Azbestni prah je - kot je splošno znano - nevarna stvar, saj njegovo daljše neposredno vdihavanje škoduje zdravju. Zato je za škodo zaradi poklicne bolezni povzročene tožniku zaradi daljšega neposrednega vpliva azbestnega prahu na delu, ki ga je opravljal in, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti tožene stranke, odgovorna po teh načelih tožena stranka kot imetnica nevarne stvari v času škodnega dogodka.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja po samem zakonu - neizpolnjevanje osebnih pogojev - tujec
Za delavce, ki opravljajo delo fizičnega varovanja oseb in premoženja, in niso državljani RS, je z uveljavitvijo Zakona o zasebnem varovanju in obveznem organiziranju službe varovanja (Ur. l. RS, št. 32/94) nastopil razlog za prenehanje delovnega razmerja iz 2. tč. 76. čl. ZTPDR.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odgovornost za delovne obveznosti - disciplinska odgovornost - hujša kršitev delovne obveznosti
Opredelitev določenega ravnanja (storitve ali opustitve) kot kršitev delovnih obveznosti in njihova pravna kvalifikacija v splošnem aktu je avtonomno dejanje delodajalca in je odvisna od dejavnosti, s katero se ukvarja, njenih značilnosti, narave skupnega dela in narave konkretnega delovnega mesta. Zato ne pride v poštev uporaba kazenskopravnih predpisov.
Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1990) člen 38, 38-4.
prenehanje delovnega razmerja - pravica do odpravnine - delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do razlike v plači - redna likvidacija - pisna izjava delavca
Če je zakon v določenem obdobju omejil izplačilo osebnih dohodkov (plač), se morebitne drugačne določbe kolektivnih pogodb v tistem času niso smele uporabljati, pri čemer tudi kasneje višine osebnih dohodkov (plač) ni bilo mogoče izplačati za nazaj, saj bi bil s tem izničen namen zakona. Zato je zavrnitev zahtevka v tem delu materialnopravno pravilna.
delovno razmerje pri delodajalcu - plačilo odpravnine - sodni postopek - dokazno sredstvo - dejanske navedbe - izjava volje
Sodišče prve stopnje je prezrlo, da dejanska navedba nima narave dokaznega sredstva in njegove vrednosti, ampak je zgolj izjava stranke o dejstvih, na katera opira svoj zahtevek ali ugovor. To je izjava volje, ne pa izjava vednosti, kot jo ima dokazna izpovedba v smislu 264. člena ZPP.
ZDR (1990) člen 88, 90, 90/2. ZPP (1977) člen 395, 395/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinska odgovornost - preklic pogojno odložene izvršitve disciplinskega ukrepa - zmotna uporaba materialnega prava
Z enkratno opustitvijo izvršitve delovne naloge niso izpolnjeni vsi znaki hujše kršitve delovnih obveznosti - pogosto neizpolnjevanje, oziroma nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti.
dovoljenje za začasno prebivanje - zakonito prebivanje na območju RS
Tujec, ki je prišel na območje Republike Slovenije z veljavnim potnim listom, lahko zaprosi za dovoljenje za začasno prebivanje, dokler na območju Republike Slovenije zakonito prebiva. Zakonito prebivanje je torej pogoj, ki se v upravnem postopku ugotavlja.
ZDen člen 5, 64. NAVODILO ZA POSLOVANJE V ZVEZI Z ZAHTEVAMI ZA DENACIONALIZACIJO člen 11.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve
Upravni organ ni dolžan v smislu 11. člena Navodila za poslovanje z zahtevami za denacionalizacijo, opozoriti denacionalizacijskega upravičenca, ki je v roku iz 64. člena ZDen ponovil predčasno vloženo zahtevo za denacionalizacijo, da v njej ni navedel vseh nepremičnin, ki jih je vsebovala predčasna zahteva.
ZOR člen 172, 172/1. ZPP (1977) 77, 77/1, 77/2, 77/3.ZDRS člen 10, 28, 40.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ - sposobnost biti pravdna stranka (upravni organ) - sprejem v državljanstvo
Pojma protipravnosti ravnanja upravnega organa, ki je lahko podlaga za odškodninsko odgovornost po določbah ZOR in ustave, ni mogoče enačiti z razlogi, zaradi katerih je bila izpodbijana upravna odločba v postopku upravnega spora odpravljena.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3/8.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - članstvo v društvu za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - pripravljalno dejanje - prepovedan prehod čez državno mejo
Očitek, da je obsojenka nameravala postati članica organizacije, ki je delovala v Avstriji in ki je imela za cilj z nasiljem zrušiti obstoječo državno in družbeno ureditev v FLRJ, je konkretiziran le s potjo obsojenke na P., kjer naj bi se sestala z osebo, ki bi jo morala prepeljati preko državne meje. Konkretno ravnanje, ki se lahko očita obsojenki, je tako le, da se je pripravljala na ilegalen prehod preko državne meje, kar pa v času sojenja (1947) ni bilo inkriminirano niti kot dokončano kaznivo dejanje.
