skupno premoženje – določitev deležev na skupnem premoženju – zakonska zveza – odplačevanje kredita po prenehanju zakonske skupnosti – trditveno in dokazno breme
Zaradi odplačevanja kredita po prenehanju zakonske skupnosti ima tožnik le obligacijski zahtevek.
vročanje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - fikcija vročitve - postopek z upnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka
Dolžnik z dokaznimi predlogi, da sodišče opravi pregled stečajnega spisa zaradi ugotavljanja, ali je bila pošiljka dolžniku poslana ali ne, ter da se zaslišijo poštni uslužbenci in pregledajo poštni seznami, zaradi ugotavljanja, ali je sodišče poslalo poštno pošiljko pošti, da bi le-ta pismo vročila dolžniku, ne more uspeti, saj iz zgoraj navedenega izhaja, da je bila sodna pošiljka (poziv dolžniku, da odgovori na predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja) nedvomno poslana dolžniku.
URS člen 22. ZIKS-1 člen 13, 13/2, 13/3, 13/5. ZKP člen 129a, 129a/3, 129a/5, 371, 371/2.
opravljanje dela v splošno korist - načelo kontradiktornosti postopka - izvršitev izrečene zaporne kazni - izvrševanje dela v splošno korist - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - alternativna izvršitev kazni zapora
Sodišče prve stopnje je prošnji obsojenega G.M., da se kazen zapora izvrši z delom v splošno korist, ugodilo, v določbah 129.a člena ZKP pa ni imelo prav nobene podlage, da bi, potem ko je prejelo poročilo CSD, da se obsojenec na njihove pozive ne odziva, to poročilo vročilo obsojencu. Zato, ker mu ga ni poslalo oziroma poskusilo vročiti, ni kršilo načela kontradiktornosti postopka. Center za socialno delo je pristojen za pripravo, vodenje in nadzorovanje izvrševanja dela v splošno korist in sodišče obvesti, če obsojenec ne izpolnjuje nalog, določenih z dogovorom o opravljanju dela v splošno korist, sklenjenim med obsojencem, izvajalsko organizacijo in pristojnim centrom, ki se šteje kot poziv za nastop kazni (drugi, tretji in peti odstavek 13. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij - v nadaljevanju ZIKS-1), poročilo centra za socialno delo pa je glede na pristojnosti slednjega za odločanje sodišča ustrezna podlaga in sodišče ni dolžno samo preverjati, zakaj se obsojenec na vabila za razgovor centra za socialno delo ne odziva. Če se obsojenec ne odzove na poziv za prestajanje kazni, sodišče ne potrebuje predlogov državnega tožilstva za nadaljnje ukrepanje, temveč, prav tako kot v postopkih, kjer obsojenec predlaga odložitev izvršitve zaporne kazni ali predlaga izvršitev kazni na način, da opravi delo v splošno korist, in tudi ko prejme poročilo centra za socialno delo glede izvrševanja takšne oblike kazni, postopa po uradni dolžnosti.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – postavitev izvedenca – pripombe na izvedensko mnenje – sklep o evidentiranju sprememb v zemljiškem katastru – nedovoljene pritožbene novote
Tudi v nepravdnem postopku, tako kot v pravdnem postopku, velja, da pritožniki lahko navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le, če izkažejo, da jih brez svoje krivde niso mogli navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi – pogoji za izdajo začasne odredbe – prikrajšanje nujnega deleža – verjetnost terjatve – stroški v zvezi z izdajo začasne odredbe
Glede na obseg ugotavljanja, ali je bil tožnikov nujni delež prikrajšan, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da verjetnost terjatve tožnika v tej fazi postopka ni izkazana, saj se je tožnik v predlogu zgolj skliceval na obstoj sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena.
