nasprotje med trditvam in dokazi – ugovor materialnega pobota – tričlenski izrek – napačen izrek – načelo kontradiktornosti – prekinitev postopka – začetek postopka osebnega stečaja – izbris samostojnega podjetnika iz AJPES
Izbris samostojnega podjetnika iz AJPES ne vpliva na pravice in obveznosti tožene stranke, saj samostojni podjetnik ni pravna, pač pa fizična oseba, torej (prej in še vedno) tožena stranka. Pritožbeno sodišče je zato le ustrezno spremenilo naziv tožene stranke v uvodu obravnavane sodbe.
Tožena stranka je ugovarjala, da je na navedena terjatev zaradi materialnega pobota prenehala. Podala je torej ugovor ugasle terjatve. V takšnem primeru izrek sodbe vsebuje le odločitev o tem, ali je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen ali ne.
Z opustitvijo opredelitvi do relevantnih dokazov je sodišče prve stopnje toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
preživnina za razvezanega zakonca – zunajzakonska skupnost kot ovira za preživnino od bivšega zakonca – dokazna ocena – indici – indično sklepanje – objektivna pristranskost – subjektivna nepristranskost
Izhajajoč iz nespornega dejstva, da tožnica že leto in pol s hčerko živi pri A. A. oz. z njim, da tam prispeva del stroškov, iz ugotovitve, da skupaj nakupujeta in da ju okolica dojema kot par, je utemeljeno sklepati tudi na njuno čustveno oz. intimno zvezo, tako da je razumen, izkustveno verjeten in torej življenjski sklep, da sta partnerja, to je, da živita v izvenzakonski skupnosti.
SPZ člen 232, 248. ZZK-1 člen 15, 15/6, 36, 36/1, 243, 243/2, 243/3.
izbrisna tožba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe stvarne pravice - dosmrtna služnost stanovanja - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - osebna služnost na idealnem deležu - vknjižba osebne služnosti na idealnem deležu v zemljiško knjigo
Če bi z zavezovalnim pravnim poslom bila ustanovljena osebna služnost na idealnem deležu nepremičnine, pa bi ob tako oblikovanem zemljiškoknjižnem dovolilu bila mogoča vknjižba služnosti na idelanem deležu nepremičnine le, če bi bila vknjižba osebne služnosti predlagana na bodočem idealnem deležu in bi zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi te vknjižbe istočasno na podlagi določbe šestega odstavka 15. člena ZZK-1 razdelilo osnovni položaj nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063261
OZ člen 649, 659.
gradbena pogodba - gradbena pogodba s posebnim določilom - cena, določena s klavzulo "ključ v roke" - dodatna dela - narava dodatnih del - dela, ki niso dogovorjena - spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi - dodatno plačilo - predložitev načrta - navodilo za izvedbo dodatnih del - navodila naročnika - dolžnost obvestila naročnika - varstvo pred neupravičenimi zahtevki izvajalcev - načelo pravne varnosti - rok - splošni pogoji - izvedba dokaza z izvedencem - izvedensko mnenje - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje
Upoštevanje ocene dveh strokovnih mnenj, ki sta bili izdelani pred začetkom pravdnega postopka, ne predstavlja kršitev določb ZPP, saj je iz obrazložitve izpodbijane sodbe razvidno, da ju sodišče ni obravnavalo kot izvedenski mnenji, temveč so podobni zaključki v omenjenih mnenjih le utrdili sodišče prve stopnje v prepričanju, da je pravilno ugotovilo dejansko stanje na podlagi ocene, ki jo vsebuje izvedensko mnenje.
Za dodatna dela se šteje, da jih obseg del tudi v pogodbah po sistemu »ključ v roke« ne more vsebovati, saj so to dela, ki niso bila dogovorjena, naročnik pa zahteva, da se izvedejo, naravo takih del pa imajo tudi spremembe pogodbenih del po naročnikovi zahtevi. Glede na naravo dodatnih del, ki jih izvajalec ni mogel predvideti in jih je naročnik naknadno naročil, mora naročnik izvedena dela dodatno plačati ne glede na pogodbeni odnos med strankama po sistemu »ključ v roke«. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so bile določene rešitve v PZI iz aprila 2008 glede na projektno dokumentacijo iz leta 2006 in 2007 spremenjene ter dela glede na njihovo naravo v kontekstu celotnega projekta dodatna, zaradi česar je tožeča stranka upravičena do dodatnega plačila.
