PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - SODSTVO
VSL0080672
URS člen 125. ZASP člen 156, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157b, 157b/1, 157b/2, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 168. ZS člen 3, 3/1, 109, 109/1. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 12.
kršitev avtorske sorodne pravice - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - ustaljena sodna praksa - tipska zadeva - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - nesklenitev pogodbe - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - primerno nadomestilo - tarifa - civilna kazen - stroški terenskega preverjanja
Čeprav ustaljena sodna praksa predstavlja pomemben neformalni pravni vir, na katerega je vezano sodišče pri sprejemu svojih odločitev, je na nivo ustavno zagotovljenega jamstva dvignjena le prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse. Sodišče ne sme samovoljno, oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – posredovanje za prodajalca – posredovanje za kupca – plačilo provizije
Ker aktivnosti tožeče stranke kot nepremičninske posrednice kažejo, da je v zvezi s prodajno pogodbo posredovala tako za prodajalca kot tudi za toženo stranko kot kupca, ji je tudi tožena stranka dolžna plačati provizijo na podlagi 5. člena ZNPosr.
predlog za obnovo postopka – vročanje sodnih pisanj – nadomestna vročitev – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine – pravica do dokaza – vnaprejšnja dokazna ocena – kršitev pravice do izjave
Če stranka vsebino javne listine izpodbija, mora sodišče javno listino in njej nasprotne dokaze prosto oceniti, pri čemer se lahko nasprotni dokaz vodi z vsemi dokazili. Zavzeto stališče sodišča prve stopnje, ki tožencu omejuje možnost izpodbijanja pristnosti javne dokazne listine zgolj z enim dokazom, in sicer zaslišanjem vročevalca, pomeni poseg v toženčevo pravico do dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave.
Tožnik je v skladu s sklepom sodišča prve stopnje pravočasno, v osemdnevnem roku, predložil sodišču prve stopnje še en izvod tožbe. S tem je zadostil pozivu sodišča, saj mu je bilo v izreku sklepa naloženo, da predloži (zgolj) en izvod popravljene tožbe. Zato ni bilo podlage za zavrženje tožbe po 108. členu ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083281
ZS člen 116, 116/2.
posojilna pogodba – navidezna pogodba – obveznost iz naslova poslovnega sodelovanja – pobotni ugovor
Pravdni stranki sta podpisali tri listine z nazivom „posojilna pogodba“ in tožeča stranka je tožencu nakazala skupaj 20.000,00 EUR. Toženec nosi dokazno breme, da mu denarja ni treba vrniti in da je bila volja za sklenitev pogodbe drugačna od te, ki jo izpričuje listina.
ZPP člen 421, 421/4. ZZZDR člen 106, 106/5. ZIZ člen 277, 277/2.
stiki z otrokom – določitev stikov – izvrševanje stikov – začasna odredba – otrokova korist – zavračanje stikov – izvajanje stikov preko pisemske komunikacije
Kljub ugotovljenemu dejstvu, da je nasprotni udeleženec pokazal večjo zrelost in ima večjo zmožnost upoštevanja A. potreb, pa je v dani situaciji realnost takšna, da je zaradi indoktrinacije s strani matere, A. očetu že tako odtujen, da mu stiki povzročajo takšno stisko, s katero se ne more uspešno spopasti, zaradi česar ti stiki dejansko A. niso v korist. V danem primeru namreč ne gre za vprašanje koristi enega ali drugega starša, temveč izključno za korist otroka, tudi na račun pravice staršev.
premičnina – sestavina nepremičnine – nepremičnina – živa meja – kriterij splošnega prepričanja – trajna povezanost – vznemirjanje lastninske pravice – nedoločen tožbeni zahtevek – res iudicata – prepoved vznemirjanja lastninske pravice
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da sporna živa meja ob upoštevanju določb 8. in 16. člena SPZ ni samostojna premična stvar. Sodišče je pravilno pojasnilo, da v času nakupa nepremičnine parc. št. 1 k. o. ... s strani tožnika gabrove meje ni bilo mogoče šteti kot samostojno stvar, katere lastnik bi bil toženec, temveč kot sestavino te nepremičnine, ob dejstvu, da je bila živa meja z nepremičnino tako trdno povezana, da je pripadla nepremičnini, saj se je nahajala nad njo, poleg tega pa ju ni bilo mogoče ločiti, ne da bi bilo poškodovano vsaj zemljišče.