Pogoji za izdajo začasne odredbe morajo biti podani ves čas postopka, ne pa samo v trenutku izdaje sodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0079217
ZPP člen 325, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 133. SPZ člen 37, 73, 75, 76, 83.
obrazloženost sodbe – sodba brez razlogov – razlogi sodbe – dopolnilni sklep – sosedsko pravo – prepoved medsebojnega vznemirjanja – zahteva, da se odstrani škodna nevarnost – lastninska pravica
Da je sodba obrazložena, morajo biti ugotovljena (ali povzeta nesporna) pravno relevantna dejstva in izvedena subsumpcija materialnih pravil na ugotovljen dejanski stan.
odškodninska odgovornost delodajalca – oddajanje delavca drugi pravni osebi – opredelitev delodajalca in delavca v obligacijskopravnem smislu – zmotna uporaba materialnega prava – procesno dokazno breme
V obligacijskem pravu s pojmom delodajalca in delavca po prvem odstavku 147. člena OZ ne gre razumeti strank pogodbe o zaposlitvi, saj OZ teh pojmov ne uporablja v smislu terminologije delovnega prava. Pojma delodajalca in delavca sta v kontekstu 147. člena OZ širša. Gre za subjekta razmerja, za katero je karakterističen položaj nadrejenosti in podrejenosti, pri čemer ni pomembno, ali je bil delavec pritegnjen k delu le za en dan ali trajno, prav tako tudi ni odločilno plačilo za delo. Za opredelitev pojma delavca in delodajalca v smislu navedene določbe pa tudi niso odločilne morebitne kršitve delovnopravne zakonodaje.
pošteno obravnavanje v pravdnem postopku – kršitev pravice do neposrednega izjavljanja – prošnja za preložitev obravnave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pošteno obravnavanje v pravdnem postopku pomeni predvsem dvoje: da bo sodišče stranko obravnavalo enakopravno glede na nasprotno stranko in da bo obema zagotovilo aktivno sodelovanje v postopku. Narava pravdnega postopka je takšna, da vsaka od pravdnih strank želi uveljaviti svoj nasprotujoč individualni interes, dolžnost sodišča pa je, da vse stranke obravnava pošteno, to pomeni, da mora biti vsaki stranki zagotovljena razumna možnost, da predstavi svoje argumente pod pogoji, ki je ne postavljajo v občutno slabši položaj nasproti drugi stranki. Prav to se je zgodilo v konkretnem primeru.
Prvo sodišče ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da so se toženci zaradi tožnikove zahteve za plačevanje najemnine in uporabnine ter grožnje z izselitvijo iz njegovega stanovanja, v katerem so prej skupaj živeli, izselili. Ni se opredelilo do tožnikovega poziva k plačilu najemnine oziroma uporabnine ter dejstva, da ima tožnik po odselitvi tožencev na voljo prazno lastniško stanovanje. V tem kontekstu bi moralo prvo sodišče ustrezno ovrednotiti tudi dejstvo, da je morala mati tožencev zaradi odselitve in ureditve novega bivališča najeti kredit. Vse te okoliščine bi lahko pomembno vplivale na odločitev, vendar pa jih je prvo sodišče spregledalo in se do njih ni opredelilo.
URS člen 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 8, 17, 17/2, 35, 80, 83, 83/1.
pravica do prostovoljnega zdravljenja – pravica do odklonitve zdravljenja – nadzorovana obravnava – ambulantno zdravljenje – načrt zdravljenja – podaljšanje zdravljenja – pogoji – shizoafektivna motnja
Zdravljenje z depo medikamentozno terapijo v nadzorovani obravnavi se je izkazalo za uspešno. Ambulantno zdravljenje zaenkrat ne pride v poštev, zaradi popolne nekritičnosti osebe do svoje bolezni in potrebe po zdravljenju.
Pacientu ni treba pojasnjevati vseh podrobnosti zdravniškega posega, temveč ga je treba informirati le na splošno. Zadošča, da je informiran toliko, da ve, v kaj naj bi dal privolitev. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je bila tožnica v konkretnem primeru pred operacijo seznanjena z možnostjo poškodbe živcev. Ker tožnica po ugotovitvah sodišča prve stopnje dodatnih vprašanj pred zdravstvenim posegom ni imela, je logičen zaključek sodbe, da ustna seznanitev pacienta s poškodbo konkretnih živcev (tj. ishiadičnega, femoralnega in peronealnega) ni bila potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL0083838
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 440, 444, 444/4, 444/5, 500. ZFPPod člen 35.
