lastninska pravica - solastnina - oddajanje dela solastne stvari v najem - soglasje solastnikov - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine
Sodišči nižjih stopenj pa sta še ugotovili, da sta se tožnica in S. N. kot solastnici dogovorili o uživanju dvoetažne hiše in da po dogovoru pripada uživanje gornje etaže (na katero se tudi nanaša sporna najemna pogodba) S. N. Ker je glede na tako stanje S. N. s sporno najemno pogodbo (za določen čas) razpolagala le v okviru upravičenj, ki so ji šla kot solastnici na podlagi dogovora s tožnico o načinu uživanja solastne hiše, za veljavnost najemne pogodbe ni bilo potrebno njeno soglasje (v smislu 15. člena zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR) in toženec zato v stanovanju ni nezakonito (brez naslova) in zato ne more biti utemeljen tožničin izpraznitveni zahtevek.
ZSZD člen 16, 17, 22. ZDSS člen 68, 75. ZDR (1990) člen 107, 110.
stvarna pristojnost - spor o pristojnosti
Če je bila tožba vložena v času veljavnosti prejšnjega ZSZD in se je spor nanašal na plačilo opravljenega dela po pogodbi o delu, neglede na določbe 68. in 75. člena ZDSS za odločanje ni pristojno delovno sodišče, temveč sodišče s splošno pristojnostjo. V času, ko je bila tožba vložena, so bila za odločanje v sporih iz pogodbe o delu po 107. do 110. členu ZDR pristojna redna sodišča (sodišča s splošno pristojnostjo).
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za nepreskrbljenega zakonca - obstoj izvenzakonske skupnosti
Izvenzakonska skupnost razvezanega zakonca z drugo osebo lahko izključi preživninsko obveznost drugega razvezanega zakonca le ob pogoju uporabe dol. 12. člena ZZZDR, torej šele od tedaj dalje, ko je zakonska zveza pravnomočno razvezana.
ZOR člen 367, 376, 376/1, 377, 377/1, 377/2, 392, 392/1, 392/2, 392/6.
zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - pretrganje zastaranja, če je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem - zastaralni rok pri pretrganju - čas, ki je potreben za zastaranje
Vlogi absolutnega zastaranja kazenskega pregona in zastaranja odškodninske terjatve sta različni in zato ni mogoče prenašati pravnih posledic absolutnega zastaranja kazenskega pregona na civilno področje, posebej še ob dejstvu, da je institut zastaranja celovito in podrobno urejen v civilnopravnih predpisih. Splošna določba 376. člena ZOR daje pravno varstvo povzročitelju škode, ker določa rok, do katerega je oškodovanec še upravičen (sodno) terjati svoj odškodninski zahtevek. Določba 377. člena ZOR pa daje pravno varstvo oškodovancu in ga varuje pred možnostjo, da bi njegov odškodninski zahtevek zastaral še preden bi zastaral kazenski pregon za kaznivo dejanje, s katerim mu je bila povzročena škoda.
povzročitev škode - elementi civilnega delikta - odškodnina
V delovnem pravu oziroma delovnem razmerju je možno zahtevati odškodnino tudi od delodajalca in zaradi različnih razlogov, vendar morajo biti izpolnjeni vsi pogoji splošnega civilnega delikta, to je, da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da je škoda sploh nastala, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da obstaja odgovornost povzročitelja škode. Ti pogoji morajo biti podani kumulativno, saj če manjka kateri od teh elementov, običajno ni odškodninske odgovornosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinski postopek - procesne oblike - namen procesnih opravil
Predpisi o delovnih razmerjih ne prepuščajo disciplinskim organom, da opravljajo procesna opravila na način, ki se jim zdi najbolj primeren, temveč predpisujejo za posamezna procesna opravila posebne oblike. Oblika je način opravljanja procesnih opravil in ima svoj namen. Strogo varovanje procesnih opravil ustvarja procesno zakonitost, s katero se uresničuje zakonitost pri ugotavljanju disciplinske odgovornosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - pogoj za njegov izrek - kvalifikatorne okoliščine
Obstoj kvalifikatornih okoliščin, oziroma hujših posledic iz 89. člena Zakona o delovnih razmerjih, je pogoj za izrek same sankcije, to je disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne pa njegove pogojne odložitve. Če te okoliščine niso podane, izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja za hujše kršitve delovne obveznosti - pri katerih te okoliščine niso določene kot konstitutivni element disciplinske kršitve - nima zakonite podlage.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - dejstva, navedena v disciplinski odločbi
Pri presoji zakonitosti disciplinske odločbe sodišče lahko upošteva le dejstva, ki so v njej navedena. Sodišče ne more ugotavljati drugih dejstev oziroma dejanj, ki bi jih naj delavec storil, ki mu niso očitana in na katerih ne temelji dokončna disciplinska odločba.