ZPP člen 270, 270/3, 324, 324/1, 332. ZFPPIPP člen 121, 121/1.
sklep o podaljšanju roka – pravni pouk – predlog za izdajo sklepa s pravnim poukom – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk
Ali je pravni pouk pravilen, se bo preizkušalo v pritožbenem postopku, v kolikor je bila pritožba zoper sklep vložena. Navedba sodišča, da zoper sklep ni pritožbe, čeprav praviloma morda je, stranki še ne odvzema pravice do pravnega sredstva. V kolikor stranka meni, da pritožbo zoper sklep ima, lahko le-to tudi vloži.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 64. SPZ člen 142, 142/2. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 60.
izvršba na podlagi notarskega zapisa – ugovor tretjega – ugovor realnega dolžnika – sočasen položaj tretjega in dolžnika – skupno premoženje – originarna pridobitev lastninske pravice – sporazum o delitvi skupnega premoženja – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe
Prehod skupnega premoženja v solastninsko skupnost ima pravnoposlovno podlago in je posledica sporazumne delitve skupne stvari. S tem, ko se je pritožnica na podlagi sodne poravnave vpisala v zemljiško knjigo kot solastnica obremenjenih nepremičnin, je prišlo do prehoda iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost in posledično do procesnega nasledstva glede pritožničinega solastnega dela nepremičnin kot predmeta izvršbe. Pritožnica je namreč kot nova (so)lastnica nepremičnine s tem, ko je pridobila s hipoteko obremenjeno nepremičnino, pridobila tudi položaj zastavne dolžnice in z njim v izvršilnem postopku procesni položaj dolžnice.
Po določilu 179. člena OZ gre tožnici pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine, če sodišče spozna, da okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in njihovo trajanje to opravičujejo. Pri odločanju o zahtevku ter pri odmeri odškodnine gleda sodišče na pomen prizadete dobrine in namen te odškodnine. To pomeni, da mora presojena odškodnina pomeniti za tožnico zadoščenje. To je vedno individualen pojem, vendar mora biti odškodnina hkrati vpeta v širše okvire. Te pa določa medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar pa oblikuje sodna praksa. Sodna praksa pa že vrsto let spremlja višine odškodnin za negmotno škodo in sicer tako, da sodišče deli celotno priznano odškodnino za nepremoženjsko škodo s številom povprečnih neto plač. Nato te zneske med seboj primerja. O višini denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je Vrhovno sodišče oblikovalo posebno zbirko podatkov, kjer beleži vsako odločbo. Tožničina škoda ni katastrofalna. Škoda je večja, nekje na sredi intervala med srednje hudimi škodami.
zakonske zamudne obresti – neposlovne denarne obveznosti – upravičenje na podlagi zakona
Zamudne obresti predstavljajo civilno sankcijo za zamudo s plačilom denarne obveznosti, ki imajo neposreden temelj v zakonu tako pri zamudah s plačilom obveznosti, izvirajočih iz pravno-poslovnih razmerij (kot v danem primeru) kot tudi pri neposlovnih denarnih obveznostih. Pravica do zakonskih zamudnih obresti upniku, čigar dolžnik je v zamudi, zato pripada že (neposredno) na podlagi zakona.
pravdna sposobnost – postavitev skrbnika – skrbnik za poseben primer – odvzem opravilne sposobnosti – zavrženje tožbe – pritožba procesno nesposobne osebe
Pritožbe, ki je vložena po procesno nesposobni osebi, zoper sklep, s katerim je bila tožba iz tega razloga zavržena, ni mogoče zavreči. Vsakemu je treba priznati procesno sposobnost, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo iz razloga, da pri njemu ni podana procesna sposobnost.
Sodišče prve stopnje je v postopku ravnalo pravilno, ko je v skladu z 80. členom ZPP po uradni dolžnosti pazilo na to, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben. Ker je v nadaljevanju postopanja po 81. členu ZPP ugotovilo, da tožnica ni zmožna sodelovati v postopkih pred sodiščem in podajati relevantnih podatkov, je pravilno pozvalo center za socialno delo, da tožnici postavi skrbnika. Ta je bil tožnici postavljen in ker je sodišče obvestil, da dejanj tožnice v predmetnem pravdnem postopku ne odobrava (tožnica pa je bila že ob vložitvi tožbe, ki je ni vložila po pooblaščencu, pravdno nesposobna), je šlo za pomanjkljivost, ki je na podlagi 81. člena ZPP ni mogoče odpraviti.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0064983
URS člen 26. ZDen člen 2, 2/1, 25. OZ člen 171, 352, 365. ZLPP člen 11, 15. ZPP člen 182, 182/3, 185, 185/7.
odločba o denacionalizaciji - zastaralni rok - začetek teka zastaralnih rokov - seznanjenost z nevračilom nepremičnin v naravi - odgovornost države - odgovornost države za napako upravnega organa - sprememba tožbe - sklep o dopustitvi spremembe tožbe
Zastaralni rok za škodo, nastalo zaradi prikrajšanja glede oblike vračila denacionaliziranega premoženja, lahko začne teči šele od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje, tudi če so bili upravičenci že prej seznanjeni z dejstvom, da nepremičnin ne bodo dobili vrnjenih v naravi.
