CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00005583
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 212, 212/1, 212/4, 213, 214. OZ člen 149, 150. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o potrditvi prisilne poravnave - učinkovanje potrjene prisilne poravnave - prednostna terjatev - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - nepopolna dokazna ocena - kršitev razpravnega načela - nasprotje med razlogi
Prednostne terjatve iz 21. člena ZFPPIPP je tožnik imel do svojega delodajalca zaradi sklenjenega delovnega razmerja. Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana na drugih pravnih podlagah, ne na delovnopravni, zato tožnik v postopku prisilne poravnave nima prednostne terjatve do tožene stranke po določbah ZFPPIPP.
Zgolj dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri razopažanju na gradbišču, samo po sebi objektivne odgovornosti tožene stranke še ne utemeljuje. Vsako delo na gradbišču oziroma vsako razopaženje še ni nevarno delo.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/4, 108/5, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju pravne osebe - fikcija vročitve - nepopolna vloga - vročilnica kot javna listina - zavrženje vloge - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Okoliščina, kdaj in ali sploh je pisanje tožena stranka dejansko (fizično) prejela, z vidika ZPP niti ni pomembna. Zato namreč govorimo o zakonski fikciji vročitve.
Stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, mora svoje premoženjsko stanje izkazati z izjavo, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1, kot je veljal v času podaje taksnega predloga). Če taka izjava na predpisanem obrazcu ni predložena ali če niso priložene potrebne priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). S sklepom z dne 14. 3. 2017 je bila tožena stranka zato utemeljeno pozvana, da izjavo z zahtevanimi podatki poda. Ker tega niti po pozivu sodišča ni storila, je ostal njen predlog nepopoln in kot tak nesposoben za obravnavo. Zato je odločitev o zavrženju predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse pravilna (prim. peti odstavek 108. člena ZPP).
Ob pomanjkanju izjave o premoženjskem stanju sodišče ni bilo dolžno samo opravljati uradnih poizvedb.
intervencijski spor - stranska intervencija na pasivni strani - posebna pritožba zoper sklep o dovolitvi stranske intervencije - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe
Zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe. To pa pomeni, da se tak sklep lahko izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo. Navedeno velja kljub napačnem pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
Tožnik je z mejnim pragom zadostne verjetnosti dokazal obstoj zavarovalnega primera. Količina padavin, kot jo navaja vremensko poročilo, ni bila velika, je pa bilo dokazano, da je zaradi poškodbe strešne kritine zamakalo v tožnikovo stanovanje, zato mu je nastala škoda na parketu in vratih stanovanja.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - vročitev upravne odločbe - nepravilna vročitev - ničnost upravne odločbe - ugotovitev ničnosti odločbe - res iudicata
Razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP je pravnomočno spremenjena ali razveljavljena oziroma odpravljena odločba, na katero se opira sodna odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka, ne pa zgolj okoliščina, da je bila (v konkretnem primeru) odločba z dne 13. 3. 1964 nepravilno vročena.
vloga - vsebina vloge - popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - navedba vrednosti spornega predmeta
Sodišče mora vloge strank presojati po vsebini in ne naslovu. Dolžnika sta v vlogi z dne 16. 6. 2017 opisala potek predmetnega postopka in opravljena izvršilna dejanja ter predlagala, da se odpravi nezakonito početje tako, da se izda ugotovitvene sklepe. Pri vlogi z dne 15. 5. 2017 v zvezi z njeno dopolnitvijo z dne 16. 6. 2017 tako ni šlo za pritožbo proti sklepu z dne 22. 10. 2015, ampak za zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Glede na to, da pri navedbi spornega predmeta v omenjenih sklepih ni prišlo do napake, pisne pomote ali neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom, ampak gre zgolj za zapis vrednosti spornega predmeta kot ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, niso podani pogoji za izdajo popravnega sklepa.
