sodna taksa kot procesna predpostavka - obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - minimalni mesečni dohodek
Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje pravdnih strank (tožnica prejema pokojnino v višini 690,82 EUR, tožnik pa pokojnino v višini 762,19 EUR) in relativno visok znesek sodne takse, je prvo sodišče pravilno odločilo, da tožnika sodno takso v višini 4.545,00 EUR plačata v štiriindvajsetih obrokih po 189,38 EUR mesečno.
vročanje sodnih pisanj - načini vročanja - fikcija vročitve - fikcija osebne vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - iztek roka za dvig pisanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča
Po četrtem odstavku 142. člena ZPP se šteje vročitev s fikcijo za opravljeno po poteku roka, torej na zadnji dan tega roka. Pomen teka in izteka oziroma posledic izteka roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP je treba iskati v povezavi s tistimi določbami zakona, ki urejajo tek rokov. ZPP to ureja v osmem poglavju prvega dela zakona. Te določbe povejo, da se rok izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon, kar pomeni, da se v primeru, če najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, naslovnik ne dvigne sodne pošiljke, z iztekom tega dne vročitev šteje za opravljeno.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pogoji za odločanje o taksni oprostitvi - pravnomočna odločitev o predlogu - nov predlog - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (četrti odstavek 11. člena v zvezi z 8. členom ZST-1). Ker je bilo predlogoma tožeče stranke za odlog plačila sodne takse tako za redni kot za pritožbeni postopek ugodeno, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za nadaljnje postopanje sodišča.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/4, 108/5, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju pravne osebe - fikcija vročitve - nepopolna vloga - vročilnica kot javna listina - zavrženje vloge - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Okoliščina, kdaj in ali sploh je pisanje tožena stranka dejansko (fizično) prejela, z vidika ZPP niti ni pomembna. Zato namreč govorimo o zakonski fikciji vročitve.
Stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, mora svoje premoženjsko stanje izkazati z izjavo, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1, kot je veljal v času podaje taksnega predloga). Če taka izjava na predpisanem obrazcu ni predložena ali če niso priložene potrebne priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). S sklepom z dne 14. 3. 2017 je bila tožena stranka zato utemeljeno pozvana, da izjavo z zahtevanimi podatki poda. Ker tega niti po pozivu sodišča ni storila, je ostal njen predlog nepopoln in kot tak nesposoben za obravnavo. Zato je odločitev o zavrženju predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse pravilna (prim. peti odstavek 108. člena ZPP).
Ob pomanjkanju izjave o premoženjskem stanju sodišče ni bilo dolžno samo opravljati uradnih poizvedb.
intervencijski spor - stranska intervencija na pasivni strani - posebna pritožba zoper sklep o dovolitvi stranske intervencije - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe
Zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe. To pa pomeni, da se tak sklep lahko izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo. Navedeno velja kljub napačnem pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
OZ člen 349., 349/1., 364., 364/1., 364/2, 369., 369/2.. ZPP člen 339., 339/2., 339/2-2.
ugovor zastaranja terjatve - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do izjave - neupoštevanje navedb in dokazov
Po presoji pritožbenega sodišča, ki je upoštevalo, da tožena stranka dolgu po računu 1 ni nikoli oporekala, pomeni dejstvo, da je z verižno kompenzacijo delno poravnala dolg iz spornega računa, njeno priznanje dolga v smislu 364. člena OZ.
sodni tolmač - odmera nagrade sodnim tolmačem - povečanje nagrade - prevod listin v slovenski jezik - materialni stroški v zvezi z delom tolmača
Tolmačka šele v pritožbi navaja, da je bil prevod zahteven ter iz tega naslova zahteva povečanje nagrade za 9 %. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da bi morala sodna tolmačka že ob vložitvi stroškovnika priglasiti povišanje nagrade iz tega naslova ter obenem pojasniti, zakaj meni, da je bil prevod po strokovni plati bolj zahteven od povprečne zadeve. Ker tega ni storila, s pritožbenim zavzemanjem za povišanje nagrade zaradi zahtevnosti prevoda ne more uspeti. Sicer pa tudi ni izkazala, da bi šlo za izjemno zahteven prevod, ki bi terjal posebno poznavanje in študij specialističnega strokovnega izrazoslovja, kar kot kriterije za povečanje nagrade pri posebno zahtevnih prevodih določa drugi odstavek 48. člena Pravilnika. Razvlečenost ter dolgi stavki, s čimer utemeljuje povišanje nagrade, kriterijev za posebno zahteven prevod namreč ne izpolnjujejo.
