vročanje - pravna oseba - zamuda roka - zavrženje ugovora
Dolžnik je ugovor proti sklepu o izvršbi poslal sodišču po pošti navadno in ga je sodišče prepozno prejelo, ker je zadnji dan osemdnevnega roka potekel že štiri dni prej.
Ugovora dolžnika, da ni bila zakonita vročitev sklepa o izvršbi, sodišče ni moglo upoštevati, ker je s poizvedbami ugotovilo, da je povratnico podpisala pooblaščenka za sprejem in je bila vročitev tako po 1. odst. 134. člena ZPP pravilna.
ZPP (1977) člen 7, 7/3, 8, 221a, 232, 232/1, 233, 496a, 496a/1. ZOR člen 399.
načelo proste presoje dokazov - trditveno in dokazno breme
Pravilo o dokaznem bremenu določa, da naj sodišče odloči v škodo tiste stranke, ki se je sklicevala na nedokazano trditev in ki je zato tudi nosila dokazno breme za njeno resničnost. Vendar pa lahko sodišče o takem dejstvu sklepa na podlagi pravila o dokaznem bremenu šele, če ga na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti. Katera dejstva je šteti za dokazana, pa odloči sodišče (po svojem prepričanju) na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in na podlagi uspeha celotnega postopka. Torej mora sodišče upoštevati tudi dokaze, ki jih je predložila nasprotna stranka. Nepredložitev dokazov bi lahko tisti stranki, ki nosi dokazno breme, bila v škodo edino v primeru, če nasprotna stranka ne bi predložila svojih dokazov. Pa še v takem primeru bi se tista stranka, ki nosi dokazno breme, lahko sklicevala na listino, ki se nahaja pri drugi stranki.
Upnik, ki zatrjuje, da se je prijavil na javni razpis za oddajo del in da ima zato terjatev na sklenitev pogodbe, je izkazal verjeten obstoj terjatve, ki je eden od pogojev za izdajo začasne odredbe.
V primeru, da stečajni senat ugotovi, da dolžnikovo premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ne bi zadoščalo niti za stroške postopka, oziroma, da je neznatne vrednosti lahko odloči, da stečajni postopek začne, vendar ne izvede. V tem primeru izda sklep, s katerim se stečajni postopek zaključi. Na takšno odločitev ne more vplivati dejstvo, da imajo posamezni upniki zoper stečajnega dolžnika določene terjatve.
Ne glede na določilo 1. odstavka 17. člena Zakona o finančnem poslovanju, da izroči dolžnik akceptni nalog z vpisanim datumom dospelosti, sme datum po dogovoru naknadno vpisati tudi sam upnik.
ZPP (1977) člen 16, 16/2, 21, 21/1. ZSZDJ člen 20, 20/2. ZSZDS člen 15.
stvarna pristojnost - pristojnost sodišča združenega dela - delovna razmerja - spor iz samoupravnega sporazuma
Spor je izviral iz samoupravnega sporazuma o začasnem financiranju DSSS, zato je za odločitev o sporu stvarno pristojno sodišče združenega dela. Krajevno pristojno je tisto sodišče združenega dela, na katerega območju je sedež subjekta nasproti kateremu teče postopek, če ni s samoupravnim sporazumom drugače dogovorjeno.
IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00124
ZIP člen 267, 267/1, 267/2. ZPP (1977) člen 442.
začasna odreda v zavarovanje nedenarne terjatve - motenje posesti - nastanek nenadomestljive škode
Določilo 442. člena ZPP vsebuje enake zahteve za izdajo začasne odredbe kot določilo 1. in 2. odstavka 267. člena ZIP; daje pa možnost, da sodišče začasno odredbo izda po uradni dolžnosti.
ZPP (1977) člen 332, 332/1, 332/1-4, 322/1-5. ZOR člen 454, 481, 481/1.
prodajna pogodba - plačilo - dokazovanje
Sodišče je pravilno zaključilo, da iz dejstev, ki jih je v tožbi navedla tožeča stranka izhaja, da je zahtevek za plačilo izdobavljenega blaga utemeljen.
Kljub dejstvu, da mora biti najemna pogodba za poslovne prostore sklenjena v pismeni obliki, pa ni potrebna pismena oblika za soglasje najemodajalca k obnovi poslovnih prostorov oziroma stavbe.
Odločitev o ugovoru pasivne legitimacije ne sodi v izrek sodbe, temveč med njene razloge.
Za pritožbo zoper sklepe o stroških je predpisana taksa po 1. odstavku tarifne št. 1, torej enojna taksa, ne pa dvojna (tar. št. 3/2 Zakona o sodnih taksah).
ZOR člen 444, 444/2. ZPP (1977) člen 164, 164/3, 374.
stečajna masa - cesija - vrnitev premoženjske koristi - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - povrnitev stroškov postopka - prijava stroškov postopka
V primeru vračanja premoženjske koristi v stečajno maso tečejo zamudne obresti od dne, ko je novi upnik prejel plačilo po odstopljeni terjatvi in ne od dne, ko je bila sklenjena pogodba o cesiji.
