razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba komande garnizije (stanovanjskega organa) po 25.6.1991 - preselitev v enakovredno stanovanje - stanovanjska pravica - obseg stanovanjske zaščite
Spričo pridobljene stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju, ki je toženka ni izgubila na v zakonu predpisan način (res ga je sicer toženka nehala uporabljati, vendar ga je izročila v uporabo pravnemu predniku tožeče stranke), je zato upravičena bodisi, da se preseli nazaj vanj bodisi, da dobi na voljo drugo (prejšnjemu) enakovredno stanovanje. Le tako je toženki zagotovljen pravovarstveni zahtevek, ki izvira iz pridobljene stanovanjske pravice, po naši prejšnji ustavni ureditvi celo povzdignjene v ustavno zagotovljeno človekovo oziroma občanovo pravico (206. člen ustave socialistične Republike Slovenije, Ur. list SRS, št. 6/74). Pri tej pravici ni šlo za premoženjsko pravico (1. člen ZSR), zaradi česar ni mogoče uporabiti v zvezi z njenim zagotavljanjem in varstvom neposredno obligacijskopravnih predpisov, po katerih, če vzpostavitev prejšnjega stanja z vrnitvijo stvari zaradi dejanskih ali pravnih razlogov ni možna, gre upravičencu ustrezno denarno nadomestilo. Pri stanovanjski pravici kot nepremoženjski je namreč drugače. Če vzpostavitev stanja, kakršno je bilo pred preselitvijo imetnika stanovanjske pravice brez veljavnega pravnega naslova iz kakršnegakoli upoštevnega razloga ni mogoča, ima takšen imetnik pravico do drugega ustreznega stanovanja. To seveda tudi prinese dolžnost izprazniti sedanje stanovanje, ko mu je ponujeno drugo (prejšnjemu) ustrezno stanovanje (če se želi ali ne vseliti vanj, je to pač njegova stvar).
SZ člen 5, 5/1, 5/2, 54, 54/2, 117, 117/1, 128, 128/2, 129, 129/1, 129/2. ZSR člen 60, 60/1, 60/2.
privatizacija stanovanj - primerno stanovanje - izjeme od obveznosti lastnika prodati stanovanje - stanovanje v stanovanjski hiši, predvideni za celovito prenovo - odkup nadomestnega stanovanja - drugo primerno stanovanje po členu 129/2 SZ
Ko mora lastnik ponuditi v odkup prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice drugo stanovanje po drugem odstavku 129. člena SZ, se primernost slednjega ravna po 5. členu SZ in torej ne gre za primernost, ki bi ustrezala stanovanju, ki ga zaseda bivši imetnik stanovanjske pravice.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - objektivna odgovornost - delna oprostitev odgovornosti - ravnanje oškodovanca - zavarovanje pred odgovornostjo - uveljavljanje zahtevka za povrnitev škode neposredno od zavarovalnice (direktna tožba)
Tožena stranka, ki odgovarja za zavarovanko, ki je vozila avtomobil po sredi makadamske ceste in ji je nasproti pripeljal prav tako po sredi kolesar, pri čemer ni bilo ugotovljeno, da bi katerikoli izmed njiju reagiral, ko sta se zagledala, je na 30% odmerjeni kolesarjev - tožnikov prispevek k škodi odsev pravilne uporabe tretjega odstavka 177. člena ZOR.
delovno razmerje v državnih organih - prenehanje delovnega razmerja - pogodba o zaposlitvi - pisna oblika
Odklonitev podpisa pogodbe o zaposlitvi pomeni, da delovno razmerje ni bilo sklenjeno v skladu z zakonom, ker med strankama ni prišlo do veljavnega dogovora o pravicah, ki se nanašajo na delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje (določba 11. člena ZDR) in ker je pogodba sestavni del postopka sklenitve delovnega razmerja (prvi odstavek 11. člena ZTPDR). Iz določbe drugega odstavka 88. člena ZTPDR pa izhaja, da mora biti pogodba o zaposlitvi pisna.
