izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - določitev roka za izpolnitev obveznosti - izvršitev z izrekanjem denarne kazni - vsebina izreka sklepa o izvršbi
Pri izvršitvi sodne odločbe glede pravice do osebnih stikov z otrokom mora sodišče dolžniku najprej s sklepom o izvršbi določiti primeren rok za izpolnitev obveznosti, nato pa tudi izreče denarno kazen za primer, če v določenem roku te obveznosti ne bo izpolnil. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Še nadaljnje izrekanje denarnih kazni se v postopku izvršitve odločbe o stikih ne opravlja.
URS člen 14, 22. ZKP člen 25, 25/6, 169, 169/7, 409.
zahteva za uvedbo preiskave - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - izvedba dokazov - kršitev pravice stranke do izjave
Ko pritožba zatrjuje, da je sodišče prve stopnje nedopustno poseglo v ustavno varovano pravico stranke do njene izjave, do enakega obravnavanja in do enakega varstva pravic, varovano na podlagi določb 14. in 22. člena Ustave RS ter navedeno utemeljuje s tem, da ni izvedlo dokaznega postopka ter predlaganih dokazov, zlasti zaslišanja M.T., kot novega dokaza, pritožba prezre, da je dokazni postopek mogoče izvesti šele na podlagi sklepa o opravi preiskave, za izdajo takega sklepa, pa morajo podatki in dokazi, na katere se sklicuje zahteva za opravo preiskave, izkazovati podlago za obstoj utemeljenega suma v smeri storitve kaznivega dejanja, ki je predmet zahteve za opravo preiskave.
kaznivo dejanje samovoljnosti - zakonski znaki - oprostilna sodba - dejanje po zakonu ni kaznivo
Dejanje obdolženca, kot je opisano v izreku napadene sodbe, po pravilni presoji prvostopnega sodišča nima vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja samovoljnosti po prvem odstavku 310. člena KZ-1, ker manjka zakonski znak tega kaznivega dejanja, in sicer navedba stvarne ali obligacijske pravice, ki bi si jo naj obdolženi samovoljno vzel oziroma za katero bi naj mislil, da mu pripada. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da pravica določanja meje ni stvarno pravna pravica, kakor tudi ne obligacijska pravica in zato obdolženi s postavitvijo stene na način, kot je opisan v prvostopnem oprostilnem izreku, že pojmovno ni mogel določiti meje med posameznima deloma stavbe.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je oškodovancu A.K. potem, ko na prijavljenem naslovu bivališča, ni dvigoval sodnih pisanj, odredilo vročanje po pooblaščenem vročevalcu, zaradi česar so nastali stroški po krivdi oškodovanca. Z vročanjem so pooblaščenemu vročevalcu nastali stroški v višini, kot izhaja iz izreka napadenega sklepa, zato je plačilo teh stroškov sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo oškodovancu A.K., za kar je imelo podlago v členu 94/I ZKP.
Sodna praksa je v zvezi s kaznivim dejanjem kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1 zavzela stališče, da gre za trajajoče kaznivo dejanje in v tem smislu za eno kaznivo dejanje (in ne toliko kaznivih dejanj kot je oškodovancev), ki je dokončano, ko protipravno stanje preneha. Za čas izvršitve pri takšnih kaznivih dejanjih ter vprašanjem zastaranja in vprašanjem kateri zakon je potrebno uporabiti, velja čas, ko je prenehalo protipravno stanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007546
ZKP člen 137.
odločanje o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje na podlagi zbranih podatkov pravilno ugotavlja, da je pri obravnavanem kaznivem dejanju šlo pri obdolženemu za enkraten dogodek, da obdolženi v 15 letni vozniški praksi ni storil nobenega prometnega prekrška, zaradi katerega bi bil sankcioniran, čeprav je poklicni voznik in da je neposredno po nesreči odšel do oškodovanke in z njo govoril ter s tem pokazal primeren odnos do nje, kar vse sodišču prve stopnje ni dopustilo sklepanja, da gre za nevarnega voznika, katerega bi bilo potrebno čimprej izločiti iz javnega prometa.
