko novi upravnik od prejšnjega upravnika zahteva med drugim izdelavo končnega poročila, končnega obračuna, izročitev pogodb in listin v zvezi z večstanovanjsko stavbo ipd., v ničemer ne posega v časovne meje pravnomočnosti. Časovne meje pravnomočnosti so opredeljene s trenutkom zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje in (do)tedanje stanje sodišče prve stopnje tudi upošteva, ko odloča v zadevi. V konkretnem primeru to pomeni, da se za utemeljenost zahtevka po 61. členu SZ-1 zahteva, da ima tožeča stranka status upravnika v času zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, tožena stranka pa status nekdanjega upravnika.
Upravnik pooblastila po 50. členu SZ-1 pridobi s sklenitvijo pogodbe o upravljanju, ta pooblastila pa mu prenehajo z odstopom ali odpovedjo (60. člen SZ-1). Vpis v register upravnikov po 166. členu SZ-1 je zgolj deklaratornega značaja.
Za sklepčnost tožbe pri uveljavljanju izgubljenega dobička ne zadostuje, da oškodovanec zatrjuje le prihodke, temveč mora zatrjevati tudi stroške.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082102
ZPP člen 8, 286, 286/4. OZ člen 768, 768/1, 778.
pogodba o poslovnem sodelovanju – pogodba o odstopu terjatve – prenos terjatve v izterjavo – inkaso cesija – aktivna legitimacija – pravočasnost predložitve vloge – trditveno breme – dokazno breme – prevalitev procesnega dokaznega bremena
Ni utemeljena pritožbena navedba o odsotnosti tožničine aktivne legitimacije, saj lahko ta na podlagi inkaso cesije izterja odstopljeno terjatev v svojem imenu na svoj račun. Čeprav ostane terjatev v premoženjski sferi cedenta, je tožnica kot cesionar v razmerju do toženca pridobila položaj popolnega upnika.
ZTLR člen 24, 25, 26. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem zemljišču – pristanek h gradnji – pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
Kadar graditelj ni dobroveren, se pravni učinki gradnje presojajo po 25. členu ZTLR. Lastnik zemljišča, ki je soglašal z gradnjo ali jo je takšnemu graditelju celo vnaprej dovolil, po končani gradnji izgubi lastninsko pravico na zemljišču, od graditelja pa sme zahtevati le plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stoji stavba in je potrebno za njeno redno rabo. Vendar do opisane pravne posledice pride samo takrat, kadar graditelj in lastnik zemljišča nista uredila medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z gradnjo z dogovorom oziroma s sporazumom o ureditvi skupnih razmerij v zvezi z gradnjo.
Ker tožena stranka o zatrjevanih napakah ni obvestila tožeče stranke, tako kot ji nalagata določili prvega in drugega odstavka 596. člena OZ, je izgubila pravico do povračila škode in izgubljenega dobička, vsakokrat po 2.832,04 EUR, zato v pobot uveljavljena terjatev ne obstaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0082101
ZMZPP člen 48, 88, 89. ZPP člen 17, 17/2, 337, 337/1. OZ člen 59, 59/2.
spor z mednarodnim elementom – pristojnost sodišča Republike Slovenije – navezne okoliščine – kriterij toženčevega prebivališča – prekinitev postopka – pogodba o prenosu poslovnega deleža – neupravičena pridobitev – pogoji in njihov učinek – odložni pogoj – nedovoljene pritožbene novote
Za oceno pristojnosti sodišča Republike Slovenije so odločilna dejstva, ki obstajajo takrat, ko postopek začne teči. Sodišče tudi o (ne)pristojnosti slovenskega sodišča odloči na podlagi navedb v tožbi in dejstev, ki so sodišču znana.
zapuščinski postopek – obseg zapuščine – oporočno dedovanje – dedni dogovor – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – pravni interes – predlog za izdajo popravnega sklepa – pritožba
Pritožnik nima pravnega interesa za ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi 1/2 polovica navedenega stanovanja. Dedni dogovor je jasen, zapustnikova vdova mu je dolžna izplačati 5.000,00 EUR na dogovorjeni način, ne glede na v sklepu o dedovanju ugotovljeni obseg zapuščine, pri čemer dedič ne trdi, da bi bil njegov nujni dedni delež ob ugoditvi pritožbi v tem delu kaj večji.