ZPP člen 212, 214, 214/2, 243, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/3, 452/4, 453. Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga člen 3.
spor majhne vrednosti – omejeni pritožbeni razlogi – trditveno in dokazno breme – ugovor zoper sklep o izvršbi – izvedba dokazov – pravočasne trditve
V zvezi s ceno je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla (kar ponovno navaja tudi v pritožbi), da je bila ustno dogovorjena cena 12 EUR za m2 za polaganje in fugiranje (z navadno fugirno maso), tožeča stranka je za samo polaganje ponudila 10,00 EUR za m2, za fugiranje z epoksi maso pa 2,5 EUR za m2, obračunano pa je bilo 3,00 EUR za m2. Priložila je e-mail sporočilo z dne 8. 1. 2014. Tožeča stranka je na to podrobno pojasnila, da sta se pravdni stranki dne 8. 1. 2014 dogovorili le za okvirne cene; kasneje, ko so bili znani konkretni podatki, pa je tožeča stranka pripravila specificiran predračun. Sodišče prve stopnje je sledilo navedbam tožeče stranke, da predračun izkazuje dejansko dogovorjeno ceno, saj tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke, da je tožena stranka na podlagi predračuna plačala avans (in torej soglašala s cenami, navedenimi v njem). Zato tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je znesek v predračunu bistveno višji od predhodnega dogovora, kljub temu, da ni bilo fugirano z navadno fugo, temveč „le“ z epoksi smolo (pripomniti je, da iz trditev tožene stranke izhaja, da so te fuge dražje, zaradi česar te pritožbene navedbe nasprotujejo ostalim njenim navedbam). Tožena stranka tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi se morala cena zmanjšati, ker tožeča stranka ni uporabila navadne fuge, nato pa povečati, ker je fugirala z epoksi smolo, in da se - v kolikor ne bi obveljala cena iz e-mail sporočilu z dne 8. 1. 2014 - tožena stranka za tožečo stranko ne bi odločila.
stečajni postopek nad pravno osebo - oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem - upravljanje stečajne mase - soglasje sodišča za sklenitev najemne pogodbe - najvišja možna najemnina - najugodnejši ponudnik - najugodnejši pogoji - možnost sklenitve najemne pogodbe z drugim ponudnikom - izpolnjevane najemne pogodbe
Oddajanje premoženja stečajnega dolžnika v najem spada med upravljanje stečajne mase. Zakon za tak primer določa, da mora upravitelj pred sklenitvijo pogodbe ali izvedbo drugega pravnega posla pridobiti soglasje sodišča, ni pa zakonsko predviden noben postopek, po katerem bi moral upravitelj oddati predmet najema. Prav tako ni predviden noben postopek, ki bi omogočil, da se doseže najvišja možna najemnina. Čeprav upravitelj nedvomno zasleduje (tudi) tak cilj, pa zgolj višina najemnine ni tisti (edini) element najemne pogodbe, na podlagi katerega bi bil mogoč zaključek o tem, ali je najemna pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom oziroma pod najugodnejšimi pogoji.
Vprašanje, ali bo izbrani najemnik izpolnjeval pogodbo, ne more biti pravno upošteven razlog za nepravilnost izpodbijanega sklepa o soglasju za oddajo premoženja stečajnega dolžnika v najem, tudi sicer pa to ne more biti v naprej zagotovljeno niti v primeru, da bi bil izbran kak drug najemnik (v kolikor bi sploh obstajal).
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0004343
ZPrCP člen 45, 45/1, 45/10.
neprilagojena hitrost - opis dejanskega stanja
Iz obdolžilnega predloga izhaja zgolj navedba predlagatelja o tem, da je obdolženec ob videnju policistov začel nenadoma zavijati skrajno desno k stanovanjski hiši S., nato pa je (zaradi neprilagojene hitrosti) izgubil oblast nad vozilom. Iz navedb v obdolžilnem predlogu ne izhaja zapis o tem, katerim konkretnim okoliščinam, ki so primeroma navedene v določbi prvega odstavka člena 45 ZPrCP obdolženec ni prilagodil načina svoje vožnje (potek, tehnične in druge lastnosti ceste, stanje vozišče, preglednosti …). Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom prvostopnega sodišča o tem, da tako opisan očitek obdolžencu v obdolžilnem predlogu ni mogoče opredeliti kot prekršek. Pritožnik torej šele v pritožbenih navedbah konkretizira okoliščine, katerim obdolženec v kritičnem času (določba prvega odstavka člena 45 ZPrCP) ni prilagodil hitrosti (tehnične lastnosti ceste) svoje vožnje takrat, ko je bil kontroliran s strani poslujoče policijske patrulje.
