ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa sta združena izdaja plačilnega naloga in dovolitev izvršbe.
Glede na to, da iz ugovora izhaja, da naj bi bil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vložen šele po izdaji sklepa o izvršbi, to ni ugovorni razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi, saj je bil v konkretnem primeru sklep o izvršbi izdan že pred zatrjevanim začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave.
nepremoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - izvajanje zimske službe - izstop iz avtobusa - sneg
Čiščenje pločnikov in avtobusnih postajališč je skrb zavarovanca toženke, ki mora poskrbeti, da so avtobusna postajališče, kjer je frekventnost ljudi velika, očiščena in tako primerna za varno vstopanje in sestopanje iz avtobusa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012154
KZ-1 člen 91, 91/1, 91/3. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-3, 293, 293/3, 357, 357-4, 437, 437/1.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - zavrženje obtožnega akta - ustavitev kazenskega postopka
Na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 zastaranje kazenskega pregona ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. Upoštevajo se torej tudi ovire, ki se nanašajo na obdolženca in ovire, zaradi katerih je ta nedosegljiv za državne organe oziroma nedosegljiv za sojenje (gre zlasti za beg, skrivanje, bolezen obdolženca in podobne okoliščine, ki sojenje onemogočajo). Vendar pa nedosegljivost obdolženke za vročitev sodnih pisanj ob prenizki aktivnosti sodišča v konkretni kazenski zadevi ne more hkrati predstavljati tudi obdolženkine nedosegljivosti za sojenje, to je nedosegljivosti za državne organe, ker sodišče prve stopnje ni storilo vsega, kar bi po določbah ZKP lahko storilo in ni ustrezno, predvsem pa ne pravočasno, stopnjevalo ukrepov za zagotavljanje obdolženkine navzočnosti v tem kazenskem postopku.
Zavrženje obtožnega akta v skrajšanem postopku ureja prvi odstavek 437. člena ZKP in se navezuje na razloge po prvem odstavku 277. člena ZKP, zavrženje pa je mogoče le pri materialnem preizkusu obtožnega predloga, torej do tedaj, ko se kazenski postopek še ni začel. Sklep o ustavitvi kazenskega postopka po tretjem odstavku 293. člena ZKP pa izda predsednik senata (oz. v skrajšanem postopku sodnik posameznik) tudi, če so po pravnomočnosti obtožnega akta podane kakšne druge okoliščine, zaradi katerih bi se morala na glavni obravnavi izdati zavrnilna sodba po 357. členu ZKP - torej tudi, če kazenski pregon ni več dopusten zaradi zastaranja. Izdaja sklepa o ustavitvi kazenskega postopka tako predpostavlja, da se je kazenski postopek že začel.
URS člen 14, 22. ZKP člen 25, 25/6, 169, 169/7, 409.
zahteva za uvedbo preiskave - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - izvedba dokazov - kršitev pravice stranke do izjave
Ko pritožba zatrjuje, da je sodišče prve stopnje nedopustno poseglo v ustavno varovano pravico stranke do njene izjave, do enakega obravnavanja in do enakega varstva pravic, varovano na podlagi določb 14. in 22. člena Ustave RS ter navedeno utemeljuje s tem, da ni izvedlo dokaznega postopka ter predlaganih dokazov, zlasti zaslišanja M.T., kot novega dokaza, pritožba prezre, da je dokazni postopek mogoče izvesti šele na podlagi sklepa o opravi preiskave, za izdajo takega sklepa, pa morajo podatki in dokazi, na katere se sklicuje zahteva za opravo preiskave, izkazovati podlago za obstoj utemeljenega suma v smeri storitve kaznivega dejanja, ki je predmet zahteve za opravo preiskave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00016339
ZFPPIPP člen 22, 309, 309/1, 309/1-1. SPZ člen 37. ZPP člen 2,7.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - izločitvena pravica na premičnini - lastninska pravica na premičninah - neprava stvarna služnost - prenehanje služnostne pravice - prenos neprave stvarne služnosti - razlaga izreka sodne odločbe - vezanost sodišča na postavljeni zahtevek - razpravno načelo - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Priznanje terjatve oz. pravice s strani stečajnega upravitelja ima naravo pravnomočno razsojene stvari. V stečajnem postopku je bilo odločeno, da se toženki prizna izločitvena pravica kot lastninska pravica na premičninah, ki sodijo k črpalnici in transformatorski postaji; predmet prodaje v stečajnem postopku Š. d.o.o., je bila tako izključno zemljiška parcela št. 1049/3 (in tudi 1053/3, vendar se nanjo tožbeni zahtevek ne nanaša) in zgolj na njej je tožnica pridobila lastninsko pravico. Predmet izločitvene pravice je namreč lahko le lastninska pravica in ne "izločitvena služnostna pravica".