lastninsko preoblikovanje podjetij - oškodovanje družbenega premoženja - postopek revizije - ukrepi za pravilno izkazovanje družbenega kapitala
V zvezi z izvajanjem tožeče stranke, da se z ukrepi za pravilno izkazovanje družbenega kapitala iz citirane odločbe pri tožeči stranki "vzpostavlja" družbeni kapital, medtem ko v poštev prihajajoča 10. točka 48.c člena ZLPP govori le o "povečanju"
družbenega kapitala, ki pa ga tožeča stranka nikoli ni imela, je že sodišče druge stopnje prepričljivo in pravilno zaključilo, da je namen ZLPP ugotovitev in pravilno izkazovanje vrednosti družbenega kapitala tudi pri podjetjih, ki v bilanci stanja ne izkazujejo družbenegea kapitala, saj bi sicer ne bilo mogoče ugotoviti določenih oškodovanj družbene lastnine (tudi v obravnavanem primeru).
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-8. Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije (1929) člen 138, 138/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - organiziranje društva za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2.čl. ZKLD - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - dogovor za kaznivo dejanje
Za kaznivo dejanje po 1.odst. 138. paragrafa KZ/1929 bi šlo v primeru, če bi obstajal dogovor za izvršitev konkretnega kaznivega dejanja, pri čemer bi moral obstajati dogovor o času, kraju in načinu storitve kaznivega dejanja, ne pa nek splošen dogovor o izvršitvi kaznivega dejanja.
ZGD člen 436, 436/3, 437, 437/5. ZPP (1977) člen 219, 220.
razmerja med družbo in družbeniki - tožba na izključitev družbenika - prenehanje poslovnega deleža zaradi izključitve - vračilo tržne vrednosti deleža - pasivna legitimacija
Zahtevek na izplačilo deleža družbe zaradi izključitve iz družbe je mogoče vložiti le proti družbi, ne pa proti družbenikom (437. člen ZGD).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20609
KZ (1977) člen 52. KZJ člen 9, 9/3.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - posebno huda telesna poškodba - stek - realni stek - silobran - odpustitev kazni pri prekoračenem silobranu - zahteva za varstvo zakonitosti - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazni
Čeprav se je dejanje "zgodilo v trenutku", gre za dve obsojenčevi dejanji (dva zaporedna strela), s katerima sta bili dve osebi posebno hudo telesno poškodovani. Torej gre za realni stek dveh kaznivih dejanj, pri katerem pravno ni pomembno, v kakšnem časovnem razmaku sta bili dejanji storjeni.
Z zahtevo za varstvo zakonitosti se ne more uveljavljati kot kršitev kazenskega zakona, če sodišče ni uporabilo zakonske določbe o fakultativni odpustitvi kazni. Prav tako se s tem izrednim pravnim sredstvom ne more izpodbijati primernosti kazni, ki je bila izrečena v mejah, predpisanih v zakonu.
predkazenski postopek - posebne operativne metode in sredstva - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen
Dokaz, ki je bil zakonito pridobljen na podlagi odredbe, izdane na podlagi 152.čl. ZKP, se lahko uporabi tudi zoper drugo osebo, zoper katero ni bil izvajan ta ukrep, če je ta oseba - v konkretnem primeru obs. K.B. - sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero je bil odrejen ukrep.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20519
ZKP člen 170, 170/6, 277, 277/1-4.KZ člen 124, 124/1.
obtožnica - kaznivo dejanje s predpisano kaznijo zapora do pet let - vložitev neposredne obtožnice - ugovor zoper obtožnico - posebni pogoji za pregon - dovoljenje ministra za pravosodje
Ali dajejo zbrani podatki, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, dovolj podlage za obtožbo (6.odst.170.čl. ZKP), presoja tožilec, ko se odloča, ali bo vložil neposredno obtožnico za dejanje, za katerega je v zakonu predpisana kazen zapora do 5 let. Za preizkus obtožnice v ugovornem postopku, ali je zadosti dokazov, da bi bil obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe (4.tč. 1.odst.277.čl. ZKP), pa ni pomembno, ali gre za neposredno obtožnico ali obtožnico po končani preiskavi.
V primeru, da se je kazenski postopek za isto dejanje začel v državi Republiki Italiji, bi za pregon obtožencev v Republiki Sloveniji bilo potrebno dovoljenje ministra za pravosodje (1.odst.124.čl. ZKP).
revizija - dovoljenost revizije - plačilo rente - premoženjskopravni spor - opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožnik iztožuje s tožbo očitno rento, temelječo na odškodninski podlagi ter gre zato za premoženjskopravni spor iz drugega odstavka 382. člena ZPP in ne za spor o preživljanju iz 1. ali 1.a točke četrtega odstavka 382. člena ZPP (ko dovoljenost revizije ni pogojena z vrednostjo spora).
Revizija v premoženjskopravnih sporih ni dovoljena v primerih, ko vrednost spora ni navedena.