OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO –VARSTVO POTROŠNIKOV – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0082118
Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5. Frankfurtska tabela točka 3, 3/b, 5, 5/1. OZ člen 6, 179, 890, 892, 892/4, 893. ZVPot člen 57, 57e, 57e/2, 57g.
povrnitev nepremoženjske škode – izguba užitka dopusta – uničen dopust – sodba SES C-168/00 – odgovornost za organiziranje potovanja – odgovornost organizatorja potovanja – pogodba o organiziranju potovanja – paketna potovanja – izbira hotelirja – skrbnost pri izbiri hotelirja – znižanje cene – frankfurtska tabela – mrčes – stenice – odškodnina za nevšečnosti med zdravljenjem – slaba oskrba – pomanjkljiva postrežba hrane
Od primera Evropskega sodišča Leitner vs. TUI je treba tudi v našem pravu priznati potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube užitka dopusta, in sicer zaradi psihičnih neugodnosti, podobno kot v posebnih primerih začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali pri posegih v osebnostne pravice.
krivdna odškodninska odgovornost – soprispevek oškodovanca – povrnitev nepremoženjske škode – strah – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Toženka v pritožbi sama priznava, da ni izpolnila zakonskih pogojev, ki so predpisani za javna zbiranja, vendar prepričljivih razlogov, da primernih varnostnih ukrepov ni mogla zagotoviti vsaj na tistem območju, kjer je potekal patruljni tek, ne navaja. Dokazni postopek je pokazal, da razen rdečih stožcev, ki so bili postavljeni na posameznih mestih ob progi, ni bilo ne redarjev, ne zaščitne ograje ali mreže, niti opozorilne table. Toženka torej ne samo, da drugim tekačem ni preprečila dostopa do območja, kjer je potekal patruljni tek, ampak jih ni niti nedvoumno seznanila z dejstvom, da na isti progi poteka organiziran trening, kjer tekači tečejo v nasprotno smer od običajne. Po navedenem ne more biti dvoma o toženkini krivdi za nastalo škodo.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – prevzemanje nesorazmernih obveznosti – solidarno poroštvo – podpis aneksa h kreditni pogodbi
Pritožnik celo sam navaja, da je bilo ob podpisu kreditnih pogodb vsem strankam jasno, da zneska kredita stečajni dolžnik ne more poplačati (in so bila zato zagotovljena še druga, bolj realna zavarovanja).
Dejstvo, da je upnik poleg poroštva dolžnika imel še druga sredstva za zavarovanje terjatve iz predmetnega kredita, ne vpliva na odgovornost stečajnega dolžnika za prevzem poroštva. Njegova obveznost do upnika iz prevzetega poroštva zaradi tega ni nič manjša. Njegovo ravnanje, da je prevzel poroštvo, čeprav je vedel, da ga ne bo mogel izpolniti, pa nič manj neodgovorno.
izredna pravna sredstva – postopek o reviziji – taksa glede na vrednost spornega predmeta – odmera sodne takse – časovna veljavnost predpisa – odmera na podlagi predpisa v veljavi v času vložitve tožbe – odmera na podlagi predpisa v veljavi v času vložitve revizije – višina sodne takse – zvišanje sodne takse zaradi višje vrednosti
Stališče, da bi morala biti tožniku odmerjena taksa po tistih predpisih o odmeri sodne takse, ki so zanj bolj ugodni, nima pravne podlage in je napačno.
Odmera sodne takse ne more temeljiti na zakonu, ki je bil v veljavi ob vložitvi tožbe, saj so se te določbe nanašale na odmero taksne obveznosti v tem postopku le do pravnomočnega zaključka zadeve, torej do izdaje sodbe pritožbenega sodišča. Za odmero taksne obveznosti za postopek za revizijo pa je potrebno uporabiti določbe ZST-1, ki so bile v veljavi ob vložitvi revizije.
funkcionalno zemljišče - obseg funkcionalnega zemljišča - dostopna pot - umik objekta od roba funkcionalnega zemljišča
Pri obeh „osnovnih“ površinah funkcionalnega zemljišča je izvedenec pojasnil, da predstavljata „še sprejemljivo velikost stavbne parcele“, kar pomeni, da gre za res minimalno površino. Upoštevano je primerno sorazmerje med površino stavbišča in funkcionalnim zemljiščem. Upoštevana je tudi (do še sprejemljive mere) sedanja namenska izraba okolice objektov in umeščenost objektov v prostor ter „logičnost oblikovanja ustreznih gradbenih parcel“.