vsebina oporoke - razlaga oporoke - oporočiteljev pravi namen
Temeljna dejanska ugotovitev izpodbijane sodbe je, da se je zapustnica v sporni listini zmotila pri navedbi parcelne številke zemljišča, od katerega je s to oporočno listino volila tožnikoma del v izmeri 1000 m2. Revizija si zato brez podlage v dejanskih ugotovitvah izpodbijane sodbe za izhodišče materialnopravne graje jemlje trditev, da je zapustnica po zapisu sporne oporočne listine odsvojila predmet volila, namreč parcelo, ki je v listini zapisana, in seveda ne parcelo, katere del je bil po ugotovljeni njeni resnični volji predmet volila in katere lastnica je bila tudi še ob smrti.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - določitev višine preživnine - preživninske možnosti staršev
Pri določanju preživnine je bila upoštevana tudi možnost, da bi si tožnica popravila premoženjski položaj s prodajo nepremičnine. Tak enkratni dohodek na račun substance tožničinega premoženja pa ne more vplivati na toženčevo obveznost, da sodeluje pri preživljanju otrok.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ponovitev že izvedenih dokazov pred sodiščem druge stopnje
Za spremembo dejanskega stanja, povsem izrečno oprto na izvedensko mnenje (torej enega izmed dokazov, ki niso bili le listinski dokazi iz 2. točke 373. člena ZPP!), sodišče druge stopnje ni imelo pooblastila, ker ni opravilo obravnave (2. odstavek 362. člena ZPP).
SZ člen 58, 59. ZSR člen 1, 1/2, 19, 19/1, 58, 58/1.
prenehanje stanovanjskega razmerja - trajna neuporaba stanovanja - izguba stanovanjske pravice - podstanovalska razmerja - nezakonita uporaba stanovanja
Ključno vprašanje v tem postopku je, ali je N. F. prenehalo stanovanjsko razmerje na spornem stanovanju in v posledici tega še podnajemniška pogodba med F. in toženko. Sodišči prve in druge stopnje sta pri tem izhajali iz ugotovitve, da v času od vselitve toženke v stanovanje 5.10.1991 do uveljavitve Stanovanjskega zakona 11.10.1991 (pravilno 19.10.1991, Ur.l. RS, št. 18/91-I, 21/94 in 23/96, SZ) še ni poteklo šest mesecev, da bi lahko po takratnem Zakonu o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84, ZSR), stanovanjsko razmerje prenehalo zaradi neuporabe (58. člen ZSR). Pri tej presoji pa sta sodišči izhajali iz napačne razlage materialnega prava, torej 58. člena ZSR in pomena zakonske določitve šestmesečnega roka neuporabe stanovanja. Po preteku tega roka ni bilo več potrebno dokazovati namena trajnega prenehanja uporabe stanovanja (domneva iz 1. odst. 19. člena ZSR). Kadar pa so bile okoliščine take, da je namen trajnega prenehanja uporabe stanovanja bil jasno izkazan, je veljalo, da je imetnik stanovanjske pravice trajno prenehal uporabljati stanovanje že ob izselitvi. To je bilo potrebno posebej ugotoviti in v takem primeru je lahko stanovanjska pravica prenehala seveda prej kot po poteku šestih mesecev.
varstvo lastninske pravice - vrnitev individualno določene stvari - lastninska tožba (rei vindicatio) - dejanska oblast nad stvarjo
Odločilnega pomena v tej pravdni zadevi je, da je tožnik glede na trditveno podlago svojega tožbenega zahtevka (actio rei vindicatio) moral dokazati, da so stvari, katerih vrnitev zahteva, samo in izključno njegova last in da jih je odpeljala ravno toženka in da jih ima v posesti (37. člen Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR). Tožeča stranka je namreč zahtevala vrnitev individualno določenih stvari. Sodišče prve stopnje je po obširno izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da nobena od vtoževanih stvari ni izključna last tožnika: bodisi so last toženke bodisi so skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske skupnosti obeh pravdnih strank. Že ta ugotovitev bi zadoščala za zavrnitev tožbenega zahtevka, kakršnega je postavila tožeča stranka.