Dolžnost obvestila naročnika o večjem obsegu del in dodatnih plačilih je določilo splošnih pogojev, ki varuje naročnika pred neupravičenimi zahtevki izvajalca, zaščito pa smiselno v skladu z načelom pravne varnosti varuje še postavljeni rok. Omenjeno določbo ne gre uporabiti v primerih, ko dodatno naročilo po delih poda sam naročnik, ki ob svojem naročilu lahko predvidi, da bodo dodatna dela zahtevala dodatno plačilo.
spor majhne vrednosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi – stroški postopka – standard opredeljenosti zahteve za povrnitve stroškov
Zahteva za povrnitev „stroškov opominjanja, interneta, telefona, faxa, mobitela ter drugih materialnih stroškov, povezanih z izvršbo ...“ ne dosega standarda opredeljenosti v skladu z drugim odstavkom 163. člena ZPP.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004343
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10.
neprilagojena hitrost - opis dejanskega stanja
Iz obdolžilnega predloga izhaja zgolj navedba predlagatelja o tem, da je obdolženec ob videnju policistov začel nenadoma zavijati skrajno desno k stanovanjski hiši S., nato pa je (zaradi neprilagojene hitrosti) izgubil oblast nad vozilom. Iz navedb v obdolžilnem predlogu ne izhaja zapis o tem, katerim konkretnim okoliščinam, ki so primeroma navedene v določbi prvega odstavka člena 45 ZPrCP obdolženec ni prilagodil načina svoje vožnje (potek, tehnične in druge lastnosti ceste, stanje vozišče, preglednosti …). Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom prvostopnega sodišča o tem, da tako opisan očitek obdolžencu v obdolžilnem predlogu ni mogoče opredeliti kot prekršek. Pritožnik torej šele v pritožbenih navedbah konkretizira okoliščine, katerim obdolženec v kritičnem času (določba prvega odstavka člena 45 ZPrCP) ni prilagodil hitrosti (tehnične lastnosti ceste) svoje vožnje takrat, ko je bil kontroliran s strani poslujoče policijske patrulje.
stroški postopka o prekršku - naknadna odmera stroškov s sklepom - vsebina izreka sodbe o stroških
Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku sodbe o prekršku, s katero je odločilo tudi o obveznosti plačila stroškov postopka, navesti, da mora obdolženka plačati vse stroške pritožbenega postopka in sodno takso ter da bo o ostalih stroških pritožbenega postopka, katerih višina ob izdaji sodbe o prekršku ni bila znana, sodišče odločilo s posebnim sklepom. Ker tega izrek sodbe o prekršku z dne 7. 8. 2015 ne vsebuje, obdolženki ni mogoče naložiti v plačilo tudi stroškov toksikološke preiskave kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju
Pri delitvi skupnega premoženja gre za likvidacijo (celotne) premoženjske skupnosti med zakoncema. Ugotovitev, da je delež stranke na skupnem premoženju ena polovica (tudi če bi bila pravnomočna), še ne pomeni, da je ta stranka tudi solastnik vsakega posameznega dela premoženja do ene polovice. Sodna praksa sicer dopušča, da se v postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem, lahko izvede delitev, vendar morata stranki s takim načinom soglašati.
STANOVANJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082104
SZ-1 člen 30. ZGD-1 člen 623, 623/6. OZ člen 122, 197, 199. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454.
pogodba o upravljanju – upravnik večstanovanjske stavbe – materialno statusno preoblikovanje – delitev družbe – univerzalno pravno nasledstvo – ugovor aktivne legitimacije – prenos pogodbe – pogoji za prenos – delitev stroškov upravljanja – neupravičena obogatitev – prikrajšanje – izdatek za drugega – poslovodstvo brez naročila – izvedba naroka
Ker so z materialnim statusnim preoblikovanjem na novo družbo tožnico prešle pravice in obveznosti v zvezi z delom premoženja prenosne družbe, ki se nanaša na opravljanje upravniških poslov ter pravnimi razmerji, ki izvirajo iz dejavnosti upravljanja, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je tožnica univerzalna pravna naslednica upravnice
Ker je tožnica kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vse pravne položaje svojega pravnega prednika v zvezi z upravniškimi posli, so pritožbene navedbe v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije neutemeljene.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - revizija - zavrženje
Tožnik je vložil revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, pri tem pa ni izkazal, da bi izpolnjeval pogoj iz 4. odstavka 86. člena ZPP (opravljen pravniški državni izpit). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in v skladu z določbami ZPP, ko je na podlagi 91. člena ter 1. in 2. odstavka 374. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
ZIZ člen 105, 105/1, 107, 107/4, 111, 111/1, 127, 127/3. OZ člen 421, 425. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – prisilni rubež in prenos terjatve – obseg izvršbe – prenos namesto plačila – obstoj dolžnikove terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – pravni interes za pritožbo
Prisilno (s sredstvi izvršbe) se dejansko zarubi in prenese terjatev pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji; to izhaja bodisi iz izjave dolžnikovega dolžnika, če obstoj terjatve prizna (po prvem odstavku 111. členu ZIZ) - kar ni primer v tej zadevi, sicer se o tem razpravlja v pravdnem postopku po vloženi tožbi, ki jo upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve lahko vloži zoper dolžnikovega dolžnika (s tem namreč pridobi procesno aktivno legitimacijo). Upnik (cesionar) lahko pridobi terjatev samo, če ta v resnici obstaja in v sodelovanju s dolžnikom (pravnim prednikom glede na terjatev). Če terjatve ni, obveznost dolžnika ne bo zmanjšana. Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja terjatve dolžnika do njegovega dolžnika. Izvršilno sredstvo prenosa terjatve nadomešča le pomanjkanje voljne komponente cesije na dolžnikovi strani.