Predlagatelj v pritožbi utemeljeno opozarja, da je procesne pomanjkljivosti po pravilih ZZK-1 mogoče odpraviti z ugovorom (primerjaj četrti odstavek 146. člena ZZK-1). Če je že prvostopenjsko sodišče štelo, da zaradi tega, ker listini, ki sta bili v obravnavani zadevi podlaga za vpis, nista spojeni na ustrezen način, bi predlagatelju moralo omogočiti, da to pomanjkljivost odpravi, saj v ugovornem postopku predlagatelj te možnosti ni imel, ker je bilo pred tem njegovemu predlogu za vpis v celoti ugodeno.
predlog za zavarovanje dokazov – zaslišanje prič – zaslišanje strank – soočenje prič in pravdne stranke
Ker je soočenje le metoda zaslišanja prič (pravdnih strank) in ne samostojno dokazno sredstvo, morajo biti pogoji za zavarovanje dokazov z njihovim zaslišanjem podani glede vseh predlaganih soočencev.
ZD člen 59, 60, 62, 64. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15.
neveljavnost oporoke – napake volje – prava in resnična volja – veljavnost oporoke – oblika oporoke – pisna oporoka pred pričami – podpis oporočitelja
Obe oporočni priči sta potrdili sočasno prisotnost z zapustnico v pisarni odvetnika, ki je oporoko sestavil, kot tudi, da je ta oporoko prebral oziroma predstavil njeno vsebino. Ena od oporočnih prič je izrecno izpovedala, da je zapustnica oporoko podpisala, druga pa se sicer ni spomnila, da bi videla akt podpisovanja, se je pa spomnila, da je šlo za njegovo (tj. pričino) „soglasje“ za oporoko, da je odvetnik predstavil vsebino, da je bila zapustnica poleg in da je bil na listini tudi zapustničin podpis. S tem so izpolnjeni vsi zakonsko zahtevani obličnostni pogoji za veljavnost pisne oporoke pred pričami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – STVARNO PRAVO
VSL0083290
OZ člen 468, 480, 480/1. ZVKSES člen 20.
varstvo kupcev stanovanj – odprava očitnih napak in drugi jamčevalni zahtevki – pravice kupca – izguba pravic – prekluzivni rok
Odpravo očitnih napak in jamčevalne zahtevka ureja ZVKSES v 20. členu, v katerem prodajalcu nalaga, da grajano napako odpravi v enem mesecu, v primeru, da do tega ne pride, pa omogoča kupcu da: 1) bodisi vztraja pri zahtevku za odpravo napake, 2) bodisi sam odpravi to napako na stroške prodajalca, 3) bodisi zahteva znižanje kupnine. Gre za istovrstna upravičenja, kot jih kupcu nudi 468. člen OZ, ki pa nato v nadaljnjih določbah podrobneje ureja uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Tovrstnih določb ZVKSES nima, kar pa ne pomeni, da s tem izključuje splošno ureditev jamčevalnih zahtevkov po OZ kot temeljnem sistemskem zakonu. Sodišče prve stopnje se je zato pri odločanju pravilno oprlo na določilo prvega odstavka 480. člena OZ o izgubi pravic.
OZ člen 133, 133/3. ZUreP-1 člen 110. ZNP člen 97. ZPP člen 249.
odškodnina – ustanovitev služnosti v javno korist – pravdni postopek – nepravdni postopek – plinovod – grozeča nevarnost v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom – izgradnja plinovoda – dokazovanje z izvedencem – izvedensko mnenje – pravica do nagrade – pravica do povračila materialnih stroškov
Po 97. členu ZNP je nepravdno sodišče pristojno za odločanje o odškodnini le, kadar tako določa zakon. V primeru ustanovitve služnosti v javno korist lastniku po osmem odstavku 110. člena ZUreP-1 pripada odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček; o tem odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika. Predlagatelj torej lahko v nepravdnem postopku uveljavlja samo odškodnino za pravkar navedeno škodo, za vso preostalo škodo pa v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek glede škode, nastale zaradi grozeče nevarnosti v zvezi s plinovodom kot nevarnim objektom, ustavilo in obravnavanje te škode prepustilo pristojnemu pravdnemu sodišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00056179
ZZK-1 člen 40, 40/1.