ZOR člen 403, 404, 405, 406, 407, 408.SZ člen 111, 117, 125, 129.
privatizacija stanovanj - razlogi in zavezanec za dodelitev drugega primernega stanovanja - alternativne obveznosti
Alternativne obveznosti so urejene v Zakonu o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) v členih 403 do 408. Iz navedenih določb izhaja, da gre za obveznost, ki ima dva ali več predmetov. Če izbire ni, ne gre za alternativno obveznost. Kakšne vrste je postavljeni zahtevek tožeče stranke, je materialnopravno vprašanje in ne procesnopravno, kot trdi tožeča stranka.
Prodaja drugega primernega stanovanja po privatizacijskih pogojih SZ je vezana na obveznost tistega, ki mora prodati določeno stanovanje, pa tega zaradi v zakonu določenih razlogov ne more storiti.
ZOR člen 165, 165/4, 160, 160/3, 166, 200, 201/3, 414, 414/1. ODZ paragraf 1320.
negmotna škoda - denarna odškodnina - strah - krivdna odgovornost - povzročitev škode - ugriz psa - odgovornost za drugega - odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči mladoletni otrok - odgovornost mladoletnika - opustitev nadzora nad psom nevarne pasme
Zaradi odsotnosti lastnika je nadzor nad psom nevarne pasme prevzel lastnikov mladoletni brat. S tem je na njuno mater - tožnika - prešla odgovornost, da bo nadzor nad psom opravljen učinkovito. To vključuje tudi skrb za to, da bi bil pes zanesljivo prikljenjen ali da bi bilo sicer poskrbljeno, da ne bi mogel pobegniti in se brez nadzora gibati po okolici. Ko je pes v času toženkine ponovne odsotnosti pobegnil njenemu mladoletnemu sinu, je to vsekakor treba pripisati njeni premajhni skrbnosti glede tega, kako je poskrbljeno za nadzor nad psom. V tem je toženkina krivda, s čimer je podana njena odškodninska odgovornost po 4. odst. 165. čl. ZOR za njenega mladoletnega sina M., ki je zanemaril potrebno nadzorstvo v smislu par. 1320 ODZ.
Odgovornost za nadzor nad psom je prešla nanjo od časa, ko je po vrnitvi z dopusta spoznala nastali položaj, da je namreč pes nevarne pasme ostal brez nadzora lastnika.
nastanek obveznosti - podlaga - dopustna podlaga - denarne obveznosti - valuta obveznosti - terjatev v tuji valuti - denarna enota RS
Plačilno sredstvo v Republiki Sloveniji je tolar (2. čl. Zakona o denarni enoti Republike Slovenije). Posli, ki se glasijo na denar in so sklenjeni v Republiki Sloveniji med podjetji, bankami, drugimi domačimi pravnimi osebami in občani ter med občani in tujimi osebami, se izkazujejo in izvršujejo v tolarjih, če zakon ne določa drugače (71. čl. Zakona o banki Slovenije). Te določbe veljajo tudi za zatrjevano terjatev tožnika nasproti tožencema. Zato zahtevek v tuji valuti ni mogoč in je pravilno zavrnjen.
