ZPP člen 105a, 158, 168, 337, 337/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2.
oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški nasprotne stranke - novote v pritožbenem postopku
Ker so bili v času vročanja tožbe v odgovor, izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse (izdan je bil namreč sklep o obročnem plačilu sodne takse), ni utemeljeno stališče pritožbe, da pogoji za vročanje tožbe v odgovor niso bili izpolnjeni.
nepravdni postopek - prekluzija - navajanje dejstev in dokazov - odškodnina zaradi razlastitve - cenitev - ugovor zoper popis ali cenitev - pravočasen ugovor - pridržana odločitev - pridobitev listinskih dokazov po zaključku glavne obravnave - ocena vrednosti nepremičnine - metoda za oceno višine odškodnine
V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Za pravdni postopek velja, da so stranke dolžne pravočasno opraviti procesna dejanja, enako pa velja tudi za nepravdni postopek. Dokaze lahko stranke predlagajo do prvega naroka, na kasnejših narokih pa le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti do prvega naroka. Po koncu zadnjega naroka, ko je končna odločitev pridržana zaradi pridobitve določenega dokaza, lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le v zvezi s tem dokazom. Le glede tega dokaza lahko stranke po končanem zadnjem naroku uveljavljajo kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje.
javnopravna odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - protipravno ravnanje državnega organa - upravna izvršba - skrbnost dobrega gospodarstvenika - načelo neminem laedere
Čeprav niti ZUP niti drugi podzakonski akti ne določajo obveznosti Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), da po končani izvršbi v primeru odstranitve nelegalno zgrajenega dela objekta preostali del legalno zgrajenega objekta zaščiti, mora IRSOP ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika ter v skladu s pravili gradbene stroke in v tem okviru ustrezno zaščiti preostali del objekta, ki ni predmet izvršbe na način, da na njem ne bi nastajala škoda. Kot je pravilno pojasnilo toženi stranki že sodišče prve stopnje, je organ tožene stranke, ko je po svojem izvajalcu opravil izvršitev upravne odločbe, opravljal tuj posel. Zato se mora na podlagi 201. člena OZ pri opravljanju tujega posla zgledovati po standardih dobrega gospodarstvenika oziroma dobrega gospodarja.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokaza
Uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka ni podan, saj toženka ni dokazala, da je predlagala izvedbo omenjenih dokazov oziroma vložitve pripravljalne vloge, v kateri naj bi postavila zatrjevani dokazni predlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00004722
ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/5, 37. ZZZDR člen 106a, 106a/3.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - odločanje o stroških po prostem preudarku
V tem postopku ne gre za spor iz razmerij med starši in otroki. Gre pa materialnopravno za podoben spor, ker se tudi v tem postopku varujejo koristi otrok, zato se pri odločitvi o stroških postopka uporablja 413. člen ZPP.
sodna taksa - procesna predpostavka - pogoji za oprostitev - odlog ali obročno plačilo sodne takse
Glede na spisovne podatke je pritrditi pritožnici, da je v pritožbi, na katero se izpodbijana odločitev nanaša, predlagala tudi oprostitev plačila sodnih taks (l. št. 95 spisa) ter da sodišče prve stopnje o tem predlogu ni odločilo. Zaključek, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks ter da so izpolnjeni pogoji za domnevo umika pritožbe tožene stranke, je vsled navedenemu preuranjen.
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni napačno povzelo vsebine listin, temveč je pravilno ugotovilo, kdaj so bila tožnici dana pooblastila za zastopanje v kazenskih postopkih, nato pa dejstev, ki izhajajo iz teh dokazov, zaradi pomanjkanja trditvene podlage v tožbi pravilno ni upoštevalo pri odločitvi.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Navedbe o izpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks so nekonkretizirane, neargumentirane in nezmožne preizkusa. Pritožbeno sodišče se zato do njih ne opredeljuje. Navedbe o tem, da je tožnikova žena samostojna podjetnica, ki si ne izplačuje plače, zgrešijo nosilne argumente izpodbijanega sklepa. Ker te okoliščine niso vplivale na odločitev sodišča, so s tem povezani pritožbeni očitki neutemeljeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00006410
KZ-1 člen 243, 243/2.
ponarejanje denarja - odmera kazni
Pritrditi pa je potrebno pritožniku, da je sodišče prve stopnje dalo pretiran poudarek, v izpodbijani sodbi povsem nasplošno navedenemu obtoženčevemu obnašanju med kazenskim postopkom, ki naj bi kazalo na njegov nespoštljiv odnos do sodišča, pravosodnega sistema, pravosodnih institucij in v njih zaposlenih uradnih oseb. Glede na to je sodišče druge stopnje, ob sicer, po sodišču prve stopnje ustreznem vrednotenju ostalih obteževalnih okoliščin, obtoženemu J. V., za obravnavano kaznivo dejanje določeno kazen, znižalo na eno leto in deset mesecev zapora. Temu ustrezno pa je znižalo tudi višino izrečene enotne kazni in sicer na tri leta in osem mesecev zapora.
Ker je toženec umaknil tožbo, v zvezi s katero je tožnica vložila nasprotno tožbo, je šteti, da s tožbo ni uspel in mora zato toženki povrniti stroške, nastale z vložitvijo nasprotne tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP).
