predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – opravičljiv vzrok zamude – nepričakovan in nepredvidljiv dogodek – prometni zastoj – prometni zastoj v času jutranjih konic – izredna prometna situacija – neobičajni zastoj
Prometni zastoji v času jutranjih konic niso nepričakovan in nepredvidljiv dogodek, pač pa gre za vsakodneven in znan pojav, na katerega bi morala pooblaščenka pred narokom računati in ga upoštevati pri predvidevanju časa poti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0080309
ZST-1 člen 13, 13/1, 34a, 34a/1. URS člen 22, 23.
sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – predlog za oprostitev plačila sodne takse – rok za plačilo sodne takse – pouk o začetku teka roka za plačilo sodne takse – pravica do sodnega varstva – enako varstvo pravic – fikcija umika tožbe
Tako ugovor zoper plačilni nalog kot predlog za oprostitev plačila sodne takse sta suspenzivni pravni sredstvi. Dokler o teh ni pravnomočno odločeno, o zamudi s plačilom sodne takse po plačilnem nalogu ni mogoče govoriti. Drugačno stališče bi izničilo pomen navedenih pravnih sredstev.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bo prvostopenjsko sodišče moralo po pravnomočnosti sklepa o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog in sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse tožeči stranki izdati nov plačilni nalog. Izdaja novega plačilnega naloga bi namreč tožeči stranki odprla novo pot za vlaganje pravnih sredstev zoper plačilni nalog, ki jih je sicer že izčrpala. Utemeljeno pa pritožnica prvostopenjskemu sodišču očita, da jo je bilo dolžno ob posredovanju sklepa Višjega sodišča v Ljubljani z dne 14. 7. 2015 pozvati k plačilu sodne takse. Le tako lahko stranka ve, od kdaj ji teče rok za plačilo sodne takse.
Ker tožena stranka o zatrjevanih napakah ni obvestila tožeče stranke, tako kot ji nalagata določili prvega in drugega odstavka 596. člena OZ, je izgubila pravico do povračila škode in izgubljenega dobička, vsakokrat po 2.832,04 EUR, zato v pobot uveljavljena terjatev ne obstaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083281
ZS člen 116, 116/2.
posojilna pogodba – navidezna pogodba – obveznost iz naslova poslovnega sodelovanja – pobotni ugovor
Pravdni stranki sta podpisali tri listine z nazivom „posojilna pogodba“ in tožeča stranka je tožencu nakazala skupaj 20.000,00 EUR. Toženec nosi dokazno breme, da mu denarja ni treba vrniti in da je bila volja za sklenitev pogodbe drugačna od te, ki jo izpričuje listina.
določitev preživnine – potrebe preživninskega upravičenca – pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev – preživljanje otroka s posebnimi potrebami – otroški dodatek
Določitev preživnine v tem postopku je takšna sprememba, ki jo bo morala tožnica sporočiti centru za socialno delo in bo vplivala na višino otroškega dodatka. To pomeni, da otroškega dodatka ni mogoče upoštevati pri določitvi preživnine, če pa bo prav ta hkrati pogojevala njegovo spremembo.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0071079
URS člen 23, 25, 33. SPZ člen 88, 89, 89/3, 90, 99. ZNP člen 145, 145/2. ZPP člen 1, 2.
varstvo lastninske pravice – vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – nujna pot – postopek za določitev nujne poti – nepravdni postopek – konstitutivna odločba – denarno nadomestilo – ugotovitev obstoja nujne poti kot predhodno vprašanje – pravica do pravnega sredstva – pravica do sodnega varstva
Pravdno sodišče v postopku, ki teče zaradi tožbe glede vznemirjanja lastninske pravice (actio negatoria), ne more sámo v okviru reševanja predhodnega vprašanja določiti nujne poti, kar v obliki ugovora uveljavlja tožena stranka, in na tej podlagi zavrniti zahtevka za zaščito pred vznemirjanjem lastninske pravice. Odločba o določitvi nujne poti je konstitutivne narave in za njeno določitev je predpisan poseben, nepravdni postopek. Poleg tega bi sodišče s tem, ko bi razloge za obstoj nujne poti navedlo zgolj v obrazložitvi svoje odločbe in ne v izreku, ki edini postane pravnomočen in omogoča pravno sredstvo, kršilo ustavnopravno pravico lastnikov iz 25. člena Ustave.
nakup podjema - utečen posel - prihodki od prodaje - lažno prikazovanje poslovnega izida - prirejanje podatkov o prometu pogodbe - zamolčanje podatkov o poslovanju - prevara - prevzem obratovanja - sklenitvena faza pogodbe - razveljavitev pogodbe - zmota - nezavedno nesoglasje - kvalificirana oblika zmote - izzvana zmota - nepoštenost - nedopustno krivdno ravnanje - zavrženje kazenske ovadbe - premalo premišljena poslovna odločitev - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Prevara se lahko nanaša le na sklenitveno fazo.
