zavarovanje - nezgodno zavarovanje - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok - dospelost obveznosti - določitev stopnje invalidnosti
Pričetek teka roka za izterjatev zavarovalne vsote pri pogodbi o nezgodnem zavarovanju oseb je po 2. odst. 919. člena ZOR odvisen od tega, ali je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas. Po splošnih pogojih NE-88 se stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodbe ustalijo, vendar najkasneje po preteku treh let. Izvedenec je prvo izvedeniško mnenje podal eno leto in pol po poškodbi, ko se je tožnikovo zdravstveno stanje še slabšalo. Zato prvo izvedeniško mnenje ni moglo biti osnova za določitev stopnje tožnikove invalidnosti. To je bilo šele eno leto kasneje podano dopolnilno izvedeniško mnenje, v tem pa je že bila podana tudi ocena stopnje tožnikove invalidnosti.
Doplačilo nujnega deleža do višine vrednosti zakonitega deleža je lahko sodedič prevzemnika kmetije zahteval le v primerih, ki jih je določal 19. člen ZDKG/73. Na druge primere, ki niso bili predpisani v času dedovanja, navedene obveznosti prevzemnika kmetije ni mogoče širiti.
Zakonodajalec bi spremembo statusa kmetije upošteval v 19. členu, če bi bil tak njegov namen. Poleg tega pa je sporna kmetija izgubila svoj status šele na podlagi določb novega zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG/95), ki je bil objavljen šele 8.12.1995. Ta zakon na pogoje že pravnomočno zaključenih zapuščinskih postopkov ni mogel vplivati. Sicer pa v svojem 19. členu ureja isto problematiko, kot jo je 19. člen preje veljavnega ZDKG/73, le da ob odtujitvi podedovane zaščitene kmetije pozna še oddajo kmetije v zakup kot dodaten razlog za nastanek doplačilnih obveznosti prevzemnika kmetije (ter tudi ta zakon kot razlog za doplačilno obveznost ne uveljavlja spremembe statusa kmetije).
Pri določanju odškodnine je potrebno upoštevati, poleg meril za individualizacijo in konkretizacijo odškodnine, tudi širše okvire, ki se izražajo v medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje. Prav ob tem primerjanju pa je treba pritrditi revizijskemu stališču tožene stranke, da v obravnavani zadevi prisoja odškodnine za ugotovljeni obseg telesnih bolečin in nevšečnosti ter za strah znatno odstopa od prisoje odškodnin v podobnih, tožničinemu obsegu škode primerljivih odškodninskih primerih.
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo in sicer pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi skaženosti in zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.
denacionalizacija podjetij in kapitala - delničarji - rok
Določba 2. odstavka 64. člena ZDen se nanaša na upravičence do denacionalizacije in smiselno tudi na njihove pravne naslednike, ne pa tudi na vse upravičence (delničarje oz. družbenike kot upravičence do vrnitve premoženja osebnih in kapitalskih družb - 13. člen ZDen). Pravočasno vložene zahteve drugih delničarjev ni moč šteti, da so vložene v korist delničarjev (in tudi njihovih pravnih naslednikov), ki take zahteve niso vložili v zakonsko določenem roku do 7.12.1993.
ZDDPO člen 8, 12.ZR člen 72, 72/1, 75, 75/1, 75/2, 75/3.
davek od dobička pravnih oseb - davčna osnova - odhodki davčnega zavezanca - odhodki, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti
Kot odhodki po Zakonu o davku od dobička pravnih oseb so utemeljeni stroški prodaje, ki se konkretno nanašajo na nakup določene opreme oziroma sredstev za tiste poslovne partnerje - gostinske obrate, ki so se v zameno za prejeta sredstva zavezali prodajati izključno proizvode tožeče stranke, se pravi določene količine piva in drugih izdelkov. Iz takih vlaganj sledi povsem normalno pričakovana povečana prodaja tožničinih proizvodov in s tem povečan prihodek. Prav ima tožeča stranka, da gre pri tem za novejšo obliko pospeševanja prodaje z določenim načinom komuniciranja proizvajalca s trgovci in potrošniki z realno pričakovanimi sledečimi večjimi poslovnimi uspehi.
