Vodenje disciplinskega postopka se konča s sprejemom odločitve na organu druge stopnje, ne pa z vročitvijo pisnega odpravka sklepa. Vročitev je sicer pomembna za računanje rokov (na primer 83. člen ZTPDR), za dokončnost in izvršljivost (na primer 13. točka prvega odstavka 100. člena ZDR), nima pa več vpliva na vodenje postopka, saj je postopek sam, v smislu vodenja, z odločitvijo na pristojnem organu že končan. Zato na vprašanje zastaranja vodenja disciplinskega postopka morebitna kasnejša vročitev pisnega odpravka sklepa nima nobenega vpliva več.
plače in drugi prejemki - odpravnina - višina - predčasna razrešitev
Po določbi 577. člena ZGD je tožena stranka tudi po uveljavitvi ZGD nadaljevala z delom na način in pod pogoji, pod katerimi je bila vpisana v sodni register, glede organov upravljanja pa so se skladno določilu 2. odstavka 578. člena in 579. člena še naprej uporabljale določbe Zakona o podjetjih. Zaradi tega je status tožnika kot direktorja tožene stranke ter njegovih pravic in odgovornosti presojati v okviru določb Zakona o podjetjih oziroma na njegovi osnovi sprejetih individualnih aktov.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. ZPP (1977) člen 230, 230/1, 230/2.
prenehanje delovnega razmerja - opravičena odsotnost - potrdilo o začasni nezmožnosti za delo - neprisojen organ - javna listina
Samo listina, ki je bila izdana v okvirih iz prvega in drugega odstavka 230. člena ZPP, ima značaj javne listine, s katero se dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje
Logična in sistematična razlaga kazenskih določb CZ pripeljeta do zaključka, da je zakonodajalec pri predpisovanju kazni v CZ uporabil pooblastilo iz 3. odstavka 25. člena ZP.
Po določbah 1. in 3. odstavka 55. člena ZP postopek za prekršek ni dopusten, če preteče od dneva storitve eno leto. Če je bil tek zastaranja enkrat ali večkrat pretrgan vsled dejanj organa v smeri pregona ali zaradi storitve novega prekrška, začne sicer zastaranje teči znova od dneva ukrepa organa oziroma storitve novega prekrška, vendar pa postopek po preteku dveh let ni več dopusten, ne glede na morebitna pretrganja zastaranja (absolutno zastaranje).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - priče - bivališče prič na območju drugega stvarno pristojnega sodišča
Okoliščina, da imajo vse predlagane priče prebivališče na območju sodišča, ki sicer ni krajevno pristojno, ni razlog iz 68. člena ZPP za prenos krajevne pristojnosti na to sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov pristojnosti
Razmerje med strankama tega spora in dejstvo, da je tožnica zaposlena na krajevno pristojnem sodišču je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
povrnitev gmotne škode - posebej o povrnitvi gmotne škode v primeru smrti preživljalca - denarna renta - določitev višine rente - dohodek od neprijavljenega postranskega poklica (popoldansko delo) - vštevanje davščin
Ker opravljanje popoldanske obrti, čeprav neprijavljene, ne pomeni kaznivega dejanja, se upošteva pri odločanju po 194. členu ZOR.
Takšnega dohodka ni mogoče upoštevati v 100-odstotnem znesku, ker ni mogoče mimo davčnih predpisov, saj bi moral preživljalec plačevati od dejavnosti predpisane davščine.
pridobitev državljanstva z naturalizacijo - vročitev odločbe o pridobitvi državljanstva - državljanstvo mladoletnih oseb po členu 14 ZDRS
Če je prosilec vložil vlogo za pridobitev državljanstva po 14. čl. ZDS pred 25.3.1994, 3. odst. navedenega člena pa je začel veljati 25.3.1994, to ne pomeni, da se je z odločbo, izdano po 25.3.1994 poseglo v pridobljene pravice prosilca. 3. odst. 14. čl. ZDS je namreč začel veljati pred iztekom upravnega postopka. Kasnejšo spremembo zakona ni mogoče šteti za retroaktivno uporabo zakona. Če upravni organ ni odločil o vlogi prosilca v predpisanem roku, lahko prosilec sproži upravni spor zaradi molka organa po 26. členu ZUS.
Opustitev je izpodbojno pravno dejanje samo, če je zaradi nje dolžnik izgubil kakšno materialno pravico, ali je zanj nastala kakšna materialna obveznost.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - nedopustno ravnanje države - monetarna osamosvojitev
Monetarna osamosvojitev R Slovenije, sprejem predpisa v zvezi z njo in neobvestitev pravne osebe v naprej o teh ukrepih, niso nedopustna dejanja, ki bi lahko bila podlaga za odškodninsko odgovornost R Slovenije.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - ponovno motenje posesti
Gre za ponovno motenje posesti, ker je dolžnik po prostovoljni izpolnitvi obveznosti iz izvršilnega naslova (izročitelj ključa stanovanja) ponovno vdrl v stanovanje in se v njem naselil. Izvršilni predlog na izselitev iz stanovanja ima zato podlago v dol. 228. člena ZIP.