Stranka, ki ni zahtevala povrnitve pravdnih stroškov do konca glavne obravnave, ne more teh zahtevati v novem postopku, ki začne teči po razveljavitvi sodbe, izdane po koncu te glavne obravnave - tem manj, če je bila sodba razveljavljena na pritožbo nasprotne stranke.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL00119
ZPPSL člen 127. ZPP (1977) člen 187, 187/2, 288, 288/2. ZIP člen 14.
stroški izvršilnega postopka - začetek stečajnega postopka - prijava terjatve - napotitev na pravdo
Terjatev za stroške izvršilnega postopka, ki je nastala dolžniku, preden je bil uveden za upnika stečajni postopek, je treba prijaviti v stečajnem postopku. Če je v stečajnem postopku prerekana, se uveljavlja v nadaljevanju prekinjenega postopka izvršbe kot ugotovitveni zahtevek.
ZOR člen 287, 287/1, 557, 557/1, 562, 562/1, 287, 287/1, 557, 557/1, 562, 562/1.
posojilna pogodba - pridržna pravica
V primeru posojilne pogodbe mora posojilojemalec v dogovorjenem roku vrniti posojilodajalcu enako količino stvari iste vrste in kakovosti, kot se mu bile izročene (557. in 562. člen ZOR-a). V primeru, da je bila upniku izročena stvar na posodo, nima pridržne pravice, če zahteva dolžnik vrnitev stvari (287. člen ZOR).
ZOR člen 399, 399/2, 399/4, 400, 400/3. ZPPSL člen 127, 127/1. ZPP (1977) člen 187, 187/2, 188, 188/2.
kreditna pogodba - pogodbene obresti - višina obrestne mere - anatocizem - stečajni postopek - prijava terjatve - napotitev na pravdo - ugotovitvena tožba - pravni interes
Višina pogodbenih obresti med drugimi osebami zaenkrat po ZOR-u ni limitirana. Zato je mogoče uspešno ugovarjati previsoko obrestno mero pogodbenih obresti samo na podlagi določb, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma posameznih njihovih določil. Anatocizem je dopusten v korist upnika, ki se lahko ukvarja z denarnimi oziroma kreditnimi posli.
Stranka nima pravnega interesa za ugotovitveno tožbo v kolikor v stečajnem postopku terjatve ni prijavila, niti ni bila z zahtevkom na njeno ugotovitev napotena na pravdo.
Zakon o izvršilnem postopku v drugem odst. 55. člena posebej ureja situacijo, ko je dolžnik po izdaji izvršilnega sklepa plačal svoj dolg - tak ugovor mora sodišče upoštevati tudi po izteku 8-dnevnega roka. Zato je sodišče prve stopnje dolžnikovo sporočilo sodišču, da je glavni dolg plačal po izdaji izvršilnega sklepa utemeljeno štelo kot ugovor - tako dejanje pa ima zakonske procesne posledice ne glede na to, ali je to stranka zaradi nepoznavanja procesnih predpisov s svojo vlogo nameravala.
Dolžnik je očitno prezrl določilo člena 50 ZIP o razlogih za ugovor.
Izvršilni postopek služi izvršitvi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe - sodbe, ne pa ponovnemu razpravljanju o vprašanjih, o katerih je sodišče že odločilo v pravdnem postopku.
razdelitev podjetje - odgovornost za obveznosti - solidarna odgovornost
Statusne spremembe na strani dolžnika, ki so nastale po sklenitvi obravnavanih pogodb, nimajo proti upniku (tretjemu) nobenega pravnega učinka. Podjetja, ki so nastala z razdelitvijo pravnega prednika, so solidarno odgovorna za obveznosti podjetja, ki se je razdelilo (in s tem prenehalo), in sicer za njegovo celotno obveznost. Zato pa ima dolžnik, ki je izpolnil obveznost, pravico zahtevati od vsakega sodolžnika, da mu povrne del obveznosti, ki pada nanj.
Zakon o obligacijskih razmerjih določa splošno načelo o prepovedi obračunavanja obrestnih obresti. Izjema od tega pravila velja le za kreditno poslovanje bank in drugih finančnih organizacij ter za t.im. procesne obresti, torej obresti od vtoževanih zapadlih pa ne plačanih pogodbenih oziroma zamudnih obresti. Če ne gre za izjemo, gre za nično pogodbeno določilo, ki kot tako ne more ustanavljati pogodbenih pravic.
Za izdajo začasne odredbe ne zadošča vsakršna subjektivna nevarnost, ampak mora upnik izkazati, da poskuša dolžnik s konkretnimi dejanji oz. opustitvami onemogočiti oz. znatno otežkočiti izterjavo. To pomeni, da ne zadostuje zgolj možnost takih dejanj, ampak da se zahteva aktivno ravnanje dolžnika v tej smeri, to je da bo v posledici takšnih (konkretnih) dejanj uveljavitev terjatve onemogočena oziroma znatno otežkočena.