sodna taksa - procesna predpostavka - pogoji za oprostitev - odlog ali obročno plačilo sodne takse
Glede na spisovne podatke je pritrditi pritožnici, da je v pritožbi, na katero se izpodbijana odločitev nanaša, predlagala tudi oprostitev plačila sodnih taks (l. št. 95 spisa) ter da sodišče prve stopnje o tem predlogu ni odločilo. Zaključek, da niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks ter da so izpolnjeni pogoji za domnevo umika pritožbe tožene stranke, je vsled navedenemu preuranjen.
V obravnavanem primeru je bila vložitev nasprotne tožbe potrebna zaradi učinkovite obrambe (obstoj izpodbojnega razloga) zoper utemeljenost tožbenega zahtevka. Ker je tožnik tožbo umaknil, je zato dolžan povrniti tudi toženkine stroške, nastale z vložitvijo nasprotne tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP).
Ker je toženec umaknil tožbo, v zvezi s katero je tožnica vložila nasprotno tožbo, je šteti, da s tožbo ni uspel in mora zato toženki povrniti stroške, nastale z vložitvijo nasprotne tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni napačno povzelo vsebine listin, temveč je pravilno ugotovilo, kdaj so bila tožnici dana pooblastila za zastopanje v kazenskih postopkih, nato pa dejstev, ki izhajajo iz teh dokazov, zaradi pomanjkanja trditvene podlage v tožbi pravilno ni upoštevalo pri odločitvi.
sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Navedbe o izpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks so nekonkretizirane, neargumentirane in nezmožne preizkusa. Pritožbeno sodišče se zato do njih ne opredeljuje. Navedbe o tem, da je tožnikova žena samostojna podjetnica, ki si ne izplačuje plače, zgrešijo nosilne argumente izpodbijanega sklepa. Ker te okoliščine niso vplivale na odločitev sodišča, so s tem povezani pritožbeni očitki neutemeljeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00006410
KZ-1 člen 243, 243/2.
ponarejanje denarja - odmera kazni
Pritrditi pa je potrebno pritožniku, da je sodišče prve stopnje dalo pretiran poudarek, v izpodbijani sodbi povsem nasplošno navedenemu obtoženčevemu obnašanju med kazenskim postopkom, ki naj bi kazalo na njegov nespoštljiv odnos do sodišča, pravosodnega sistema, pravosodnih institucij in v njih zaposlenih uradnih oseb. Glede na to je sodišče druge stopnje, ob sicer, po sodišču prve stopnje ustreznem vrednotenju ostalih obteževalnih okoliščin, obtoženemu J. V., za obravnavano kaznivo dejanje določeno kazen, znižalo na eno leto in deset mesecev zapora. Temu ustrezno pa je znižalo tudi višino izrečene enotne kazni in sicer na tri leta in osem mesecev zapora.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde - načelo materialne resnice
Obnovo kazenskega postopka iz 3. točke prvega odstavka 410. člena ZKP je dopustno uveljavljati tudi glede kazenskega postopka, ki je končan s pravnomočno sodbo, izdano na podlagi sprejetega priznanja krivde oziroma sporazuma o priznanju krivde.
Pravna podlaga za ponovno odmero starostne pokojnine je edino 183. člen ZPIZ-2, kjer je v tretjem odstavku določeno, da odločba iz prvega odstavka tega člena učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe. V konkretnem primeru to pomeni, da novo izdana odločba, s katero je priznan višji znesek pokojnine, učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe, saj je bil postopek uveden po uradni dolžnosti.