stroški postopka o prekršku - naknadna odmera stroškov s sklepom - vsebina izreka sodbe o stroških
Sodišče prve stopnje bi moralo v izreku sodbe o prekršku, s katero je odločilo tudi o obveznosti plačila stroškov postopka, navesti, da mora obdolženka plačati vse stroške pritožbenega postopka in sodno takso ter da bo o ostalih stroških pritožbenega postopka, katerih višina ob izdaji sodbe o prekršku ni bila znana, sodišče odločilo s posebnim sklepom. Ker tega izrek sodbe o prekršku z dne 7. 8. 2015 ne vsebuje, obdolženki ni mogoče naložiti v plačilo tudi stroškov toksikološke preiskave kot je to storilo sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom.
SPZ člen 232, 248. ZZK-1 člen 15, 15/6, 36, 36/1, 243, 243/2, 243/3.
izbrisna tožba - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe stvarne pravice - dosmrtna služnost stanovanja - materialnopravna neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - osebna služnost na idealnem deležu - vknjižba osebne služnosti na idealnem deležu v zemljiško knjigo
Če bi z zavezovalnim pravnim poslom bila ustanovljena osebna služnost na idealnem deležu nepremičnine, pa bi ob tako oblikovanem zemljiškoknjižnem dovolilu bila mogoča vknjižba služnosti na idelanem deležu nepremičnine le, če bi bila vknjižba osebne služnosti predlagana na bodočem idealnem deležu in bi zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi te vknjižbe istočasno na podlagi določbe šestega odstavka 15. člena ZZK-1 razdelilo osnovni položaj nepremičnine.
odmera preživnine – višina preživninske obveznosti – mesečne preživninske potrebe – stroški vzdrževanja vozila – zmožnosti preživninskega zavezanca – ugotovitev zmožnosti preživninskega zavezanca – nedovoljene pritožbene novote – stroški pravdnega postopka – stroški v sporih iz razmerij med starši in otroki – določitev stroškov po prostem preudarku
Stroški, ki jih ima tožnica z vzdrževanjem in uporabo vozila, ne predstavljajo stroškov, ki bi bremenili toženo stranko. Tega ne spremeni niti dejstvo, da mora tožnica avtobus prestopati niti, da zato porabi več časa.
Pri ugotavljanju zmožnosti preživninskega zavezanca se ne upoštevajo le dejanski prejemki, torej že izkoriščene možnosti pridobivanja dohodka, temveč tudi neizkoriščene možnosti, to so tiste, ki jih je zavezanec dolžan poiskati in izkoristiti, da lahko preživninsko obveznost izpolni.
preživnina za razvezanega zakonca – zunajzakonska skupnost kot ovira za preživnino od bivšega zakonca – dokazna ocena – indici – indično sklepanje – objektivna pristranskost – subjektivna nepristranskost
Izhajajoč iz nespornega dejstva, da tožnica že leto in pol s hčerko živi pri A. A. oz. z njim, da tam prispeva del stroškov, iz ugotovitve, da skupaj nakupujeta in da ju okolica dojema kot par, je utemeljeno sklepati tudi na njuno čustveno oz. intimno zvezo, tako da je razumen, izkustveno verjeten in torej življenjski sklep, da sta partnerja, to je, da živita v izvenzakonski skupnosti.
STANOVANJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082104
SZ-1 člen 30. ZGD-1 člen 623, 623/6. OZ člen 122, 197, 199. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 454.
pogodba o upravljanju – upravnik večstanovanjske stavbe – materialno statusno preoblikovanje – delitev družbe – univerzalno pravno nasledstvo – ugovor aktivne legitimacije – prenos pogodbe – pogoji za prenos – delitev stroškov upravljanja – neupravičena obogatitev – prikrajšanje – izdatek za drugega – poslovodstvo brez naročila – izvedba naroka
Ker so z materialnim statusnim preoblikovanjem na novo družbo tožnico prešle pravice in obveznosti v zvezi z delom premoženja prenosne družbe, ki se nanaša na opravljanje upravniških poslov ter pravnimi razmerji, ki izvirajo iz dejavnosti upravljanja, je pravilen zaključek izpodbijane sodbe, da je tožnica univerzalna pravna naslednica upravnice
Ker je tožnica kot univerzalna pravna naslednica vstopila v vse pravne položaje svojega pravnega prednika v zvezi z upravniškimi posli, so pritožbene navedbe v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije neutemeljene.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – neizvedba naroka – neutemeljeno zavrnjen dokazni predlog – izostanek razlogov o odločilnih dejstvih – protispisnost
Pritožba utemeljeno opozarja, da je tožena stranka v pripravljalnih vlogah z dne 21. 1. 2015 in z dne 27. 2. 2015 izrecno predlagala izvedbo naroka. Sodišče prve stopnje bi ga zato moralo izvesti. Ker ga ni, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZIZ člen 105, 105/1, 107, 107/4, 111, 111/1, 127, 127/3. OZ člen 421, 425. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
izvršba na denarno terjatev dolžnika – prisilni rubež in prenos terjatve – obseg izvršbe – prenos namesto plačila – obstoj dolžnikove terjatve – razmerje med prevzemnikom in dolžnikom – pravni interes za pritožbo
Prisilno (s sredstvi izvršbe) se dejansko zarubi in prenese terjatev pogojno - če obstoji in v obsegu kot obstoji; to izhaja bodisi iz izjave dolžnikovega dolžnika, če obstoj terjatve prizna (po prvem odstavku 111. členu ZIZ) - kar ni primer v tej zadevi, sicer se o tem razpravlja v pravdnem postopku po vloženi tožbi, ki jo upnik po pravnomočnosti sklepa o prenosu terjatve lahko vloži zoper dolžnikovega dolžnika (s tem namreč pridobi procesno aktivno legitimacijo). Upnik (cesionar) lahko pridobi terjatev samo, če ta v resnici obstaja in v sodelovanju s dolžnikom (pravnim prednikom glede na terjatev). Če terjatve ni, obveznost dolžnika ne bo zmanjšana. Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja terjatve dolžnika do njegovega dolžnika. Izvršilno sredstvo prenosa terjatve nadomešča le pomanjkanje voljne komponente cesije na dolžnikovi strani.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - revizija - zavrženje
Tožnik je vložil revizijo, ki je izredno pravno sredstvo, pri tem pa ni izkazal, da bi izpolnjeval pogoj iz 4. odstavka 86. člena ZPP (opravljen pravniški državni izpit). Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno in v skladu z določbami ZPP, ko je na podlagi 91. člena ter 1. in 2. odstavka 374. člena ZPP revizijo zavrglo kot nedovoljeno.
zaznamba spora - pogoji za zaznambo spora - razširjena tožba
Okoliščina, ali se predlaga vpis zaznambe spora na podlagi tožbe ali na podlagi razširjene tožbe, ni pomembna, saj se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v to, ali so izpolnjeni procesni pogoji za vloženo tožbo, še manj ali je tožba vsebinsko utemeljena. Isto velja za razširitev tožbe, zato vprašanje, ali je toženec privolil v razširitev tožbe oziroma ali je njegovo privolitev nadomestilo sodišče ni bistveno. Zemljiškoknjižno sodišče preveri samo, ali je sprožen spor za izvirno pridobitev lastninske pravice.
