Presoja višine denarne odškodnine za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za strah ter razlogov za zavrnitev zahtevka za plačilo odškodnine za pretrpljene duševne bolečine zaradi skaženosti.
Ob dejanskih ugotovitvah, da so parcele št. 1323/2, 1320/1, 1322/1 in 1321/2 iz kompleksa T3, ki ga je nasprotna udeleženka namenila in nekatere že oddala kmetom v zamenjavo za parcele, ki so jim bile odvzete za avtomobilsko cesto, je pravilna odločitev, da se v denacionalizacijskem postopku vrnejo denacionalizacijski upravičenki v last in posest, saj z vrnitvijo le-teh ne bo spričo pravkar povedanega okrnjena funkcionalnost dela kompleksa T3 (prva alinea prvega odstavka 27. člena ZDen) niti ne bi to povzročilo razdrobljenosti parcel, ki bi omejevale ekonomično obdelavo (druga alinea istega odstavka tega člena).
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi skaženosti in strah in - ugriz psa
Po določilu pravila 1320 občega državljanskega zakonika je v primeru, če žival koga poškoduje, odgovoren tisti, kdor jo je k temu izpodbodel, dražil ali je ni zavaroval. Kdor pa žival redi, je odgovoren, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo.
Sicer je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da mora biti odškodnina za nepremoženjsko škodo vpeta v širše družbene okvire, ki se na področju odškodninskega prava izražajo skozi medsebojno razmerje med manjšimi, večjimi in tako imenovanimi katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa mora biti tudi primerno individualizirana. Vendar pa to stališče ni prišlo do ustreznega odraza pri odločanju o pravični odškodnini za telesne bolečine.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča
Tožnik je okrožni sodnik pri toženi stranki, zato obstoji okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom o nepristranosti sodišča. Torej je podan tehten razlog, da sodišče ne more voditi postopka in odločiti o tožbenem zahtevku. Dani so torej pogoji za delegacijo po 68. členu ZPP.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - skupna gradnja hiše na zemljišču staršev enega od zakoncev - ugotovitev velikosti deležev
Če sta razvezana zakonca med trajanjem skupnosti postavila hišo na zemljišču staršev enega izmed njiju in z njunim dovoljenjem, pomoč staršev in sorodnikov obeh pa je bila približno enaka - prav tako vrednostni prispevek obeh, je tako postalo premoženje skupno z enakima deležema obeh.
pridobitev lastninske pravice - pravni posel - vpis v zemljiško knjigo - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - čas, ki je potreben za zastaranje - splošni zastaralni rok
Lastninske pravice na nepremičnini ni mogoče pridobiti samo na podlagi sklenjene, vendar nerealizirane kupoprodajne pogodbe (33. člen ZTLR). V tem slučaju ostane le obligacijski zahtevek na izpolnitev pogodbe (262. člen ZOR).
odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - obseg povračila
Podlaga za tu obravnavane zahtevke je torej lahko le v citirani določbi drugega odstavka 72. člena ZDen. Gre za nadomestilo (odmeno), povračilo oziroma odškodovanje za izgubo tistega, tiste koristi, ki bi jo upravičenec dosegel, če bi nepremičnino sam uporabljal oziroma upravljal. Za takšno korist je potrebno v takšnih primerih, kot je obravnavani, ko je zavezanec uporabljal nepremičnino za upravljanje svoje dejavnosti, vzeti tisto, kar bi upravičenki - tožnici lahko ob normalnem teku stvari v posameznih obdobjih iztržili kot najemnino, zmanjšano za odstotek, ki bi šel za davščine, ki bi jih morali plačevati od takšnih prejemkov, za stroške upravljanja, ki bi ju bremenili in za stroške vzdrževanje nepremičnine, če jih je kril zavezanec. Ker izgube zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ni mogoče povrniti v naravi zaradi narave stvari same, po drugi strani pa tudi ne gre za plačilo nekakšne najemnine (saj ni šlo za najemno pogodbo), pomeni, da gre pri takšnih zahtevkih za "nečisto" denarno terjatev. Zato mora sodišče izračunati takšno povračilo po razmerah (cenah) ob sojenju in zato gredo zakonske zamudne obresti lahko šele od sodbe dalje.