ZOR člen 200, 376, 376/1, 376/2, 377, 377/1, 377/2.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - negmotna škoda - denarna odškodnina
Res sicer zakon določa, da če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem, za kazenski pregon pa je predpisan daljši zastaralni rok, zastara odškodninski zahtevek proti odgovorni osebi, ko se izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona (prvi odstavek 377. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Vendar je potrebno upoštevati tudi določbo drugega odstavka 377. člena, po kateri ima pretrganje kazenskega pregona za posledico tudi pretrganje zastaranja odškodninskega zahtevka. Ta zakonska določba ni povezana s citiranim prvim odstavkom 377. člena v tem smislu, da je ne gre uporabiti, če za sam kazenski pregon za kaznivo dejanje, ki je v igri, ni predpisan daljši rok za zastaranje kazenskega pregona.
ZUP člen 164, 164/2, 171, 171/3, 171/7.ZOR člen 18, 18/2.
skrbnost dobrega strokovnjaka - javne listine - komisija - splošni upravni postopek - potrdila o dejstvih iz uradne evidence - dokazna vrednost potrdila - sprememba potrdila - dolžnost komisionarja
Potrdilo, ki ga izda upravni organ po 171. členu ZSUP ni odločba. Je javna listina, s katero se potrjuje obstoj dejstev. Možen je nasprotni dokaz.
Komisionar, ki prevzame izvedbo uvoza, je strokovnjak za izvedbo uvoznih poslov, ne pa komitent. Če komitent za izvedbo uvoznih poslov ni dal ustreznih listin, jih mora komisionar zahtevati, ne pa se zadovoljiti s tistim, kar je od komitenta prejel.
ZPP (1977) člen 395, 395/2.SZ člen 147, 149. ZSR člen 58, 58/1, 58/3, 77, 77/1.ZS člen 109.
revizija - revizijski razlogi - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - razveljavitev sodbe - uporaba sodne prakse - podstanovalska razmerja - prenehanje stanovanjskega razmerja - oddajanje stanovanja v celoti podstanovalcem
Revizija utemeljeno opozarja, da v danem primeru ni mogoče uporabiti ustaljene sodne prakse, ki velja za povsem drugačne primere. Navedena odločba II Ips ... se namreč nanaša na drugačen dejanski stan, ko se imetnik stanovanjske pravice (na vojaškem stanovanju) prav na podlagi te pravice preseli v drugo (vojaško) stanovanje, na katerem pa ne more pridobiti stanovanjske pravice. V danem primeru tožnik ni imel stanovanjske pravice in se je (kot zatrjuje) preselil v sporno stanovanje na podlagi ustne podstanovalske pogodbe, zato abstraktnih dejanskih stanov iz različnih pravdnih zadev ni mogoče enačiti. Gre za uporabo različnih določil SZ in ZSR in seveda tudi za različno sodno prakso.
Kot je bilo že navedeno, morata sodišči prve in druge stopnje za odločitev v zadevi ugotoviti, ali je toženec oddal v podnajem vse sporno stanovanje in ali je tožnik do uveljavitve SZ na tak način v stanovanju prebival več kot dve leti. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava o tem nima razlogov in ker je tudi sodišče druge stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe le povzelo, češ da je sodišče prve stopnje zaključilo, da prvotožencu stanovanjsko razmerje ni prenehalo in je zaradi tega zavrnilo ves tožbeni zahtevek, revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni moglo spremeniti.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Breme dokazovanja obstoja dejanske in pravne podlage predloga za izdajo začasne odredbe je na strani predlagateljev začasne odredbe. Med dejansko podlago sodi tudi verjetna izkazanost jugoslovanskega državljanstva.
izvršba - krajevna pristojnost - vpliv začetka stečajnega postopka na krajevno pristojnost - ustalitev pristojnosti (perpetuatio fori)
Za določitev krajevne pristojnosti so merodajne okoliščine ob vložitvi tožbe, oziroma predloga za izvršbo, če je bil ta vložen na podlagi verodostojne listine in je bil zoper sklep o izvršbi vložen ugovor. Na tako določeno krajevno pristojnost pozneje spremenjene okoliščine ne vplivajo (3. odst. 15. člena ZPP). Zato okoliščina, da je bil zoper tožečo stranko v obravnavanem primeru začet stečajni postopek po vložitvi predloga za izvršbo, na krajevno pristojnost, kot je bila opredeljena ob vložitvi predloga za izvršbo, ne vpliva.
Tolarska protivrednost s kaznivim dejanjem pridobljene tuje valute se ugotavlja po prodajnih tečajih pooblaščenih bank na dan plačila po izbiri oškodovanca, s čimer se zagotavlja, da z dopolnitvijo odločbe o premoženjskopravnem zahtevku ne obsojenec ne oškodovanec ne bo oškodovan ali okoriščen na račun drugega.
Ob dogovorjeni devizni klavzuli (5. člen zakona o deviznem poslovanju - Ur. list RS, št. 1/91) - o čemer ni spora - tožnik od toženca utemeljeno zahteva plačilo v tuji valuti preračunanega dolžnega zneska v tolarski protivrednosti.