Zmota je nezavedna razlika med tistim, kar je izjavitelj izjavil in njegovo poslovno voljo. Prevara pa je kvalificirana oblika zmote; pri prevari gre za izzvano zmotno, ki temelji na nepoštenosti. Dokazno breme je na tožeči stranki: za uspeh z zahtevkom za razveljavitev pogodbe mora dokazati, da se je za sklenitev pogodbe odločila v posledici nedopustnega krivdnega ravnanja tožene stranke.
Premalo premišljena poslovna odločitev sama zase ni razlog za razdrtje pogodbe.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0082097
ZD člen 220. ZPP člen 392. ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 243.
sklep o dedovanju – učinki sklepa o dedovanju – originarna pridobitev lastninske pravice – dedni dogovor – izpodbijanje dednega dogovora – zahtevek za ugotovitev obstoja skupnega premoženja – izbrisna tožba
V sodni praksi in pravni teoriji je že zavzeto stališče, da lahko tudi tisti, ki so sicer sodelovali v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku uveljavljajo svoje zahtevke, ki ne temeljijo na dedni pravici. Zlasti to velja za originarno pridobitev lastninske pravice.
Če je tožnik pred izdajo izpodbijane sodbe res umaknil tožbo in se celo odpovedal tožbenemu zahtevku, kot trdi toženec v pritožbi, bi to lahko pomenilo relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, vendar po presoji pritožbenega sodišča tudi ta kršitev ni zanesljivo izkazana. V spisu namreč ni tožnikove vloge, ki jo je toženec priložil svoji pritožbi. Po navedenem ni zadostne podlage za sklepanje o tem, da je tožnik res umaknil tožbo. Priloženo poštno potrdilo o oddaji pošiljke ni dokaz o njeni vsebini, niti o tem, da je pošiljka tudi v resnici prispela do naslovnika. Potrdilo dokazuje le, da je bila pošiljka oddana pošti, kdaj in kje je bila oddana in na koga je bila naslovljena.
Toženec se ne bi smel zanašati na morebitno tožnikovo zagotovilo, da ne želi nadaljevati pravde, ampak bi se moral ravnati po pozivu sodišča, naj odgovori na tožbo, saj je bil opozorjen na pravne posledice svojega molka.
ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/4. ZVEtL člen 13, 16, 16/1, 23, 23/3.
nepravdni postopek – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – odločitev o stroških postopka – stroški nasprotnega udeleženca, ki ni pridobitelj posameznega dela
ZVEtL ne ureja vprašanja stroškov postopka, ki so predmet obravnavanja v tej zadevi. Določbe 23. člena ZVEtL niso aktualne, ker ne gre za tovrstne stroške, pri čemer je zmotno stališče pritožnice o analogiji glede drugih stroškov postopka. Zato je treba upoštevati določbe ZNP (13. člen ZVEtL).
ZDru-1 člen 13, 13/5, 14, 14/2. ZPP člen 100, 100/1, 101, 101/2, 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZFPPIPP člen 245, 245/1.
upravičenje za zastopanje – zakoniti zastopnik društva – organi društva – volitve v organe društva – spori – izpodbojna tožba – ničnost sklepa društva – razveljavitev sklepa društva – volilni zapisnik – pravni interes – začetek stečajnega postopka nad društvom – prekinitev postopka – nadaljevanje prekinjenega postopka – pooblaščenci – pooblastilo za zastopanje – prenos pooblastil na upravitelja
Po prepričanju pritožbenega sodišča aktivno in pasivno volilno pravico ne gre enačiti z upravičenjem člana, da s tožbo izpodbija odločitve organov. Čeprav razveljavitev volilnega zapisnika ne bi vodila do izboljšanja tožnikovega pravnega položaja (npr. v smislu njegove izvolitve za zakonitega zastopnika), ima vseeno pravni interes za vložitev tožbe. Skladno z utrjeno sodno prakso Ustavnega sodišča in rednih sodišč je pravno varstvo člana društva širše, ne glede na to, ali odločitev organa društva krši njegovo pravico. Omenjeno varstvo naj omogoči uresničitev cilja ustanovitve in delovanja društva oziroma sodno varstvo objektivne zakonitosti. Po prepričanju pritožbenega sodišča je do njega upravičen tudi pristopni član, ki ima glede na trditve tožnika (le) pravico do udeleževanja pri projektih društva.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0064983
URS člen 26. ZDen člen 2, 2/1, 25. OZ člen 171, 352, 365. ZLPP člen 11, 15. ZPP člen 182, 182/3, 185, 185/7.