Pritožbeno sodišče še dodaja, da je vrednost spornega predmeta pomembna samo zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti in pravice do revizije (primerjaj 39. in 45. člen ZPP) ter v drugih primerih, ki so določeni z ZPP.
sodni tolmač - odmera nagrade sodnim tolmačem - povečanje nagrade - prevod listin v slovenski jezik - materialni stroški v zvezi z delom tolmača
Tolmačka šele v pritožbi navaja, da je bil prevod zahteven ter iz tega naslova zahteva povečanje nagrade za 9 %. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi morala sodna tolmačka že ob vložitvi stroškovnika priglasiti povišanje nagrade iz tega naslova ter obenem pojasniti, zakaj meni, da je bil prevod po strokovni plati bolj zahteven od povprečne zadeve. Ker tega ni storila, s pritožbenim zavzemanjem za povišanje nagrade zaradi zahtevnosti prevoda ne more uspeti. Sicer pa tudi ni izkazala, da bi šlo za izjemno zahteven prevod, ki bi terjal posebno poznavanje in študij specialističnega strokovnega izrazoslovja, kar kot kriterije za povečanje nagrade pri posebno zahtevnih prevodih določa drugi odstavek 48. člena Pravilnika. Razvlečenost ter dolgi stavki, s čimer utemeljuje povišanje nagrade, kriterijev za posebno zahteven prevod namreč ne izpolnjujejo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00006410
KZ-1 člen 243, 243/2.
ponarejanje denarja - odmera kazni
Pritrditi pa je potrebno pritožniku, da je sodišče prve stopnje dalo pretiran poudarek, v izpodbijani sodbi povsem nasplošno navedenemu obtoženčevemu obnašanju med kazenskim postopkom, ki naj bi kazalo na njegov nespoštljiv odnos do sodišča, pravosodnega sistema, pravosodnih institucij in v njih zaposlenih uradnih oseb. Glede na to je sodišče druge stopnje, ob sicer, po sodišču prve stopnje ustreznem vrednotenju ostalih obteževalnih okoliščin, obtoženemu J. V., za obravnavano kaznivo dejanje določeno kazen, znižalo na eno leto in deset mesecev zapora. Temu ustrezno pa je znižalo tudi višino izrečene enotne kazni in sicer na tri leta in osem mesecev zapora.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni napačno povzelo vsebine listin, temveč je pravilno ugotovilo, kdaj so bila tožnici dana pooblastila za zastopanje v kazenskih postopkih, nato pa dejstev, ki izhajajo iz teh dokazov, zaradi pomanjkanja trditvene podlage v tožbi pravilno ni upoštevalo pri odločitvi.
sodna taksa - procesna predpostavka - pogoji za oprostitev - odlog ali obročno plačilo sodne takse
Glede na spisovne podatke je pritrditi pritožnici, da je v pritožbi, na katero se izpodbijana odločitev nanaša, predlagala tudi oprostitev plačila sodnih taks (l. št. 95 spisa) ter da sodišče prve stopnje o tem predlogu ni odločilo. Zaključek, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks ter da so izpolnjeni pogoji za domnevo umika pritožbe tožene stranke, je vsled navedenemu preuranjen.
Ker je toženec umaknil tožbo, v zvezi s katero je tožnica vložila nasprotno tožbo, je šteti, da s tožbo ni uspel in mora zato toženki povrniti stroške, nastale z vložitvijo nasprotne tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP).
V obravnavanem primeru je bila vložitev nasprotne tožbe potrebna zaradi učinkovite obrambe (obstoj izpodbojnega razloga) zoper utemeljenost tožbenega zahtevka. Ker je tožnik tožbo umaknil, je zato dolžan povrniti tudi toženkine stroške, nastale z vložitvijo nasprotne tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP).
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Navedbe o izpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks so nekonkretizirane, neargumentirane in nezmožne preizkusa. Pritožbeno sodišče se zato do njih ne opredeljuje. Navedbe o tem, da je tožnikova žena samostojna podjetnica, ki si ne izplačuje plače, zgrešijo nosilne argumente izpodbijanega sklepa. Ker te okoliščine niso vplivale na odločitev sodišča, so s tem povezani pritožbeni očitki neutemeljeni.
Tožnica je zmožna samostojnega oblačenja, slačenja, obuvanja in sezuvanja. Ne potrebuje pomoči pri opravljanju fizioloških potreb, roke in obraz si lahko umije sama (ključno je, da se oseba lahko sama umiva pri umivalniku), sama se lahko tudi hrani. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 99. člena ZPIZ-2 v skladu, s katerim imajo pravico do dodatka za postrežbo in pomoč uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.
Odločitev tožene stranke, da bivanje tožnika pri materi na skupnem naslovu šteje za okoliščino, ki utemeljuje znižanje dodeljene denarne socialne pomoči za 15 %, ker naj bi mu bilo zagotovljeno bivanje, je izdana v okviru mej prostega preudarka in v skladu z njegovim namenom.