vknjižba lastninske pravice - veljavnost vknjižbe - parkirni prostor - povezanost parkirnega prostora s stanovanjem
Pravni prednik tožeče stranke je 24. 9. 1986, preden je sklenil pogodbo s tožencem, s soinvestitorjem sklenil aneks št. 2/86, iz katerega sledi, da k stanovanjem, ki so zajeta v aneksu, pripadajo tudi parkirna mesta. Iz 1. člena sklenjenega aneksa sledi, da se nanaša na specifikacijo stanovanj, ki so navedena na hrbtni strani, kjer je navedeno tudi stanovanje toženca. Tudi pooblaščeni investitor je v dopisu 2. 2. 2001 potrdil, da so se stanovanja v objektu prodajala s pripadajočimi parkirnimi mesti kot funkcionalne enote k stanovanju, ker so bili takrat vsi investitorji dolžni upoštevati smernice za projektiranje in gradnjo stanovanjskih objektov v družbeno usmerjeni gradnji na območju ljubljanskih občin, ki so bile objavljene v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije št. 34/83. Tam je bilo določeno, da se pri rešitvah, kot so terasasti griči, kjer je promet speljan v posebnih kletnih dovozih, pripada vsakemu stanovanju praviloma tudi garaža oziroma garažni prostor. Tudi v sporazumu, ki ga je pravni prednik tožeče stranke sklenil skupaj s pooblaščenim investitorjem - sporazum o identifikaciji nepremičnin - stanovanj in parkirnih prostorov, sta pogodbeni stranki v II. točki ugotovili, da glede na sklenjeno soinvestitorsko pogodbo, aneks št. 1 in aneks št. 2 sporazumno ugotavljata, da k stanovanjem, ki so bila predmet soinvestitorske pogodbe, pripadajo parkirni prostori. S podpisom tega sporazuma je pravni prednik tožeče stranke priznal, da k stanovanju pripada tudi parkirno mesto. Sporazum je bil, kot sledi iz njegove vsebine, sklenjen prav zaradi odprave nejasnosti in se je sklepal za potrebe zemljiškoknjižne izvedbe. V tem sporazumu je bilo izdano tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju in parkirnem mestu.
ZZZDR člen 12, 12/1. ZPP člen 8, 157, 161, 161/1, 161/3, 161/4, 337.
dedovanje – zunajzakonska skupnost – obstoj zunajzakonske skupnosti – življenjska skupnost – ekonomska skupnost – dokazna ocena – povrnitev stroškov – sosporniki
Za pravno priznanje zunajzakonske skupnosti morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji: med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost moškega in ženske, ki mora trajati dalj časa, podane pa ne smejo biti okoliščine, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna. Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka življenjski skupnosti, ki obstaja med zakoncema, zadovoljevati mora čustvene, moralne in materialne potrebe partnerjev, poleg tega pa mora biti opazna navzven in zato izpolnjevati nekatere, za okolico dobro vidne pogoje, kot sta skupno bivanje in skupno gospodinjstvo oziroma ekonomska skupnost.
DEDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0082100
ZIZ člen 272, 273. ZD člen 34, 35.
predlog za izdajo začasne odredbe – pogoji za izdajo začasne odredbe – verjetnost obstoja terjatve – trditveno in dokazno breme – pogodba o dosmrtnem preživljanju – darilna pogodba – nujni dedič – nujni delež – prikrajšanje nujnega deleža – vrnitev daril v zapuščino
Predlog za izdajo začasne odredbe ima odločilno pravno podlago v delu tožbenega zahtevka, v katerem je tožnica zahtevala, da toženec vrne v zapuščino darila, ki jih je prejel na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, zato je bilo na njej trditveno in dokazno breme, da verjetnostno dokaže, da je zaradi prikrajšanja nujnega deleža treba v zapuščino vrniti tudi ta darila.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – plačilo takse za pritožbo – procesna predpostavka
Ker je plačilo sodne takse za pritožbo procesna predpostavka za obravnavanje dolžnikove pritožbe zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja, dolžnik pa le-te v danem roku ni plačal, je odločitev sodišča prve stopnje, da se njegova pritožba zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja šteje za umaknjeno, pravilna.
ZIZ člen 24, 24/4, 56a, 168, 168/3. ZD člen 142, 143, 143/2.
smrt dolžnika – prehod obveznosti – ločitev zapuščine – premoženje, iz katerega se lahko poplača ločitveni upnik – listina, primerna za vpis lastninske pravice – nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika
V primeru ločitve zapuščine je predmet, iz katerega se ločitveni upnik lahko poplača, le premoženje, ki sodi v zapuščino, ne pa tudi siceršnje dedičevo premoženje.