Iz izpodbijanega sklepa je razumeti, da je sodišče prve stopnje štelo zemljiškoknjižno dovolilo za neprimerno, ker delež posameznih skupnih lastnikov v zemljiški knjigi ni določen, zaradi česar z njimi ni mogoče samostojno razpolagati. Tako stališče je materialnopravno pravilno.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju
Pri delitvi skupnega premoženja gre za likvidacijo (celotne) premoženjske skupnosti med zakoncema. Ugotovitev, da je delež stranke na skupnem premoženju ena polovica (tudi če bi bila pravnomočna), še ne pomeni, da je ta stranka tudi solastnik vsakega posameznega dela premoženja do ene polovice. Sodna praksa sicer dopušča, da se v postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem, lahko izvede delitev, vendar morata stranki s takim načinom soglašati.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0080310
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-10, 52/1-12.
odgovornost za škodo – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obratovanje motornega vozila – prometna nesreča najmanj dveh motornih vozil – krivda – merilo za porazdelitev odgovornosti – zahtevana skrbnost – ravnanje povprečnega poklicnega voznika
Uporaba motornega vozila je nevarna dejavnost. Odgovornost za škodo, ki izvira iz obratovanja motornega vozila, je zato objektivna. To pomeni, da 1) krivda ni predpostavka za nastanek odškodninske odgovornosti in da velja za 2) vzrok škode, do katere je prišlo v prometni nesreči najmanj dveh motornih vozil, nevarno delovanje obeh motornih vozil. Medsebojna konkurenca objektivne odgovornosti tako terja dodatne kriterije za odgovor na vprašanje, kdo je v posameznem primeru povzročitelj in kdo oškodovanec (v primerih vzajemno povzročenih škod to namreč ni jasno že na prvi pogled). Tak (so)kriterij je krivda. Krivda v tovrstnih primerih (kakršen je tudi obravnavani) torej ni predpostavka medsebojne odgovornosti imetnikov motornih vozil, temveč zgolj kriterij za porazdelitev te odgovornosti.
Zgolj presoja ravnanja voznice S. (prehitevanje, če je voznik, ki vozi za njim, že začel prehitevati ali dal predpisan znak, da bo začel prehitevati) brez upoštevanja vseh ostalih okoliščin konkretnega primera (za kar se smiselno zavzema pritožnica), pa kot že obrazloženo ni pravilna. Zanemari namreč kršitve drugega imetnika motornega vozila, težo kršitev, njihov skupni vpliv na nastanek škode in nevarnost obratovanja posameznega motornega vozila.
sklep procesnega vodstva – dokazni sklep – načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka – vrnitev listin – trajno uničenje oziroma izbris vseh morebitnih kopij in predelav teh listin – varovanje podatkov kot skrivnost
Sklepi procesnega vodstva na glavni obravnavi so tudi dokazni sklepi (387. člen ZPP). Krog sklepov procesnega vodstva je odprt. Možen je vsak sklep, ki je usmerjen k smotrnemu in uspešnemu vodstvu postopka.
Sodišče je na svoje sklepe načeloma vezano. Če bi bilo vezano tudi na sklepe, ki se nanašajo na vodstvo glavne obravnave, bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in pospešitve postopka. Sklepi procesnega vodstva zato ne postanejo materialnopravno pravnomočni in jih lahko sodišče po potrebi spremeni.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pravna oseba - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - skopa trditvena podlaga
Stranka ni opisala svojega premoženjskega stanja, niti ni zatrjevala, da premoženja ne more unovčiti (in zakaj) in ni navedla razlogov, zaradi katerih bi plačilo sodne takse v višini 126,00 EUR ogrozilo opravljanje njene dejavnosti. Njena trditvena podlaga je bila prepavšalna.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - invalid III. kategorije invalidnosti
Pri tožniku je bila ugotovljena preostala delovna zmožnost in je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti s pravico do dela na delovnem mestu, na katero je razporejen, to je direktor, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno od 10. 12. 2012 dalje. Ob ugotavljanju delazmožnosti je bila v celoti upoštevana tudi narava dela, ki ga zavarovanec opravlja (psihično naporno delo). Prvostopenjsko sodišče je pravilno zaključilo, da običajno zdravljenje povišanega krvnega tlaka lahko traja celo življenje in sama medikamentozna terapija, ob odsotnosti drugih težav, ni razlog za bolniški stalež. Zato tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z ugotovitvijo, da je tožnik nezmožen za delo od 26. 6. 2013 dalje, ni utemeljen.