V obravnavanem primeru je bila vložitev nasprotne tožbe potrebna zaradi učinkovite obrambe (obstoj izpodbojnega razloga) zoper utemeljenost tožbenega zahtevka. Ker je tožnik tožbo umaknil, je zato dolžan povrniti tudi toženkine stroške, nastale z vložitvijo nasprotne tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP).
sodni tolmač - odmera nagrade sodnim tolmačem - povečanje nagrade - prevod listin v slovenski jezik - materialni stroški v zvezi z delom tolmača
Tolmačka šele v pritožbi navaja, da je bil prevod zahteven ter iz tega naslova zahteva povečanje nagrade za 9 %. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi morala sodna tolmačka že ob vložitvi stroškovnika priglasiti povišanje nagrade iz tega naslova ter obenem pojasniti, zakaj meni, da je bil prevod po strokovni plati bolj zahteven od povprečne zadeve. Ker tega ni storila, s pritožbenim zavzemanjem za povišanje nagrade zaradi zahtevnosti prevoda ne more uspeti. Sicer pa tudi ni izkazala, da bi šlo za izjemno zahteven prevod, ki bi terjal posebno poznavanje in študij specialističnega strokovnega izrazoslovja, kar kot kriterije za povečanje nagrade pri posebno zahtevnih prevodih določa drugi odstavek 48. člena Pravilnika. Razvlečenost ter dolgi stavki, s čimer utemeljuje povišanje nagrade, kriterijev za posebno zahteven prevod namreč ne izpolnjujejo.
Tožnica je zmožna samostojnega oblačenja, slačenja, obuvanja in sezuvanja. Ne potrebuje pomoči pri opravljanju fizioloških potreb, roke in obraz si lahko umije sama (ključno je, da se oseba lahko sama umiva pri umivalniku), sama se lahko tudi hrani. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 99. člena ZPIZ-2 v skladu, s katerim imajo pravico do dodatka za postrežbo in pomoč uživalci starostne, predčasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine, s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoč in postrežba drugega.
V konkretni zadevi ni pogojev iz ZPIZ-2 za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Pri tožniku ni dokazane invalidnosti, ki je bistveni pogoj za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 319, 319/2, 337, 294, 394/1-9, 394/1-10, 395.. ZKZ člen 20.. ZUP člen 225, 225/3.. ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 83, 83/1, 84, 84/1.
predhodno vprašanje - pravnomočna odločba upravnega organa - pritožbeni razlogi- časovne meje pravnomočnosti - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odobritev posla s strani upravne enote
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni bilo razlogov za prekinitev pravdnega postopka. O predhodnem vprašanju odobritve prodajne pogodbe je bilo na matičnem področju namreč pravnomočno odločeno, zato ni bilo prekinitvenega razloga iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Pritožba nima prav, da je kršilo določbo prvega odstavka 13. člena ZPP, saj ni sámo reševalo predhodnega vprašanja odobritve pravnega posla, pač pa je upoštevalo pravnomočno rešitev tega vprašanja na matičnem področju. Dolžno je bilo spoštovati pravnomočno upravno odločbo, ne glede na vloženo revizijo zoper sodbo upravnega sodišča.
Objektivno nova dejstva v pritožbi niso dopustna.
Takšnih dejstev sodišče prve stopnje ni moglo obravnavati, zato jih ne zajema pravnomočnost sodbe. Stranke jih lahko uveljavljajo v morebitnem novem sodnem postopku ali jih pod izpolnjenimi pogoji uveljavljajo z izrednimi pravnimi sredstvi. Pritožbeno sodišče dejstva, da je bila po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, s sklepom Vrhovnega sodišča RS razveljavljena sodba upravnega sodišča, zato ni moglo upoštevati.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - delež na skupnem premoženju - načelo pravne celovitosti skupnega premoženja - vezanost sodišča in strank na pravnomočno odločbo - originarna pridobitev lastninske pravice - izstavitev listine za vpis pravice v zemljiško knjigo
Premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze, spada v skupno premoženje zakoncev. Ker je toženec trdil, da je kupnino za sporno nepremičnino plačal s svojim zaslužkom, tožnica pa temu ni nasprotovala, je zaključek, da gre za skupno premoženje, pravilen.
Zakonec, ki uveljavlja delež na skupnem premoženju, ni dolžan s tožbo zajeti vsega premoženja, vendar bo delež, ki ga bo ugotovilo sodišče v prvi pravdi, predstavljal delež na vsem premoženju in ne le na tistem, ki je bilo predmet konkretnega postopka, saj je sodišče v kasnejšem postopku na pravnomočno sodbo vezano (seveda sta nanjo vezani tudi pravdni stranki).
Pri skupnem premoženju zakoncev gre (med njima) za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato zahtevek tožnice zoper drugega toženca za izstavitev listine ni utemeljen. Ni utemeljen tudi zato, ker takšno listino lahko izstavi le v zemljiško knjigo vknjiženi lastnik.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007028
ZDR-1 člen 6, 7.. OZ člen 147, 147/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - šikaniranje na delovnem mestu - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Ker tožnika nihče ni silil k neustreznemu delu, ga nihče ni poniževal ali trpinčil in kot invalid tudi ni bil diskriminiran, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - načelo materialne resnice
Obnovo kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP je dopustno uveljavljati tudi glede kazenskega postopka, ki je končan s pravnomočno sodbo, izdano na podlagi sprejetega priznanja krivde oziroma sporazuma o priznanju krivde.