nepremoženjska škoda - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - izvajanje zimske službe - izstop iz avtobusa - sneg
Čiščenje pločnikov in avtobusnih postajališč je skrb zavarovanca toženke, ki mora poskrbeti, da so avtobusna postajališče, kjer je frekventnost ljudi velika, očiščena in tako primerna za varno vstopanje in sestopanje iz avtobusa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00012154
KZ-1 člen 91, 91/1, 91/3. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 277/1-3, 293, 293/3, 357, 357-4, 437, 437/1.
kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - zavrženje obtožnega akta - ustavitev kazenskega postopka
Na podlagi tretjega odstavka 91. člena KZ-1 zastaranje kazenskega pregona ne teče v času, ko se po zakonu pregon ne sme začeti ali nadaljevati ali ko je storilec nedosegljiv za državne organe. Upoštevajo se torej tudi ovire, ki se nanašajo na obdolženca in ovire, zaradi katerih je ta nedosegljiv za državne organe oziroma nedosegljiv za sojenje (gre zlasti za beg, skrivanje, bolezen obdolženca in podobne okoliščine, ki sojenje onemogočajo). Vendar pa nedosegljivost obdolženke za vročitev sodnih pisanj ob prenizki aktivnosti sodišča v konkretni kazenski zadevi ne more hkrati predstavljati tudi obdolženkine nedosegljivosti za sojenje, to je nedosegljivosti za državne organe, ker sodišče prve stopnje ni storilo vsega, kar bi po določbah ZKP lahko storilo in ni ustrezno, predvsem pa ne pravočasno, stopnjevalo ukrepov za zagotavljanje obdolženkine navzočnosti v tem kazenskem postopku.
Zavrženje obtožnega akta v skrajšanem postopku ureja prvi odstavek 437. člena ZKP in se navezuje na razloge po prvem odstavku 277. člena ZKP, zavrženje pa je mogoče le pri materialnem preizkusu obtožnega predloga, torej do tedaj, ko se kazenski postopek še ni začel. Sklep o ustavitvi kazenskega postopka po tretjem odstavku 293. člena ZKP pa izda predsednik senata (oz. v skrajšanem postopku sodnik posameznik) tudi, če so po pravnomočnosti obtožnega akta podane kakšne druge okoliščine, zaradi katerih bi se morala na glavni obravnavi izdati zavrnilna sodba po 357. členu ZKP - torej tudi, če kazenski pregon ni več dopusten zaradi zastaranja. Izdaja sklepa o ustavitvi kazenskega postopka tako predpostavlja, da se je kazenski postopek že začel.
nadaljevanje izvršbe zoper dediče - smrt dolžnika - procesni sklep o nadaljevanju postopka z novim dolžnikom - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - sklep o dedovanju - prehod obveznosti na dediča
Gre za sklep o nadaljevanju postopka, ki je bil izdan na podlagi določbe 24. člena ZIZ in je po svoji vsebini procesni sklep o tem, proti komu in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen s 5. 10. 2015 na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 16. 10. 2015 zaradi smrti prvotnega dolžnika.
Dokazovanje višine podedovanega premoženja in zatrjevanje dejstva, da je do višine podedovanega premoženja nova dolžnica že poravnala zapustnikove dolgove do drugega upnika ter ne odgovarja več za dolg v tem izvršilnem postopku, ni stvar odločanja o nadaljevanju tega izvršilnega postopka, temveč bo ta ugovorni razlog (da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla na dolžnico), sodišče prve stopnje obravnavalo v okviru reševanja njenega ugovora zoper sklep o izvršbi 56.a členu ZIZ, saj kot je že navedeno te pritožbene navedbe vsebinsko predstavljajo ugovor novega dolžnika v skladu s 56.a členom ZIZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00016339
ZFPPIPP člen 22, 309, 309/1, 309/1-1. SPZ člen 37. ZPP člen 2,7.