Država po 26. členu URS odgovarja za napako upravnega organa, ki je opustil obvestilo podjetjema kot denacionalizacijskima zavezancema o vloženi začasni odredbi po ZLPP, zaradi česar je bilo olastninjeno tudi premoženje, ki bi ga sicer denacionalizacijski upravičenci prejeli v naravi.
PRAVO DRUŽB – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0053149
OZ člen 148. ZGD-1 člen 8. ZPP člen 7. ZMZPP člen 30.
odškodninska odgovornost družbenika – spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe – pravo, ki ga je treba uporabiti – uporaba slovenskega prava
Upnik nikoli ne more zahtevati izpolnitve obveznosti družbe od direktorja in nadzornika, od družbenika kapitalske družbe, za katero gre v konkretnem primeru, pa le izjemoma, če so izpolnjene predpostavke za spregled pravne osebnosti. Predpostavka za vse zakonske dejanske stanove iz 8. člena ZGD-1 pa je zloraba pravne osebe s strani družbenika.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – opravičljiv vzrok zamude – nepričakovan in nepredvidljiv dogodek – prometni zastoj – prometni zastoj v času jutranjih konic – izredna prometna situacija – neobičajni zastoj
Prometni zastoji v času jutranjih konic niso nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, pač pa gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi morala pooblaščenka pred narokom računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0080309
ZST-1 člen 13, 13/1, 34a, 34a/1. URS člen 22, 23.
sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – rok za plačilo sodne takse – pouk o začetku teka roka za plačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – enako varstvo pravic – fikcija umika tožbe
Tako ugovor zoper plačilni nalog kot predlog za oprostitev plačila sodne takse sta suspenzivni pravni sredstvi. Dokler o teh ni pravnomočno odločeno, o zamudi s plačilom sodne takse po plačilnem nalogu ni mogoče govoriti. Drugačno stališče bi izničilo pomen navedenih pravnih sredstev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bo prvostopenjsko sodišče moralo po pravnomočnosti sklepa o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog in sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožeči stranki izdati nov plačilni nalog. Izdaja novega plačilnega naloga bi namreč tožeči stranki odprla novo pot za vlaganje pravnih sredstev zoper plačilni nalog, ki jih je sicer že izčrpala. Utemeljeno pa pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita, da jo je bilo dolžno ob posredovanju sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 7. 2015 pozvati k plačilu sodne takse. Le tako lahko stranka ve, od kdaj ji teče rok za plačilo sodne takse.
Nakazani denar ni bil darilo, pač pa del kupnine za drevesnico. Toženka je drevesnico prodajala in prodala, vendar drugemu kupcu. Tako je odpadla pravna podlaga in je toženka prejeti denar tožniku dolžna vrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0071100
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 346, 346/3, 346a. ZPND člen 19, 21, 24. ZNP člen 4, 4/1.
ukrep po zpnd - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - razpis naroka za glavno obravnavo - načelo kontradiktornosti - kršitev pravice do izjave - vabilo na narok - vročanje vabila z nadomestno vročitvijo - nahajanje nasprotnega udeleženca v zaporu - nepravilna vročitev vabila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - poročilo o kršitvah določb postopka - vročanje poročila strankam
Ker tožencu ni bilo omogočeno vabilo na narok izročiti osebno, naj bi bila opravljena nadomestna vročitev, in sicer 5. 5. 2015. Tak zaključek sodišča prve stopnje pa ni pravilen, saj se nasprotni udeleženec od 26. 3. 2015 nahaja v zaporu. Vročitev vabila na narok zato ni mogoče šteti za pravilno opravljeno.
določitev preživnine – potrebe preživninskega upravičenca – pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev – preživljanje otroka s posebnimi potrebami – otroški dodatek
Določitev preživnine v tem postopku je takšna sprememba, ki jo bo morala tožnica sporočiti centru za socialno delo in bo vplivala na višino otroškega dodatka. To pomeni, da otroškega dodatka ni mogoče upoštevati pri določitvi preživnine, če pa bo prav ta hkrati pogojevala njegovo spremembo.