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oškodovancu A.K. potem, ko na prijavljenem naslovu bivališča, ni dvigoval sodnih pisanj, odredilo vročanje po pooblaščenem vročevalcu, zaradi česar so nastali stroški po krivdi oškodovanca. Z vročanjem so pooblaščenemu vročevalcu nastali stroški v višini, kot izhaja iz izreka napadenega sklepa, zato je plačilo teh stroškov sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo oškodovancu A.K., za kar je imelo podlago v členu 94/I ZKP.
nadaljevanje izvršbe zoper dediče - smrt dolžnika - procesni sklep o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - sklep o dedovanju - prehod obveznosti na dediča
Gre za sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil izdan na podlagi določbe 24. člena ZIZ in je po svoji vsebini procesni sklep o tem, proti komu in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen s 5. 10. 2015 na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 10. 2015 zaradi smrti prvotnega dolžnika.
Dokazovanje višine podedovanega premoženja in zatrjevanje dejstva, da je do višine podedovanega premoženja nova dolžnica že poravnala zapustnikove dolgove do drugega upnika ter ne odgovarja več za dolg v tem izvršilnem postopku, ni stvar odločanja o nadaljevanju tega izvršilnega postopka, temveč bo ta ugovorni razlog (da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla na dolžnico), sodišče prve stopnje obravnavalo v okviru reševanja njenega ugovora zoper sklep o izvršbi 56.a členu ZIZ, saj kot je že navedeno te pritožbene navedbe vsebinsko predstavljajo ugovor novega dolžnika v skladu s 56.a členom ZIZ.
Sodna praksa je v zvezi s kaznivim dejanjem kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 zavzela stališče, da gre za trajajoče kaznivo dejanje in v tem smislu za eno kaznivo dejanje (in ne toliko kaznivih dejanj kot je oškodovancev), ki je dokončano, ko protipravno stanje preneha. Za čas izvršitve pri takšnih kaznivih dejanjih ter vprašanjem zastaranja in vprašanjem kateri zakon je potrebno uporabiti, velja čas, ko je prenehalo protipravno stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007546
ZKP člen 137.
odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje na podlagi zbranih podatkov pravilno ugotavlja, da je pri obravnavanem kaznivem dejanju šlo pri obdolženemu za enkraten dogodek, da obdolženi v 15 letni vozniški praksi ni storil nobenega prometnega prekrška, zaradi katerega bi bil sankcioniran, čeprav je poklicni voznik in da je neposredno po nesreči odšel do oškodovanke in z njo govoril ter s tem pokazal primeren odnos do nje, kar vse sodišču prve stopnje ni dopustilo sklepanja, da gre za nevarnega voznika, katerega bi bilo potrebno čimprej izločiti iz javnega prometa.
kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki - oprostilna sodba - dejanje po zakonu ni kaznivo
Dejanje obdolženca, kot je opisano v izreku napadene sodbe, po pravilni presoji prvostopnega sodišča nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1, ker manjka zakonski znak tega kaznivega dejanja, in sicer navedba stvarne ali obligacijske pravice, ki bi si jo naj obdolženi samovoljno vzel oziroma za katero bi naj mislil, da mu pripada. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pravica določanja meje ni stvarno pravna pravica, kakor tudi ne obligacijska pravica in zato obdolženi s postavitvijo stene na način, kot je opisan v prvostopnem oprostilnem izreku, že pojmovno ni mogel določiti meje med posameznima deloma stavbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00005583
ZFPPIPP člen 21, 21/1, 21/1-2, 212, 212/1, 212/4, 213, 214. OZ člen 149, 150. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o potrditvi prisilne poravnave - učinkovanje potrjene prisilne poravnave - prednostna terjatev - odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo na gradbišču kot nevarna dejavnost - nepopolna dokazna ocena - kršitev razpravnega načela - nasprotje med razlogi
Prednostne terjatve iz 21. člena ZFPPIPP je tožnik imel do svojega delodajalca zaradi sklenjenega delovnega razmerja. Odškodninska odgovornost tožene stranke je podana na drugih pravnih podlagah, ne na delovnopravni, zato tožnik v postopku prisilne poravnave nima prednostne terjatve do tožene stranke po določbah ZFPPIPP.