zaznamba spora - pogoji za zaznambo spora - razširjena tožba
Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe spora na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je toženec privolil v razširitev tožbe oziroma ali je njegovo privolitev nadomestilo sodišče ni bistveno. Zemljiškoknjižno sodišče preveri samo, ali je sprožen spor za izvirno pridobitev lastninske pravice.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0080310
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-10, 52/1-12.
odgovornost za škodo – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obratovanje motornega vozila – prometna nesreča najmanj dveh motornih vozil – krivda – merilo za porazdelitev odgovornosti – zahtevana skrbnost – ravnanje povprečnega poklicnega voznika
Uporaba motornega vozila je nevarna dejavnost. Odgovornost za škodo, ki izvira iz obratovanja motornega vozila, je zato objektivna. To pomeni, da 1) krivda ni predpostavka za nastanek odškodninske odgovornosti in da velja za 2) vzrok škode, do katere je prišlo v prometni nesreči najmanj dveh motornih vozil, nevarno delovanje obeh motornih vozil. Medsebojna konkurenca objektivne odgovornosti tako terja dodatne kriterije za odgovor na vprašanje, kdo je v posameznem primeru povzročitelj in kdo oškodovanec (v primerih vzajemno povzročenih škod to namreč ni jasno že na prvi pogled). Tak (so)kriterij je krivda. Krivda v tovrstnih primerih (kakršen je tudi obravnavani) torej ni predpostavka medsebojne odgovornosti imetnikov motornih vozil, temveč zgolj kriterij za porazdelitev te odgovornosti.
Zgolj presoja ravnanja voznice S. (prehitevanje, če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati ali dal predpisan znak, da bo začel prehitevati) brez upoštevanja vseh ostalih okoliščin konkretnega primera (za kar se smiselno zavzema pritožnica), pa kot že obrazloženo ni pravilna. Zanemari namreč kršitve drugega imetnika motornega vozila, težo kršitev, njihov skupni vpliv na nastanek škode in nevarnost obratovanja posameznega motornega vozila.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neizvedba naroka – neutemeljeno zavrnjen dokazni predlog – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih – protispisnost
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka v pripravljalnih vlogah z dne 21. 1. 2015 in z dne 27. 2. 2015 izrecno predlagala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Iz izpodbijanega sklepa je razumeti, da je sodišče prve stopnje štelo zemljiškoknjižno dovolilo za neprimerno, ker delež posameznih skupnih lastnikov v zemljiški knjigi ni določen, zaradi česar z njimi ni mogoče samostojno razpolagati. Tako stališče je materialnopravno pravilno.
sklep procesnega vodstva – dokazni sklep – načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka – vrnitev listin – trajno uničenje oziroma izbris vseh morebitnih kopij in predelav teh listin – varovanje podatkov kot skrivnost
Sklepi procesnega vodstva na glavni obravnavi so tudi dokazni sklepi (387. člen ZPP). Krog sklepov procesnega vodstva je odprt. Možen je vsak sklep, ki je usmerjen k smotrnemu in uspešnemu vodstvu postopka.
Sodišče je na svoje sklepe načeloma vezano. Če bi bilo vezano tudi na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo glavne obravnave, bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka. Sklepi procesnega vodstva zato ne postanejo materialnopravno pravnomočni in jih lahko sodišče po potrebi spremeni.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - skopa trditvena podlaga
Stranka ni opisala svojega premoženjskega stanja, niti ni zatrjevala, da premoženja ne more unovčiti (in zakaj) in ni navedla razlogov, zaradi katerih bi plačilo sodne takse v višini 126,00 EUR ogrozilo opravljanje njene dejavnosti. Njena trditvena podlaga je bila prepavšalna.
obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zapslitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela
Zgolj zato, ker v pogodbah o zaposlitvi za določen čas ni bilo izrecno navedeno, da se sklepajo zaradi začasno povečanega obsega dela, ni prišlo avtomatično do transformacije pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas Razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je dopustno dokazovati tudi v sodnem postopku. Tožena stranka je v sodnem postopku dokazala, da je dejansko obstajal zakonsko dopusten razlog za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, to je začasno povečan obseg dela. Zato tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas ni utemeljen, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.