Za odločitev v zadevi je odločilno, da pri tožniku ni prišlo do takega izboljšanja zdravstvenega stanja, da bi bil zmožen svoj poklic opravljati brez vsakršnih razbremenitev. V tem primeru ne gre za stanje, da pri tožniku invalidnost ni podana, temveč je bila invalidnost že ugotovljena. Na podlagi te invalidnosti oziroma, ob ugotovitvi morebitnega še dodatnega poslabšanja te invalidnosti, pa je potrebno tožniku priznati pravice iz invalidskega zavarovanja. Poklicna rehabilitacija namreč ni bila uspešna (iz mnenja izvedenke izhaja, da to od tožnika tudi ni bilo realno pričakovati). Posledično je bilo z odločbo z dne 4. 9. 2014 odločeno, da tožnik nima pravic iz invalidskega zavarovanja na podlagi odločbe z dne 28. 8. 2012, vendar pa po stališču pritožbenega sodišča ni nobene pravne ovire, da mu na podlagi že ugotovljene invalidnosti ter ob izpolnjevanju drugih z zakonom določenih pogojev ne bi bile priznane druge pravice iz invalidskega zavarovanja, in sicer za obdobje po pravnomočnosti odločbe z dne 4. 9. 2014. Niti 95. člen ZPIZ-1 niti 126. člen ZPIZ-2 ne določata, da v primeru "izbire" pravice do poklicne rehabilitacije (za katero se je izkazalo, da ni bila uspešna, ker tožnik zanjo niti ni bil zmožen), tožnik na podlagi že ugotovljene invalidnosti, ne bi mogel pridobiti druge pravice iz invalidskega zavarovanja.
Ugotavljanje invalidnosti ni več pogojeno s trajno spremembo zdravstvenega stanja (kot je to veljalo po ZPIZ/92). Invalidnost je zato potrebno ugotavljati tudi, če spremembe v zdravstvenem stanju niso končne, ker je še mogoče pričakovati izboljšanje. Prav zaradi opuščene trajne spremembe zdravstvenega stanja je v primeru pričakovanega izboljšanja mogoče v skladu s 94. členom ZPIZ-2 določiti tudi kontrolni pregled.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 12, 12/1, 12/7.. ZZZDR-UPB1 člen 123.
otroški dodatek - družinski člani prosilca - dohodek - redno šolanje
Po stališču pritožbenega sodišča vpisa pri 22- oziroma 23- letih starosti v 1. letnik srednješolskega izobraževanja odraslih, ki ni kontinuirano nadaljevanje šolanja, temveč začetek srednješolskega izobraževanja šele več let po zaključenem osnovnošolskem izobraževanju, če za to ni utemeljenih, na primer zdravstvenih razlogov, ni mogoče šteti za redno šolanje.
Vprašanje rednega šolanja ob tožničinem zatrjevanju, da sta polnoletna otroka B.B. in A.A. v 1. letnik srednješolskega izobraževanja vpisana zgolj zaradi formalnega statusa udeleženca v izobraževanju odraslih, ki jima omogoča opravljanje dela na napotnico za lastno preživljanje, v predsodnem niti sodnem postopku sploh ni bilo razčiščevano. Starši so polnoletna otroka B.B. in A.A. zakonsko dolžni preživljati le, če se redno šolata. Le v tem primeru bi lahko šlo za neutemeljeno opustitev uveljavljanja pravice do preživnine od očeta in posledično za krivdni razlog v smislu 7. odstavka 12. člena ZUPJS.
V konkretni zadevi ni pogojev iz ZPIZ-2 za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Pri tožniku ni dokazane invalidnosti, ki je bistveni pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Toženka je po pozivu tožnice takoj odpravila vse nepravilnosti. Vtoževani odvetniški stroški poziva na odpravo nepravilnosti zato tudi ne morejo predstavljati dodatne škode. So lahko le stroški nastali v okviru mandatnega razmerja med tožnico in njenim pooblaščencem, ki jih je dolžna plačati sama (766. člen OZ). Le, če bi morala tožnica odpravo nepravilnosti uveljavljati v ustreznem (sodnem) postopku, bi ti stroški predstavljali predpravdne stroške, ki bi jih bila toženka dolžna tožnici povrniti (če bi ta s tožbenim zahtevkom seveda uspela).