neupravičena pridobitev - najem poslovnih prostorov - oblika pogodbe - oblika sprememb in dopolnitev pogodbe - uporaba poslovnih prostorov po prenehanju najemne pogodbe - uporabnina
Za čas uporabe poslovnih prostorov po prenehanju najemne pogodbe je tožena stranka dolžna tožnikom plačati uporabnino (2. odst. 210. člena ZOR).
carinjenje blaga - carinska deklaracija - vsebina in oblika deklaracije - vplačilo varščine - bančna garancija
Če carinski organ ni v smislu 93. čl. CZ od špediterja vnaprej zahteval položitve varščine oz. bančne garancije, to špediterja kot carinskega zavezanca ne odvezuje plačila carine, saj je to že iz naslova carinskega zavezanca dolžan plačati že po samem CZ.
upravičenec do denacionalizacije - osebe javnega prava - pojem podržavljenega premoženja po ZDen
Pravna kontinuiteta med prejšnjo mestno občino ljubljansko in sedanjim mestom Ljubljana je bila pretrgana s sprejemom zakonodaje o upravno teritorialnih enotah oblasti v Sloveniji po drugi svetovni vojni, zato mesto Ljubljana ni denacionalizacijski upravičenec za premoženje mestne občine ljubljanske.
Premoženje občine kot pravne osebe javnega prava ni mogoče šteti med zasebno premoženje, kakršno je mišljeno v 8. členu ZDen.
ODŠKODNINSKO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS03655
ZKP 1977 člen 151, 151/3.URS člen 19, 19/2, 30.
varstvo osebne svobode - omejitev osebne svobode - prisilna privedba k organu za notranje zadeve - pravica do odškodnine zaradi neutemeljene omejitve osebne svobode
Nikomur se ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon (2. odstavek 19. člena Ustave Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91 - v nadaljevanju Ustava). Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu (30. člen Ustave).
Pooblaščene uradne osebe organov za notranje zadeve smejo izjemoma nekomu omejiti osebno svobodo. Za omejitev osebne svobode pa lahko pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve pooblasti samo zakon. V letu 1986 veljavna zakonodaja (zakon o kazenskem postopku - Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 in 3/90 - v nadaljevanju ZKP/77), ki jo je potrebno v obravnavanem primeru uporabiti, je predpisovala različne institute omejitve osebne svobode, ki so z različno stopnjo intenzivnosti posegali v človekovo integriteto (omejitev gibanja na določenem kraju ali objektu, prijetje in privedbo, pridržanje in pripor). Za uporabo vsakega od institutov, s katerimi se je lahko omejila človekova osebna svoboda, je ZKP/77 predpisoval ne le pogoje ampak tudi postopek. Da bi se poseg v človekovo svobodo lahko opredelil kot dopusten in zakonit, so morali biti tedaj izpolnjeni pogoji, ki jih je določal zakon, sam poseg v osebno svobodo posameznika pa je moral biti izveden po postopku, ki ga je vnaprej določal zakon.
V obravnavanem primeru je prvostopno sodišče ugotovilo, da privedba tožeče stranke k organu za notranje zadeve ni bila izvedena na način, ki je bil določen v zakonu (3. odstavek 151. člena ZKP/77).
Pritožbeno sodišče glede teh ugotovitev sodišča prve stopnje ni imelo pomislekov. Zaradi zmotne pravne presoje, da je v primerih, kadar za odvzem prostosti obstaja "utemeljen razlog" (in ta naj bi v obravnavanem primeru po presoji pritožbenega sodišča obstajal), omejitev osebne svobode dovoljena tudi v primerih, kadar organ za notranje zadeve "zagreši kakšno formalno napako" (kar z drugimi besedami pomeni, da poseže v človekovo osebno svobodo na način in po postopku, ki ga zakon ne določa), pa je po presoji revizijskega sodišča pravno zmotno ugodilo pritožbi tožene stranke in tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrnilo.
kazenski postopek - preiskovalna dejanja - zaseg predmetov - vrnitev zaseženih predmetov - lastninska pravica na zaseženih predmetih - škoda, nastala zaradi teka kazenskega postopka - povrnitev škode - denarna odškodnina - compensatio lucri cum damno
Iz vseh navedenih določb ZKP/77 brez dvoma izhaja, da bi bila tožnika upravičena do izročitve s primarnim tožbenim zahtevkom zahtevanih premičnih stvari le v primeru, če bi bile te stvari njuna last. Iz ugotovitev sodišč druge in prve stopnje pa izhaja, da sta tožnika opravila posek v gozdu, ki ni bil njuna last in da na posekanem lesu nista pridobila lastninske pravice na nobenega od načinov, ki jih določa zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
Materialnopravno pravilna pa je tudi odločitev o zavrnitvi podrejenega tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine v znesku 500.000,00 SIT. Po oceni izvedenih dokazov (izpovedb prič, strank, izvedeniškega mnenja itd.) je sodišče namreč ugotovilo, da sta tožnika s tem, ko sta v posek lesa vložila svoje delo, sicer utrpela škodo, vendar pa sta s prodajo posekanega (tujega) lesa prejela tudi korist, ki jo je treba odšteti od nastale škode (compensatio lucri cum damno). Ob ugotovitvi, da prejeta korist celo presega nastalo škodo, sodišči prve in druge stopnje tožbenemu zahtevku na plačilo odškodnine v znesku 500.000,00 SIT nista mogli ugoditi.