Tožnica s tožbo uveljavlja, da se ji prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom po 4 ure dnevno. Za odločitev v zadevi je odločilen odgovor na vprašanje, ali je pri tožnici prišlo do takega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi narekovalo priznanje nove pravice iz invalidskega zavarovanja (dodatno časovno razbremenitev s 6 na 4 ure dnevno). Po mnenju sodne izvedenke bi bilo vsako odločanje o skrajševanju sedanjega delovnika izrecno subjektivno in strokovno neutemeljeno. Zato je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
URS člen 2, 50, 53, 53/3.. ZSDP člen 81.. ZPIZ-1 člen 142.
dodatek za nego otroka - dodatek za pomoč in postrežbo
S sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012, s katero je bila spremenjena odločitev sodišča prve stopnje in tudi priznan dodatek za nego otroka, je bilo pojasnjeno, da je potrebno določbe obeh predpisov (Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - ZSDP in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1 tolmačiti na način, da se dodatek za pomoč in postrežbo, priznan po določbah ZPIZ-1 (142. člen) in dodatek za nego, priznan po določbah ZSDP (81. člen), medsebojno ne izključujeta. Do izdaje citirane sodbe ni obstajal sodna praksa v zvezi s tolmačenjem 142. člena ZPIZ-1, po katerem upravičenec, ki pridobi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo po tem zakonu in pravico do tega zakona po drugih predpisih, lahko uživajo le tisto od obeh pravic, ki si jo sam izbere. Pred tem je bila ustaljena praksa, ki je bila vzpostavljena pri upravnih organih takšna, da se oba dodatka med seboj izključujeta. Pritožbeno sodišče ne more sprejeti stališča prvostopenjskega sodišča, da protipravnost ravnanja toženih strank ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na sodbo (opr. št. Psp 92/2012), ki je bila izdana v drugem socialnem sporu. V kolikor je bila namreč odločba drugotožene stranke z dne 23. 4. 2012 izdana po uradni dolžnosti in v kolikor je v tem času bilo znano na podlagi citirane pravnomočne sodne odločbe, kako je potrebno tolmačiti sporne določbe materialnega prava, ki se nanašajo na vprašanje prejemanja dodatka po določbah ZPIZ-1 in po določbah ZSDP, bi bila dolžna drugotožena stranka uporabiti materialno pravo, kot ga je ugotovilo pristojno sodišče. V zvezi s tem tožnica utemeljeno odpira vprašanje zakaj drugotožena stranka ni upoštevala izdane sodbe in v zvezi s tem tudi vprašanje, zakaj ni sama po uradni dolžnosti (na podlagi četrtega odstavka 102. člena ZSDP) sporne odločbe po izdani sodbi opr. št. Psp 92/2012 spremenila tako, da bi materialno pravo pravilno uporabila.
Napačna odločitev upravnega organa še ne pomeni krivdnega ravnanja njegovih delavcev, niti protipravnega ravnanja. Ugotovljena nezakonitost posameznega upravnega akta sama po sebi še ne pomeni odškodninske odgovornosti. Za utemeljevanje odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih ali sodnih organov, se namreč glede na ustaljeno sodno prakso, zahteva hujše odstopanje od ustaljenega oziroma standardnega postopanja. Takšnega odstopanja od nekega pravnega standarda pa predstavljajo le težje kršitve kot je zloraba, samovolja in podobno.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 319, 319/2, 337, 294, 394/1-9, 394/1-10, 395.. ZKZ člen 20.. ZUP člen 225, 225/3.. ZUS-1 člen 22, 22/1, 73, 83, 83/1, 84, 84/1.
predhodno vprašanje - pravnomočna odločba upravnega organa - pritožbeni razlogi- časovne meje pravnomočnosti - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - odobritev posla s strani upravne enote
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da ni bilo razlogov za prekinitev pravdnega postopka. O predhodnem vprašanju odobritve prodajne pogodbe je bilo na matičnem področju namreč pravnomočno odločeno, zato ni bilo prekinitvenega razloga iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Pritožba nima prav, da je kršilo določbo prvega odstavka 13. člena ZPP, saj ni sámo reševalo predhodnega vprašanja odobritve pravnega posla, pač pa je upoštevalo pravnomočno rešitev tega vprašanja na matičnem področju. Dolžno je bilo spoštovati pravnomočno upravno odločbo, ne glede na vloženo revizijo zoper sodbo upravnega sodišča.
Objektivno nova dejstva v pritožbi niso dopustna.
Takšnih dejstev sodišče prve stopnje ni moglo obravnavati, zato jih ne zajema pravnomočnost sodbe. Stranke jih lahko uveljavljajo v morebitnem novem sodnem postopku ali jih pod izpolnjenimi pogoji uveljavljajo z izrednimi pravnimi sredstvi. Pritožbeno sodišče dejstva, da je bila po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, s sklepom Vrhovnega sodišča RS razveljavljena sodba upravnega sodišča, zato ni moglo upoštevati.