Zgolj dejstvo, da se je tožnik poškodoval pri razopažanju na gradbišču, samo po sebi objektivne odgovornosti tožene stranke še ne utemeljuje. Vsako delo na gradbišču oziroma vsako razopaženje še ni nevarno delo.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - vročitev upravne odločbe - nepravilna vročitev - ničnost upravne odločbe - ugotovitev ničnosti odločbe - res iudicata
Razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP je pravnomočno spremenjena ali razveljavljena oziroma odpravljena odločba, na katero se opira sodna odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka, ne pa zgolj okoliščina, da je bila (v konkretnem primeru) odločba z dne 13. 3. 1964 nepravilno vročena.
sodna taksa kot procesna predpostavka - obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - minimalni mesečni dohodek
Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje pravdnih strank (tožnica prejema pokojnino v višini 690,82 EUR, tožnik pa pokojnino v višini 762,19 EUR) in relativno visok znesek sodne takse, je prvo sodišče pravilno odločilo, da tožnika sodno takso v višini 4.545,00 EUR plačata v štiriindvajsetih obrokih po 189,38 EUR mesečno.
intervencijski spor - stranska intervencija na pasivni strani - posebna pritožba zoper sklep o dovolitvi stranske intervencije - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe
Zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe. To pa pomeni, da se tak sklep lahko izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo. Navedeno velja kljub napačnem pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/4, 108/5, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju pravne osebe - fikcija vročitve - nepopolna vloga - vročilnica kot javna listina - zavrženje vloge - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Okoliščina, kdaj in ali sploh je pisanje tožena stranka dejansko (fizično) prejela, z vidika ZPP niti ni pomembna. Zato namreč govorimo o zakonski fikciji vročitve.
Stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, mora svoje premoženjsko stanje izkazati z izjavo, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1, kot je veljal v času podaje taksnega predloga). Če taka izjava na predpisanem obrazcu ni predložena ali če niso priložene potrebne priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). S sklepom z dne 14. 3. 2017 je bila tožena stranka zato utemeljeno pozvana, da izjavo z zahtevanimi podatki poda. Ker tega niti po pozivu sodišča ni storila, je ostal njen predlog nepopoln in kot tak nesposoben za obravnavo. Zato je odločitev o zavrženju predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse pravilna (prim. peti odstavek 108. člena ZPP).
Ob pomanjkanju izjave o premoženjskem stanju sodišče ni bilo dolžno samo opravljati uradnih poizvedb.
ZPP člen 105a, 158, 168, 337, 337/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2.
oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški nasprotne stranke - novote v pritožbenem postopku
Ker so bili v času vročanja tožbe v odgovor, izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse (izdan je bil namreč sklep o obročnem plačilu sodne takse), ni utemeljeno stališče pritožbe, da pogoji za vročanje tožbe v odgovor niso bili izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00004722
ZPP člen 413. ZNP člen 35, 35/5, 37. ZZZDR člen 106a, 106a/3.
stiki starih staršev z mladoletnim otrokom - stroški postopka - stroški nepravdnega postopka - stroški postopka v sporih iz razmerij med starši in otroki - odločanje o stroških po prostem preudarku
V tem postopku ne gre za spor iz razmerij med starši in otroki. Gre pa materialnopravno za podoben spor, ker se tudi v tem postopku varujejo koristi otrok, zato se pri odločitvi o stroških postopka uporablja 413. člen ZPP.
Tožnik je z mejnim pragom zadostne verjetnosti dokazal obstoj zavarovalnega primera. Količina padavin, kot jo navaja vremensko poročilo, ni bila velika, je pa bilo dokazano, da je zaradi poškodbe strešne kritine zamakalo v tožnikovo stanovanje, zato mu je nastala škoda na parketu in vratih stanovanja.
ZPP člen 274, 274/1, 319, 319/2. ZST-1 člen 8, 11, 11/4.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pogoji za odločanje o taksni oprostitvi - pravnomočna odločitev o predlogu - nov predlog - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga
O taksnih olajšavah (oprostitvah, odlogih in obročnih plačilih) je dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (četrti odstavek 11. člena v zvezi z 8. členom ZST-1). Ker je bilo predlogoma tožeče stranke za odlog plačila sodne takse tako za redni kot za pritožbeni postopek ugodeno, plačilo sodne takse ni bilo več procesna predpostavka za nadaljnje postopanje sodišča.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem - neizvedba dokaza
Uveljavljani pritožbeni razlog bistvene kršitve določb postopka ni podan, saj toženka ni dokazala, da je predlagala izvedbo omenjenih dokazov oziroma vložitve pripravljalne vloge, v kateri naj bi postavila zatrjevani dokazni predlog.