vezanost pravdnega sodišča na odločbo sodnika za prekrške
Sodišče je vezano le glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča (3.odstavek 12. člena ZPP), ne pa na kaj več in tako tudi ne na odločbo sodnika za prekrške, ki je ustavil postopek, ker ni dokazano, da je obdolženi storil prekršek.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - odgovornost imetnika stvari - oprostitev odgovornosti - ravnanje (sokrivda) oškodovanca - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Za tožnika je ugotovljeno, da je bil opozorjen na nevarnost in na nedopustnost seganja z roko v delujoči stroj, da je opravil izpit iz varstva pri delu in da se je zavedal nevarnosti in protipravnosti tipanja valjev med obratovanjem. Kršitev tega je bila neposredni vzrok nesreče. Tožnikovo ravnanje znatno zmanjšuje obseg odškodninske odgovornosti zavarovanca tožene stranke. Pri ugotovitvi deležev 60 proti 40 je pravilno upoštevana tudi tožnikova mladost in neizkušenost ter iz tega izvirajoča neprevidnost. Če bi šlo za izkušenega delavca, bi bil delež odgovornosti ponesrečenega večji.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Pri odločanju o utemeljenosti zahteve za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni mogoče upoštevati samo preteklih dogodkov, ampak je treba upoštevati tudi možnost nadaljnjega izvrševanja pogodbe.
revizija - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazovanje - dokazno breme
Materialno pravo v določenih primerih prevali dokazno breme na nasprotno stranko (npr. kadar se vzročna zveza domneva - 173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih). Sodišči druge in prve stopnje sta pravilno presodili, da je v obravnavanem sporu dokazno breme na strani tožnika, saj ni nobenega predpisa, ki bi prevalil dokazno breme na toženo stranko. V zvezi s tem je treba opozoriti še na 221.a člen ZPP. V njem je določeno, da v primeru, ko sodišče na podlagi izvedenih dokazov (8. člen) ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
ODZ paragraf 1175 - 1216, 1181.ZVO člen 5, 5-3.2, 17, 17/1. ZTLR člen 49, 49/1, 58, 58/3.
družbena pogodba - gradnja zajetja vode in vodovoda - pridobitev (so)lastninske pravice - naravni viri
Šlo je za družbeno pogodbo, ki so jo urejala pravna pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ), zlasti v paragrafih 1175 - 1216. Na podlagi vloženega v skupno korist se po teh pravilih pridobi lastnina oziroma solastnina (paragraf 1181). Nastala stvar je premoženje družbe, družbeniki pa so solastniki (paragraf 1182). Takšno pravno razmerje je tako nastalo ne le na zgrajenih vodovodnih napravah, marveč tudi na zajeti vodi. Naprave so bile zgrajene prav z namenom zajemati vodo iz izvira na svetu tožeče stranke. Ali je sam izvir v lasti tožnikov, kot to trdita v reviziji, ali pa ga je potrebno obravnavati, kar je druga skrajnost, kot lastnino republike, ki jo zakon kar počez razglaša za vse naravne vire (Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96; naravni viri so obnovljive ali neobnovljive naravne prvine, ki so posredno ali neposredno gospodarsko izkoristljive - pojmi, 3.2. točka 5. člena; voda, mineralne surovine ... so lastnina republike - naravni viri prvi odstavek 17. člena) za rešitev obravnavanega spora ni pomembno.
Gotovo je, da je šla tožnikoma pred zgrajenim zajetjem najmanj pravica (upo)rabe izvira in to pravico sta vložila v skupnost v smislu prej navedenih pravnih pravil. Dogovor o gradnji vodovodnih naprav je nujno zajel tudi uporabo vodnega izvira. V nasprotnem primeru bi bil dogovor nesmiseln.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz drugih tehtnih razlogov
Tožnikov sum, da s pritožbo v kazenski zadevi ni uspel zaradi domnevane kolegialnosti članov pritožbenega senata z dvema višjima sodnikoma, ni razlog za delegacijo pristojnosti po 68. členu ZPP. Instrument za preprečitev vpliva eventualne pristranosti sodnika na odločanje je izločitev, odločanje o takem predlogu pa ni v pristojnosti vrhovnega sodišča.
ZPP (1977) člen 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1-6.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - rok za vložitev predloga po členu 423/1-6 ZPP
Zmotna je razlaga revidenta, da ne zadošča "hipotetična" vednost stranke o tem, kaj bo določena oseba pričala oz. kaj ta oseba ve. Če bi to bilo res, potem 9. točka 421. člena ZPP ne bi imela nobenega smisla. Enako velja tudi za 6. točko 1. odstavka 423. člena ZPP.
kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - izvršitvena dejanja - stek izvršitvenih dejanj
Kaznivo dejanje po navedenem členu je moč storiti na katerikoli od navedenih načinov, seveda pa tudi z ravnanjem, ki pomeni realizacijo dveh ali več v zakonu določenih izvršitvenih dejanj (stek izvršitvenih dejanj).