izbris tožeče stranke iz sodnega registra brez likvidacije - pravno nasledstvo - družbenik izbrisane družbe - postopek izbrisa iz sodnega registra - stečaj nad kasneje najdenim premoženjem - poziv upnikom - družbeniki univerzalni pravni nasledniki - procesna legitimacija
Po določilih ZFPPIPP mora sodišče v primerih, če ob izbrisu pravne osebe iz sodnega registra po 440. členu teče sodni postopek ali drug postopek, v katerem izbrisana oseba uveljavlja svojo terjatev, o tem obvestiti sodišče, ki bi bilo pristojno za stečajni postopek nad izbrisano osebo. V obravnavanem primeru je prvostopenjsko sodišče tako postopalo in obvestilo pristojno sodišče, ki je objavilo poziv upnikom, da v enomesečnem roku vložijo predlog za začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane osebe. Ker nobeden od upnikov v določenem roku po objavi poziva ni vložil takega predloga, je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se tožba izbrisane pravne osebe zavrže in pravdni postopek ustavi. Začetek stečajnega postopka bi lahko predlagal tudi A. A. kot (bivši) družbenik nad premoženjem izbrisane tožeče stranke, vendar tako ni postopal.
Glede postavitve izvedenca finančne stroke že toženka sama navaja, da naj bi izvedenec iz poslovnih knjig ugotovil višino dolga (tako glede pobotov kot glede obrestovanja obresti). A z izvedenci se dokazujejo trditve strank. Nedopustno pa je predlaganje postavitve izvedenca, da bi le-ta ugotovil pravno relevantna dejstva (t. i. dokaz v informativne namene, to je izvedba dokaza, iz izvedbe katerega bi ena od pravdnih strank šele ugotovila pravno relevantna dejstva, da bi jih nato v postopku uveljavljala).
izredna pravna sredstva – postopek o reviziji – taksa glede na vrednost spornega predmeta – odmera sodne takse – časovna veljavnost predpisa – odmera na podlagi predpisa v veljavi v času vložitve tožbe – odmera na podlagi predpisa v veljavi v času vložitve revizije – višina sodne takse – zvišanje sodne takse zaradi višje vrednosti
Stališče, da bi morala biti tožniku odmerjena taksa po tistih predpisih o odmeri sodne takse, ki so zanj bolj ugodni, nima pravne podlage in je napačno.
Odmera sodne takse ne more temeljiti na zakonu, ki je bil v veljavi ob vložitvi tožbe, saj so se te določbe nanašale na odmero taksne obveznosti v tem postopku le do pravnomočnega zaključka zadeve, torej do izdaje sodbe pritožbenega sodišča. Za odmero taksne obveznosti za postopek za revizijo pa je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki so bile v veljavi ob vložitvi revizije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056179
ZZK-1 člen 40, 40/1.
vknjižba lastninske pravice - veljavnost vknjižbe - parkirni prostor - povezanost parkirnega prostora s stanovanjem
Pravni prednik tožeče stranke je 24. 9. 1986, preden je sklenil pogodbo s tožencem, s soinvestitorjem sklenil aneks št. 2/86, iz katerega sledi, da k stanovanjem, ki so zajeta v aneksu, pripadajo tudi parkirna mesta. Iz 1. člena sklenjenega aneksa sledi, da se nanaša na specifikacijo stanovanj, ki so navedena na hrbtni strani, kjer je navedeno tudi stanovanje toženca. Tudi pooblaščeni investitor je v dopisu 2. 2. 2001 potrdil, da so se stanovanja v objektu prodajala s pripadajočimi parkirnimi mesti kot funkcionalne enote k stanovanju, ker so bili takrat vsi investitorji dolžni upoštevati smernice za projektiranje in gradnjo stanovanjskih objektov v družbeno usmerjeni gradnji na območju ljubljanskih občin, ki so bile objavljene v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije št. 34/83. Tam je bilo določeno, da se pri rešitvah, kot so terasasti griči, kjer je promet speljan v posebnih kletnih dovozih, pripada vsakemu stanovanju praviloma tudi garaža oziroma garažni prostor. Tudi v sporazumu, ki ga je pravni prednik tožeče stranke sklenil skupaj s pooblaščenim investitorjem - sporazum o identifikaciji nepremičnin - stanovanj in parkirnih prostorov, sta pogodbeni stranki v II. točki ugotovili, da glede na sklenjeno soinvestitorsko pogodbo, aneks št. 1 in aneks št. 2 sporazumno ugotavljata, da k stanovanjem, ki so bila predmet soinvestitorske pogodbe, pripadajo parkirni prostori. S podpisom tega sporazuma je pravni prednik tožeče stranke priznal, da k stanovanju pripada tudi parkirno mesto. Sporazum je bil, kot sledi iz njegove vsebine, sklenjen prav zaradi odprave nejasnosti in se je sklepal za potrebe zemljiškoknjižne izvedbe. V tem sporazumu je bilo izdano tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju in parkirnem mestu.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 8, 157, 161, 161/1, 161/3, 161/4, 337.