ZDen člen 32, 32/1, 32/2, 32/3.ZGJS člen 76, 76/1.
vrnitev nepremičnin - vrnitev stavbnih zemljišč - status zemljišča
Tožena stranka ne more po ZDen denacionalizacijskemu upravičencu z odločbo vrniti zemljišče v last, če v upravnem postopku ni razčistila spornega dejstva, ali gre morda za pravne podlage v zvezi z določbami po 1., 2. ali morda celo po 3. odstavku 32. člena ZDen.
upravičenci do denacionalizacije - sklenitev pravnega posla zaradi grožnje, zvijače ali sile predstavnikov oblasti
Skrbnica duševno bolnega lastnika premoženja, postavljena z oporoko, ki je leta 1949. odobrila pogodbo o izročitvi njegovega premoženja državi zaradi odhoda v zavod, ni predstavnica oblasti v smislu 5. člena ZDen.
Kolektivna pogodba o pravicah in odgovornostih delavcev, zaposlenih v podjetju Luka Koper p.o., Koper člen 42.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Sodišče druge stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, zakaj ni bilo pogojev za pogojno odložitev disciplinskega ukrepa, kot to predvideva 42. člen kolektivne pogodbe. Pri uporabi te določbe je treba upoštevati dejanske okliščine, ki so odvisne od ugotovljenega dejanskega stanja, teh okoliščin v revizijskem postopku ni možno dopolnjevati (tretji odstavek 385. člena ZPP). Zato ob ugotovljenem dejanskem stanju tudi revizijsko sodišče nima pomislekov v zvezi s pravilno uporabo tega instituta.
Že zakon torej omogoča, da je tudi nezgodno zavarovanje lahko sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, kar pomeni, da bi se v takem primeru zavarovalnina vštevala v odškodnino. Vendar je treba v takem primeru upoštevati, da mora biti namen zavarovanja razviden iz zavarovalne police.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje potreb po delavcih
Ugotavljanje presežnih delavcev oziroma določanje delavcev, ki jim preneha delovno razmerje, v okviru majhnih organizacijskih skupin, ni v skladu z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Ugotavljanje presežnih delavcev po organizacijskih enotah pride v poštev pri dislociranih enotah, med katerimi ni možno medsebojno razporejati delavcev.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - odločba - pravni pouk - odškodninska odgovornost
Delodajalec, ki delavcu ni izdal odločbe o prenehanju delovnega razmerja s pravnim poukom v skladu s 102. a čl. ZDR, in je delavec zaradi tega zamudil rok za uveljavljanje pravic med brezposelnostjo, je delavcu odgovoren za škodo, ki jo je zaradi tega utrpel - za nadomestilo med brezposelnostjo.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi
Na nejavni seji senata lahko sodišče druge stopnje odloča o pritožbi samo na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v prvostopenjskem postopku in na katera se opira sodba sodišča prve stopnje tako, da sprejme dejansko stanje kot je bilo ugotovljeno v sodbi sodišča prve stopnje ali pa ga spremeni na način kot je predpisan v 1., 3. in 4. točki 373. člena ZPP.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev - nujne potrebe delovnega procesa
Delavec je glede na določbo drugega odstavka 17. člena ZTPDR lahko razporejen na vsako delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove izobrazbe za določeno vrsto poklica, znanju in zmožnostim, če sta izpolnjena dva pogoja to je nujne potrebe delovnega procesa in poteka organizacije dela. Katere so tiste potrebe, ki so narekovale razporeditev delavca na drugo delovno mesto, mora biti opredeljeno in konkretizirano v razporeditvenem aktu. Ta mora obvezno obsegati med drugimi sestavinami tudi obrazložitev (103. člen ZDR, 14. člen ZDSS, 338. člen ZPP).
začasna uporaba stanovanja - imetnik pravice do stalne uporabe stanovanja
Toženec na podlagi pogodbe, s katero mu je bilo v smislu določil 39. in 40. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih dano predmetno stanovanje v začasno uporabo, na njem ni mogel pridobiti stanovanjske pravice. Stanovanjsko zaščito po Zakonu o stanovanjskih razmerjih pa bi mu zagotavljal samo položaj imetnika pravice do stalne uporabe.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje potreb po delavcih - zmanjšan obseg dela pri zasebnem delodajalcu
Ker je tožena stranka odpovedala delovno razmerje tožnici zaradi zmanjšanja obsega dela, je pravilna presoja, da je tožnici nezakonito prenehalo delovno razmerje. Po noveli Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 5/91) je bil ta zakoniti razlog iz 1. alinee prvega odstavka 125. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90) črtan. To pomeni, da je z osnovnim Zakonom o delovnih razmerjih določen poseben način prenehanja delovnega razmerja delavcu, zaposlenem pri zasebnem delodajalcu, z uveljavitvijo njegovih sprememb in dopolnitev, to je s 16.2.1991, prenehal veljati. Odpoved tožene stranke, za katero ni obstajal zakoniti razlog, je pravno neučinkovita.
plače in drugi prejemki - plača namestnika direktorja
Vodji sektorja, ki ga je delavski svet določil za namestnika direktorju v njegovi odsotnosti, ne pripada plača namestnika direktorja, ker ni za to funkcijo oziroma delovno mesto sklenil delovnega razmerja.