ZOR člen 170, 171, 171/1, 171/2, 171/3, 376, 377, 380, 380/6, 939, 939/1.
zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - zastaranje terjatev - zavarovanje pred odgovornostjo (premoženjsko zavarovanje) - regresni zahtevek zavarovalnice (subrogacija)
Regresni zahtevek delodajalca oziroma zavarovalnice ni odškodninski zahtevek, ker ta dva nista neposredna odškodovanca. Ta dva sta plačala tuj dolg - povzročiteljev. Njun zahtevek temelji ali na zakonski določbi o regresu (drugi odstavek 171. člena ZOR) ali na določbah o subrogaciji, dejanska podlaga v zvezi s slednjo pa je v sklenjeni zavarovalni pogodbi in v dejstvu, da je zavarovalnica plačala na njeni podlagi odškodnino neposredno oškodovancu. Določbe 377. člena urejajo izključno odškodninske zahteve, ne pa še kakšnih drugih. Tako za te zahtevke kot sploh za odškodninske terjatve (376. člen ZOR) je značilen začetek teka zastaranja, ki ni nikoli, kot pri regresnih zahtevkih, datum plačila odškodnine. Zakonodajalec tako ni želel, da bi za regresne zahtevke delodajalca proti delavcu (170. in 171. člen ZOR) za škodo, storjeno namenoma, kar praviloma pomeni kaznivo dejanje, uporabili daljši zastaralni rok, kakor velja za odškodninske terjatve ali za kazenski pregon. V takšnih primerih torej vedno velja, tudi če gre za kaznivo dejanje, kratek šestmesečni zastaralni rok.
SZ člen 126, 126/3, 148, 148/1. ZSR člen 60, 60/1.
izselitev imetnika stanovanjske pravice - pravica do odpravnine
Pri osebah, ki so bile ob uveljavitvi SZ imetniki stanovanjske pravice, upravičenje do privatizacije stanovanja, sklenitve najemne pogodbe in izplačila odpravnine je treba presojati po stanju v času uveljavitve SZ, torej 19.10.1991.
SZ člen 147, 147/2, 148, 155, 155/2, 156, 156/2.ZOR člen 111, 111/1, 112, 112/3.
najemna pogodba za določen čas - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - izpodbojnost - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe
Z določbo 147. člena SZ je zakonodajalec določil spremembo (pravno preoblikovanje) stanovanjskega razmerja v najemno razmerje in s tem dal pravno varstvo tistim, ki jim je bilo stanovanje zakonito dodeljeno. Kljub takemu varstvu pa je zakonodajalec predvidel tudi izjeme, ki so določene v 148. členu SZ, ko lastnik ni dolžan skleniti najemne pogodbe. Pravno odločilna dejstva, da lahko nekdo uveljavlja opisano zakonsko varstvo so: imetništvo stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ in odsotnost okoliščin iz 148. člena SZ. Kljub predpisanemu načinu preoblikovanja stanovanjskega razmerja po ZSR v najemno razmerje po SZ, pa sta lastnik in imetnik stanovanjske pravice smela skleniti najemno pogodbo za določen čas, če je med njima obstajalo soglasje volj za sklenitev take pogodbe.
denarna odškodnina - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - povzročitev škode - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost države - oprostitev odgovornosti - pravno nasledstvo države RS za odškodninske obveznosti - služenje vojaškega roka (v JLA) - škodni dogodek na ozemlju ene od republik bivše SFRJ - udar strele
Trditveno in dokazno breme za morebitne ekskulpacijske razloge po 177. členu ZOR je na toženi stranki.
Izvajanje vojaških dolžnosti v nevihtnih razmerah, ko nastane škoda vojaku zaradi udara strele, nevarna dejavnost (primerjaj pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 19.12.1990, Poročilo o sodni praksi Vrhovnega sodišča R Slovenije, št. 2/90, str. 2).
Za škodo, ki jo je pretrpel državljan Republike Slovenije med služenjem vojaškega roka v nekdanji JLA, odgovarja po osamosvojitvi Republika Slovenija, ne glede na to, na katerem ozemlju je bil škodni dogodek.
posojilo - obveznosti posojilojemalca - rok za vrnitev posojila - pogodbene obresti - pogodbena obrestna mera - oderuške obresti
Plačilo obresti sta pravdni (takrat pogodbeni) stranki dogovorili ob sklenitvi pogodbe, kar sta smeli storiti glede na 1. odstavek 558. člena ZOR. Tožena stranka je ugovarjala njihovi višini (z navedbo, da so 8% mesečne obresti oderuške), in je sodišče ta njen ugovor upoštevalo. Obresti, kot jih je dosodilo sodišče druge stopnje, so dosojene po analogiji s 3. odstavkom 399. člena ZOR, ki določa da znašajo obresti, če so dogovorjene, med posamezniki toliko, kot jih banka v kraju izpolnitve plačuje za hranilne vloge na vpogled. Kar je zahtevala tožeča stranka več, je sodišče kot neutemeljeno zavrnilo.