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/2. ZTVCP člen 41, 56, 56/1.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik vozil v ostrem nepreglednem ovinku na sorazmerno ozki cesti tik ob sredinski črti, čeprav mu je sferično ogledalo omogočalo opazitev nasproti vozečega avtobusa, je s tako vožnjo vozil v nasprotju z določilom 41. člena v času nezgode veljavnega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. list bivše federacije št. 50/88), ki je odrejal, da mora voznik voziti po desni strani vozišča v smeri vožnje in čim bliže desnemu robu vozišča. Ugotovljena tožnikova vožnja pa je bila tudi v nasprotju z določilom prvega odstavka 56. člena istega zakona, ki je določal, da mora voznik pri srečavanju pustiti na svoji levi strani zadostno razdaljo med svojim vozilom in vozilom, s katerim se srečuje, po potrebi pa tudi umakniti svoje vozilo k desnemu robu vozišča. Ob takem stanju so neutemeljena tožnikova revizijska izvajanja, da ni kršil nobenih predpisov in da v njegovi vožnji ni ugotoviti nepravilnosti.
rok za vložitev tožbe - privatizacija stanovanj - odklonitev sklenitve prodajne pogodbe - prekluzivnost roka - rok za uveljavljanje pravice do odkupa
SZ določa v 123. členu prekluzivni rok za zahtevo in ne tožbo. Če je ta zahteva postavljena pravočasno, je mogoče vložiti tožbo v splošnem zastaralnem roku". To pomeni, da lahko upravičenec tožbo, potem ko je zahteva zavrnjena (le takrat je tožbo sploh treba vložiti), vloži v petih letih (in ne v 15 dneh). Pomeni pa tudi, da rok iz 128. člena SZ ni prekluziven.
Pomen roka iz 4. odstavka 128. člena SZ obravnaval že v letu 1992 na razširjeni evidenčni seji dne 25. in 26.11.1992 (glej SIF, št. 11/92, str.13).
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
Toženca v času uveljavitve Stanovanjskega zakona, to je 19.10.1991 (Uradni list RS, št. 18/91-23/96), nista imela statusa imetnika stanovanjske pravice. Kasnejšo pridobitev pravice do bivanja v stanovanju z morebitno sklenitvijo najemne pogodbe s tožečo stranko pa tudi zatrjevala nista. Prav tako nista zatrjevala kakšnega drugega pravnega naslova, na podlagi katerega bi upravičeno bivala v stanovanju.
nezmožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka - razveza pogodbe
Nižji sodišči sta ugodili podrejenemu tožbenemu zahtevku na ugotovitev, da je razvezana kupoprodajna pogodba za osebni avtomobil, katere izpolnitev je onemogočena na toženčevi strani. Pri tem sta sodišči uporabili za toženca relativno ugodno določilo 137. člena ZOR, po katerem ugasne obveznost, če je njena izpolnitev postala nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva, niti druga stranka dvostranske pogodbe. Določilo 138. člena ZOR bi lahko uporabili le v škodo tožene stranke, saj sta ugotovili, da tožnik ni zakrivil ničesar, medtem ko je na toženčevi strani obstajala okoliščina, ki je onemogočila registracijo in uporabo avtomobila.
ZPP (1977) člen 4, 277, 299, 354, 354/2-7.ZOR člen 154, 154/1, 173, 178, 178/1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - procesna dejanja strank - povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdna odgovornost
Uvodoma je treba pojasniti, da pravdni stranki opravljata procesna dejanja z vlogami ali ustno na obravnavi, ta dejanja pa so časovno omejena z roki in naroki. Namen rokov in narokov je koncentracija postopka, kajti pravda se mora pomikati od stadija do stadija k svojemu koncu. Roki in naroki omogočajo tak razvoj zaradi avtomatične izključitve tistih dejanj, ki niso opravljena pravočasno. Postopek teče dalje in upošteva se le to, kar je bilo opravljeno.