delovno razmerje pri delodajalcu - razporejanje delavcev
Delavki, ki je sklenila delovno razmerje za delo v proizvodnji, je delodajalec tudi po sklepu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s katerim je delavki priznana pravica do drugega dela, dolžan zagotoviti delo v okviru strokovne izobrazbe, ki se zahteva za delo v proizvodnji, in ne ustrezno stopnji strokovne izobrazbe, ki jo delavka dejansko ima (VII. stopnja).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanja delovnega razmerja - disciplinski ukrep
Ker se tožnik, kot izhaja iz ugotovitev sodišča druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, saj v revizijskem postopku zaradi določbe tretjega odstavka 385. člena ZPP ni možno preverjati dejanskega stanja, v kritičnem času pomena svojega ravnanja ni mogel zavedati, tudi ni mogoče govoriti o krivdi glede neizpolnjevanja njegovih dolžnosti in delovnih obveznosti.
Tudi sicer ministrstvo ne more nastopati kot stranka v individualnem delovnem sporu pred sodiščem v smislu določb tretjega odstavka 77. člena ZPP. Zakon o vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96 in 47/97) v prvem odstavku 7. člena (pred sprejemom novele v letu 1996 je bil to 5. člen) določa, da vlada zastopa Republiko Slovenijo kot pravno osebo, če glede posameznih zadev s posebnim zakonom ni drugače določeno. Pri tem s posebnimi predpisi ni določeno, da so ministrstva pravne osebe, to pa pomeni, da ne morejo biti pravdne stranke. Take lastnosti ministrstvu ne more priznati niti sodišče po tretjem odstavku 77. člena ZPP (to je bilo možno po starejših predpisih), saj ministrstva niso organi, pri katerih bi šlo za oblike združevanja, kjer bi združeni imeli družbena sredstva oziroma premoženje, kar je takim združbam izjemoma omogočalo pridobitev lastnosti pravdne stranke.
ZDR (1990) člen 32. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 132 o plačanem letnem dopustu člen 32, 58. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - pravica do letnega dopusta - plačilo posredovanja za najem stanovanja - dodatek za ločeno življenje
Delavec je bil v letu 1991 do invalidske upokojitve ves čas v staležu bolnih. Letnega dopusta zato ni mogel izrabiti. Ker gre za okoliščino na njegovi strani, mu delodajalec ni dolžan plačati odškodnine za neizrabljeni letni dopust (32. člen ZTPDR, 3. člen Konvencije št. 132 o plačanem letnem dopustu, 58. člen ZDR).
Pravico do povrnitve stroškov, ki jih je delavec imel s tem, da je plačal agencijo za posredovanje najema stanovanja in do povrnitve stroškov za ločeno življenje, urejajo akti delodajalca. Če delavec ni izpolnil pogojev, ki so določeni v Pravilniku delodajalca, nima pravice do povrnitve navedenih stroškov.