Zgolj ugotovitev, da dolžnici v zemljiški knjigi nista vpisani kot lastnici navedenih nepremičnin, ne zadošča za zaključek, da nadaljevanje izvršbe na ti dve nepremičnini zoper dolžnici ni dopustno. Če je lastninska pravica na nepremičnini v zemljiški knjigi vpisana na nekoga drugega, mora upnik predlogu za izvršbo priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, temu pa je upnik s predložitvijo sklepa o dedovanju zadostil.
odškodninska odgovornost delodajalca – oddajanje delavca drugi pravni osebi – opredelitev delodajalca in delavca v obligacijskopravnem smislu – zmotna uporaba materialnega prava – procesno dokazno breme
V obligacijskem pravu s pojmom delodajalca in delavca po prvem odstavku 147. člena OZ ne gre razumeti strank pogodbe o zaposlitvi, saj OZ teh pojmov ne uporablja v smislu terminologije delovnega prava. Pojma delodajalca in delavca sta v kontekstu 147. člena OZ širša. Gre za subjekta razmerja, za katero je karakterističen položaj nadrejenosti in podrejenosti, pri čemer ni pomembno, ali je bil delavec pritegnjen k delu le za en dan ali trajno, prav tako tudi ni odločilno plačilo za delo. Za opredelitev pojma delavca in delodajalca v smislu navedene določbe pa tudi niso odločilne morebitne kršitve delovnopravne zakonodaje.
pošteno obravnavanje v pravdnem postopku – kršitev pravice do neposrednega izjavljanja – prošnja za preložitev obravnave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pošteno obravnavanje v pravdnem postopku pomeni predvsem dvoje: da bo sodišče stranko obravnavalo enakopravno glede na nasprotno stranko in da bo obema zagotovilo aktivno sodelovanje v postopku. Narava pravdnega postopka je takšna, da vsaka od pravdnih strank želi uveljaviti svoj nasprotujoč individualni interes, dolžnost sodišča pa je, da vse stranke obravnava pošteno, to pomeni, da mora biti vsaki stranki zagotovljena razumna možnost, da predstavi svoje argumente pod pogoji, ki je ne postavljajo v občutno slabši položaj nasproti drugi stranki. Prav to se je zgodilo v konkretnem primeru.
delitev nepremičnine – način delitve – civilna delitev – fizična delitev – zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje – inšpekcijski postopek
Inšpekcijski postopek ni razlog za prekinitev postopka za razdelitev nepremičnine, sodišče naj razdeli nepremičnino v stanju, v kakršnem je.
Prvenstveno pride v poštev fizična delitev stvari, nato delitev na način, da stvar pripade enemu solastniku, ki drugemu plača vrednost njegovega deleža, in šele nato možnost, da se opravi civilna delitev.
Pacientu ni treba pojasnjevati vseh podrobnosti zdravniškega posega, temveč ga je treba informirati le na splošno. Zadošča, da je informiran toliko, da ve, v kaj naj bi dal privolitev. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča je bila tožnica v konkretnem primeru pred operacijo seznanjena z možnostjo poškodbe živcev. Ker tožnica po ugotovitvah sodišča prve stopnje dodatnih vprašanj pred zdravstvenim posegom ni imela, je logičen zaključek sodbe, da ustna seznanitev pacienta s poškodbo konkretnih živcev (tj. ishiadičnega, femoralnega in peronealnega) ni bila potrebna.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0075843
ZIZ člen 15, 61. ZPP člen 105, 105/2, 108, 108/5. ZGD-1 člen 32.
zastopanje družbe – ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – podpis pravne osebe – nečitljiv podpis – nepopolna vloga – pozivni sklep – zavrženje ugovora
Vloge morajo biti razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo, med drugim morajo obsegati tudi sedež strank, morebitnih njihovih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, le-ta vloga pa mora biti podpisana. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je dolžnika pozvalo, naj ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, iz katerega zaradi nečitljivega podpisa ni bilo razvidno, ali je ugovor podpisal zakoniti zastopnik, torej ali je lastnoročno podpisan, pozvalo na ustrezno dopolnitev ter ga obenem opozorilo, da bo v nasprotnem primeru ugovor zavrglo.