Zakon o konfiskaciji premoženja in izvrševanju konfiskacije (ZKIK 1945) člen 28.ZKP člen 416.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva vložena zoper sodni sklep o zaplembi premoženja - priglasitev okrajnega ljudskega odbora - obnova postopka
Sklep z dne 1.2.1946, zoper katerega je vložena zahteva za varstvo zakonitosti, je bil izdan na podlagi dopisa okrajnega ljudskega odbora, po katerem je obsojenec A.P., ki je bil za kazniva dejanja po čl. 106, 125, 127 in 128 KZ/51 sicer obsojen šele 1954, spadal med osebe, ki jih našteva 28.čl. ZKIK. Navedeni sklep o zaplembi premoženja je torej pomenil le izvršitev priglasitve Okrajnega ljudskega odbora v K. z dne 22.11.1945, saj je bilo po določilu 28.čl. ZKIK sodiščem ob izrekanju konfiskacije med drugim prepovedano spuščati se v vprašanje, ali je posamezna oseba res zagrešila kakšno kaznivo dejanje. Upravna odločba - priglasitev okrajnega ljudskega odbora je tako v vseh primerih, ko ni temeljila na kazenski sodbi, po svoji vsebini nadomestila kazensko sodbo. Zoper navedeni sklep o zaplembi premoženja zato zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, je pa v skladu z odločitvijo Ustavnega sodišča opr.št. U-I-249/96-14 z dne 12.3.1998 mogoče zahtevati v postopku obnove po 416.čl. ZKP spremembo priglasitve okrajnega ljudskega odbora, ki ne temelji na kazenski sodbi.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - negmotna škoda - denarna odškodnina
Sodišči prve in druge stopnje, ki sta ugotovili, da je toženec kriv, ker ni dokazal, da ni napadel in telesno poškodoval tožnice (prvi odstavek 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), sta v skladu z določilom 205. člena ZOR pravilno upoštevali določila o deljeni odgovornosti. Ker sta ugotovili, da je tožnica za napad tudi sama kriva, saj je verbalno napadala toženca, ga izzivala in ga tako zrevoltirala, da je presegel dovoljeno mero in jo fizično napadel, sta po določilu prvega odstavka 192. člena ZOR tudi pravilno ocenili tožničin prispevek za nastalo škodo na 40 odstotkov.
dedovanje na podlagi zakona - krog zakonitih dedičev - izvenzakonska skupnost - dedna pravica izvenzakonskega partnerja
Tožnica še v reviziji priznava, da ves čas nista živela skupaj in pojasnjuje zadržke, njuno skupno preživljanje počitnic in vikendov pa je bilo le občasno in ne zadošča za ugotovitev, da je šlo med njima za dalj časa trajajočo življenjsko skupnost. V L. sta živela ločeno, imela sta vsak svoje gospodinjstvo in ekonomske skupnosti tožnica ne izkazuje, pa tudi sosedi pokojnega, ki so tožnico sicer poznali, je niso šteli za njegovo ženo.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz člena 354/2-13 ZPP
Vednost, ki jo ima stranka o škodnem dogodku v pravdi (ta je podlaga njenih navedb), se ne opira zgolj na tisto, kar je ta stranka vedela o okoliščinah, ki so (ali bi lahko bile) tako ali drugače povezane s škodnim dogodkom, še preden je do škodnega dogodka prišlo. Zato prve zatrjevane protislovnosti ni. Pri drugem očitanem protislovju pa gre na eni strani za navedbo o obstoju dejstva (ali je prva tožena stranka opravljala kakršen koli nadzor na spornem odseku regionalne ceste), na drugi strani pa za ugotovitev dejstva (da je prva tožena stranka opravljala nadzor v določenem obsegu). To pa ni nasprotje iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 9, 9/1, 18. Uredba o vojaških sodiščih (UVS) člen 15.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcem po storitvi kaznivega dejanja - sovražna propaganda
V očitku neprijave prejema pisma od "odmetnika" F.A. niso podani znaki kaznivega dejanja po 14.tč. 3.čl. ZKLD, ker so bila po navedenem določilu inkriminirana le aktivna ravnanja storilcev za dosego posledic, navedenih v 14.tč. 3.čl.ZKLD. Tako ravnanje storilca pa je moralo glede subjektivnega znaka vsebovati tudi elemente iz 2.čl. ZKLD, torej da je šlo za nudenje pomoči storilcem, katerih cilj je bil, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa državna ureditev FLRJ ali da bi se spravile v nevarnost njena varnost na zunaj ali temeljne demokratske, politične, narodne in gospodarske pridobitve osvobodilne vojne.
Določba 1.odst. 9.čl. ZKLD je bila blažja od določbe 15.čl. (UVS), saj je bilo kaznivo dejanje po 1.odst. 9.čl. ZKLD storjeno le s propagando ali agitacijo, ki sta vsebovali poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve. V pripovedovanju vicev, čeprav sovražne vsebine, ki naj bi s poudarjanjem prednosti zahodne demokracije pred demokracijo vzhodnih držav, pa niso podani znaki kaznivega dejanja po 1.odst. 9.čl. ZKLD, prav tako pa tudi ne znaki kaznivega dejanja po 15.čl. UVS.