ZDSS člen 14.ZPP člen 365, 365/2, 374, 385, 385/1, 385/1-3.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - prepoved reformatio in peius
V obravnavanem primeru uporabljeno načelo prepovedi reformatio in peius izključuje potrebo po ugotavljanju materialne resnice. Tožena stranka zato tudi, ob predpostavki, da bi bil uveljavljeni revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava utemeljen, ne more doseči razveljavitve izpodbijane sodbe. Procesna situacija iz izpodbijane sodbe zaradi uporabe določila iz 374. člena ZPP več ne dopušča ugotavljanja materialne resnice.
Vrhovno sodišče pri presoji te zadeve ugotavlja, da je trditev, po kateri je obdolženec za izvršitev kaznivega dejanja "zlorabil"
znanje, pridobljeno z opravljanjem dela carinika, preveč splošna, da bi lahko sama po sebi utemeljevala ponovitveno nevarnost, ne da bi bile ob njej podane tudi druge, konkretne okoliščine objektivne in subjektivne narave, iz katerih bi izhajal sklep o obstoju realne nevarnosti, da bo obdolženec ponavljal takšno kaznivo dejanje, zaradi kakršnega je sedaj v kazenskem postopku.
Tudi sklep v izpodbijani odločbi o tem, da je podaljšanje pripora neogibno potrebno za zagotovitev premoženjske varnosti drugih, ne zdrži kritične presoje. Zaenkrat se v postopku ugotavlja, da je bilo dejanje storjeno na škodo proračuna Republike Slovenije. Višina protipravne premoženjske koristi, ki si jo naj bi pridobil obdolženec, ne utemeljuje ugotovitve, da je premoženjska varnost drugih ogrožena v takšni meri, da je podaljšanje pripora ukrep, ki je neizogibno potreben za zagotovitev varnosti drugih.
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/2, 201/2-3.KZ člen 196.
pripor - ponovitvena nevarnost - kaznivo dejanje neupravičena proizvodnja in promet z mamili
S skoraj 5 kg zelo nevarnega mamila heroina, se lahko povzroči velika škoda za zdravje mnogih ljudi, med katerimi kot uživalci mamil prevladujejo mladi in celo otroci. Ta nevarnost pa tudi dokazuje, da je pripor neogibno potreben za varnost ljudi v smislu 1. odstavka 20. člena Ustave RS.
Za stališče v sklepu višjega sodišča, da je treba ocenjevati nujnost pripora v obratnem sorazmerju s težo kaznivega dejanja, torej za čim hujše kaznivo dejanje obstaja ponovitvena nevarnost, tem manjša stopnja nevarnosti ponovitve je potrebna, sicer ni podlage v zakonu, ne glede na to pa je zaključek tudi tega sodišča, da pri obtožencu obstaja realna nevarnost ponovitve oziroma nadaljevanja kaznive dejavnosti, kakršne je obtožen, pravilen in nanj sicer to zmotno stališče ni imelo vpliva (2. odst. 371. člena ZKP).
STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS03874
SZ člen 116, 116/3, 117, 117/1. ZTLR člen 43.ZZK člen 101.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - preureditev ali nadzidava skupnih prostorov v stanovanjski hiši - materialna vlaganja - izbrisna tožba
Za vpis lastninske pravice na stanovanjih, pridobljenih s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov, mora biti izpolnjena ena od nadaljnjih dveh predpostavk: da je bila preureditev opravljena na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ta pravna podlaga v obravnavanem sporu ni podana, ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da toženec za gradbene posege na podstrešju ni imel navedenih odločb. Poleg tega pa predmet pridobitve lastninske pravice na navedeni način ne morejo biti stanovanja, na katerih je stanovalec imel stanovanjsko pravico.
Lastninsko pravico na takih stanovanjih je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice pridobil na podlagi privatizacijskih določb SZ (117. in naslednji členi SZ). Če pa je tak stanovalec za pridobitev stanovanjske pravice prispeval dodatna sredstva, lahko ob izpolnjenih predpostavkah iz tretjega odstavka 116. člena SZ zahteva od lastnika priznanje solastniškega deleža na stanovanju v sorazmerju s svojo vlogo.