dedovanje – zunajzakonska skupnost – obstoj zunajzakonske skupnosti – življenjska skupnost – ekonomska skupnost – dokazna ocena – povrnitev stroškov – sosporniki
Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki mora trajati dalj časa, podane pa ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna. Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema, zadovoljevati mora čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati nekatere, za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo oziroma ekonomska skupnost.
prisilna poravnava – ločitvena pravica – pravica do prednostnega poplačila iz vrednosti premoženja – obresti
Upoštevajoč jezikovno razlago določbe tretjega odstavka 213. člena ZFPPIPP, ki določa, da če ločitveni upnik z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti premoženja, ki je predmet te pravice, ne doseže plačila celotne terjatve, ki je bila zavarovana s to pravico, za neplačani del te terjatve učinkuje potrjena prisilna poravnava po prvem odstavku 214. člena ZFPPIPP, bo potrjena prisilna poravnava učinkovala samo za morebitni neplačani del terjatve, tega pa bo mogoče ugotoviti šele z uresničitvijo ločitvene pravice, torej po prodaji nepremičnega premoženja, na katerem ima upnica ločitveno pravico, in na dan poplačila iz unovčenega premoženja.
ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083841
ZZK-1 člen 100, 100/3, 100/3-2, 100/5. ZPP člen 328, 328/1.
začasna odredba – pravnomočna razveljavitev začasne odredbe – izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi – popravni sklep
Ker je bil sklep prvostopenjskega sodišča, ki je bil podlaga za vpis zaznambe prepovedi sklepanja pravnih poslov dolžniku, ki bi omogočali obremenitev ali prenos lastninske pravice na tej nepremičnini v obsegu solastninskega deleža do ½ v zemljiški knjigi v korist upnika, pravnomočno razveljavljen, predlog za izdajo začasne odredbe pa pravnomočno zavrnjen, ni bilo več podlage za navedeno zaznambo v zemljiški knjigi.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0006428
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2. ZIZ člen 238f.
osebni stiki med starši in otroki - onemogočanje osebnih stikov - izvršitev odločbe o osebnih stikih - pravica do izjave - poročilo skrbstvenega organa kot dokaz - seznanitev stranke z dokazom na naroku
Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora otroka psihično pripraviti, da bo sposoben vzpostaviti stik z drugim od staršev, kar ne pomeni le govorjenja, ampak tudi vsestransko vedenje, ki ne bo nasprotovalo siceršnjemu drugačnemu verbalnemu prizadevanju za vzpostavitev stika.
Ravnanje matere, ki devetletnemu sinu ob predvidenem stiku ne prigovarja in ga ne vzpodbuja, ampak mu v celoti prepusti, da se, ko oče pride ponj, popolnoma sam odloči, ali bo šel z njim ali ne, pomeni opustitev obveznosti omogočanja stikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065882
OZ člen 270, 270/1, 311, 312, 312/2, 440.
pobot – prenehanje terjatve zaradi pobota – izjava o pobotu – prodaja tuje stvari – sprememba tožbe
Zmotno je tožnikovo stališče, da pobot ni realiziran in da pobotanje ni izvedljivo, ker se tožnik ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik kupljenih nepremičnin. Po izjavi o pobotu se šteje, da je pobot nastal takrat, ko so se stekli pogoji zanj (drugi odstavek 312. člena OZ); ti pogoji pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni (311. člen OZ). Tožnikova terjatev, ki je zaradi pobota prenehala, ne more naknadno „oživeti“, čeprav toženec ni izpolnil obveznosti, ki jih je prevzel s prodajno pogodbo.