S pripravljalnimi vlogami ali spisi se doseže načelo koncentracije postopka in po določilih 277. člena in 299. člena ZPP lahko stranki pošiljata pripravljalne vloge med pripravami za glavno obravnavo in med posameznimi naroki glavne obravnave. Toda sodišče odloči o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (4. člen ZPP), torej je odločilno tisto procesno gradivo, ki je pravočasno podano na glavni obravnavi.
ZOR člen 51, 51/1, 111, 210, 210/2, 210/4. ZTLR člen 23, 23/1.
darilna pogodba - podlaga pravnega posla - dopustna podlaga - izpodbojne pogodbe - pridobitev lastninske pravice - nastanek nove stvari s spojitvijo, mešanjem - vlaganja v solastno stvar
Če so stvari, ki pripadajo različnim lastnikom, tako spojene ali pomešane, da se ne dajo več ločiti brez znatne škode ali brez nesorazmernih stroškov, nastane na novi stvari solastninska pravica dotedanjih lastnikov, in sicer v sorazmerju z vrednostjo, ki so jo imele posamezne stvari ob spojitvi ali pomešanju. Skladno s tem določilom (in naslednjimi o pridobitvi so-lastninske pravice) je potrebno presojati tudi razmerja med solastniki, kadar v solastno premoženje ne vlagajo vsi ampak le nekateri izmed solastnikov, ti pa v znatnem obsegu tako, da s takimi vlaganji pride celo do nastanka nove stvari.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - nepreskrbljeni zakonec - simbolična preživnina - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard
Nepreskrbljenost zakonca kot dejstvo socialnega stanja je pravni standard, ki nujno vsebuje tudi prognozo socialne varnosti, torej dejstev, ki bodo v bodoče bolj ali manj gotovo obstajala. Vsebino pravnega standarda napolnjuje sodna praksa, ki je prav na podlagi 81. člena ZZZDR pričela prisojati takoimenovano simbolično preživnino. Namen prisoje take preživnine ni v zagotovitvi sredstev za preživljanje razvezanega zakonca ob sami razvezi zakonske zveze, ampak v zagotovitvi njegove bodoče socialne varnosti.
ZS člen 99, 99/2-1, 101, 101/1-2, 104, 104-2. ZPP (1977) člen 22, 22/2, 22/3.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - premoženjskopravni spor - pristojnost sodišč - spor o pristojnosti - vezanost na odločitev višjega sodišča o stvarni pristojnosti
"Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjskopravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta (1.
odstavek 21. člena ZPP, 1. točka 2. odstavka 99. člena in 2. točka (II.) 1. odstavka 101. člena Zakona o sodiščih)".
Odločba sodišča druge stopnje o stvarni pristojnosti veže vsako sodišče, ki mu je pozneje odstopljena ista zadeva, če je sodišče druge stopnje pristojno za odločitev v sporu o pristojnosti med tema dvema sodiščema.
ZPP (1977) člen 221, 221/2, 352, 352/1, 365, 385, 385/3.
revizija - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - pritožba - meje preizkusa - ocena v postopku priznanega in nato zanikanega dejstva
Potrebno je opozoriti na 2. odstavek 221. člena ZPP, ki določa, da sodišče presodi po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine, ali naj se šteje za priznano ali izpodbijano dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma ali deloma zanikala ali pa omejila priznanje s tem, da je dodala druga dejstva. Ta določba ni upoštevna le v postopku na prvi stopnji, ampak tudi na drugi stopnji. Upoštevati jo je moralo tudi sodišče druge stopnje pri izpodbijani odločitvi. Njegov odgovor na pritožbene dejanske in dokazne novote pomeni, da je njihovo tehtnost ocenilo tako, da ne morejo vzbuditi dvoma o pravilnosti dejanske podlage sodbe sodišča prve stopnje. Taka presoja pa je bila procesno korektna (365. člen v zvezi z 2.