odločba o denacionalizaciji - zastaralni rok - začetek teka zastaralnih rokov - seznanjenost z nevračilom nepremičnin v naravi - odgovornost države - odgovornost države za napako upravnega organa - sprememba tožbe - sklep o dopustitvi spremembe tožbe
Zastaralni rok za škodo, nastalo zaradi prikrajšanja glede oblike vračila denacionaliziranega premoženja, lahko začne teči šele od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji dalje, tudi če so bili upravičenci že prej seznanjeni z dejstvom, da nepremičnin ne bodo dobili vrnjenih v naravi.
Država po 26. členu URS odgovarja za napako upravnega organa, ki je opustil obvestilo podjetjema kot denacionalizacijskima zavezancema o vloženi začasni odredbi po ZLPP, zaradi česar je bilo olastninjeno tudi premoženje, ki bi ga sicer denacionalizacijski upravičenci prejeli v naravi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064977
ZKZ člen 10, 10/2, 22. OZ člen 92.
ničnost – ničnostni razlog – izpodbojnost pogodbe
Po stališču sodne prakse sodišče pazi na ničnost po uradni dolžnosti le, če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
Glede ZKZ, kot je bil spremenjen v letu 1979, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da pogodba, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni bila nična, ampak je bil za primere kršitve prepovedi prenosa kmetijskih zemljišč iz prve alineje drugega odstavka 10. člena ZKZ nekmetom predviden prenos nepremičnine na kmetijski zemljiški sklad (četrti odstavek 22. člena ZKZ). Za ostale kršitve je bila določena izpodbojnost pogodb.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO - SODSTVO
VSL0080672
URS člen 125. ZASP člen 156, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157b, 157b/1, 157b/2, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 168. ZS člen 3, 3/1, 109, 109/1. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 12.
kršitev avtorske sorodne pravice - plačilo nadomestila za uporabo fonogramov - ustaljena sodna praksa - tipska zadeva - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost sklepanja pogodb (kontrahirna dolžnost) - nesklenitev pogodbe - skupni sporazum o višini nadomestila - pravna narava skupnega sporazuma - primerno nadomestilo - tarifa - civilna kazen - stroški terenskega preverjanja
Čeprav ustaljena sodna praksa predstavlja pomemben neformalni pravni vir, na katerega je vezano sodišče pri sprejemu svojih odločitev, je na nivo ustavno zagotovljenega jamstva dvignjena le prepoved samovoljnega odstopa od sodne prakse. Sodišče ne sme samovoljno, oziroma arbitrarno, torej brez razumne pravne obrazložitve, odstopiti od enotne in ustaljene sodne prakse.
pogodba o nepremičninskem posredovanju – posredovanje za prodajalca – posredovanje za kupca – plačilo provizije
Ker aktivnosti tožeče stranke kot nepremičninske posrednice kažejo, da je v zvezi s prodajno pogodbo posredovala tako za prodajalca kot tudi za toženo stranko kot kupca, ji je tudi tožena stranka dolžna plačati provizijo na podlagi 5. člena ZNPosr.
povrnitev vlaganj v nepremičnino – vlaganje skupnega premoženja v premoženje tretje osebe – skupno premoženje – deleži na skupnem premoženju – darilo, dano v času trajanja zakonske zveze – darilo sorodnikov – zamudne obresti
Prispevek staršev prvotoženke je mogoče šteti kot prispevek obema zakoncema ne glede na to, da je šlo za vložek v nepremičnino, last drugotoženca.
Drugotoženec je obogaten od prenehanja življenjske skupnosti tožnika in prvotoženke.
predlog za obnovo postopka – vročanje sodnih pisanj – nadomestna vročitev – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine – pravica do dokaza – vnaprejšnja dokazna ocena – kršitev pravice do izjave
Če stranka vsebino javne listine izpodbija, mora sodišče javno listino in njej nasprotne dokaze prosto oceniti, pri čemer se lahko nasprotni dokaz vodi z vsemi dokazili. Zavzeto stališče sodišča prve stopnje, ki tožencu omejuje možnost izpodbijanja pristnosti javne dokazne listine zgolj z enim dokazom, in sicer zaslišanjem vročevalca, pomeni poseg v toženčevo pravico do dokaza, ki je sestavni del pravice do izjave.
povrnitev škode – eksplozija ročne bombe – rane z metalnimi tujki – nepremoženjska škoda – premoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – stroški za tujo nego in pomoč – prosti preudarek