priznanje terjatve v stečajnem postopku - izločitvena pravica na premičnini - lastninska pravica na premičninah - neprava stvarna služnost - prenehanje služnostne pravice - prenos neprave stvarne služnosti - razlaga izreka sodne odločbe - vezanost sodišča na postavljeni zahtevek - razpravno načelo - zmotno ugotovljeno dejansko stanje - zmotna uporaba materialnega prava
Priznanje terjatve oz. pravice s strani stečajnega upravitelja ima naravo pravnomočno razsojene stvari. V stečajnem postopku je bilo odločeno, da se toženki prizna izločitvena pravica kot lastninska pravica na premičninah, ki sodijo k črpalnici in transformatorski postaji; predmet prodaje v stečajnem postopku Š. d.o.o., je bila tako izključno zemljiška parcela št. 1049/3 (in tudi 1053/3, vendar se nanjo tožbeni zahtevek ne nanaša) in zgolj na njej je tožnica pridobila lastninsko pravico. Predmet izločitvene pravice je namreč lahko le lastninska pravica in ne "izločitvena služnostna pravica".
ZPP člen 105a, 158, 168, 337, 337/1. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2.
oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - umik tožbe - ustavitev postopka - stroški nasprotne stranke - novote v pritožbenem postopku
Ker so bili v času vročanja tožbe v odgovor, izpolnjeni pogoji za obročno plačilo sodne takse (izdan je bil namreč sklep o obročnem plačilu sodne takse), ni utemeljeno stališče pritožbe, da pogoji za vročanje tožbe v odgovor niso bili izpolnjeni.
nepravdni postopek - prekluzija - navajanje dejstev in dokazov - odškodnina zaradi razlastitve - cenitev - ugovor zoper popis ali cenitev - pravočasen ugovor - pridržana odločitev - pridobitev listinskih dokazov po zaključku glavne obravnave - ocena vrednosti nepremičnine - metoda za oceno višine odškodnine
V nepravdnem postopku se smiselno uporabljajo določbe ZPP. Za pravdni postopek velja, da so stranke dolžne pravočasno opraviti procesna dejanja, enako pa velja tudi za nepravdni postopek. Dokaze lahko stranke predlagajo do prvega naroka, na kasnejših narokih pa le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti do prvega naroka. Po koncu zadnjega naroka, ko je končna odločitev pridržana zaradi pridobitve določenega dokaza, lahko stranke navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze le v zvezi s tem dokazom. Le glede tega dokaza lahko stranke po končanem zadnjem naroku uveljavljajo kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje.
javnopravna odškodninska odgovornost države - odgovornost države za protipravno ravnanje organov - protipravno ravnanje državnega organa - upravna izvršba - skrbnost dobrega gospodarstvenika - načelo neminem laedere
Čeprav niti ZUP niti drugi podzakonski akti ne določajo obveznosti Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP), da po končani izvršbi v primeru odstranitve nelegalno zgrajenega dela objekta preostali del legalno zgrajenega objekta zaščiti, mora IRSOP ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika ter v skladu s pravili gradbene stroke in v tem okviru ustrezno zaščiti preostali del objekta, ki ni predmet izvršbe na način, da na njem ne bi nastajala škoda. Kot je pravilno pojasnilo toženi stranki že sodišče prve stopnje, je organ tožene stranke, ko je po svojem izvajalcu opravil izvršitev upravne odločbe, opravljal tuj posel. Zato se mora na podlagi 201. člena OZ pri opravljanju tujega posla zgledovati po standardih dobrega gospodarstvenika oziroma dobrega gospodarja.
sodna taksa kot procesna predpostavka - obročno plačilo sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - minimalni mesečni dohodek
Glede na ugotovljeno premoženjsko stanje pravdnih strank (tožnica prejema pokojnino v višini 690,82 EUR, tožnik pa pokojnino v višini 762,19 EUR) in relativno visok znesek sodne takse, je prvo sodišče pravilno odločilo, da tožnika sodno takso v višini 4.545,00 EUR plačata v štiriindvajsetih obrokih po 189,38 EUR mesečno.
vročanje sodnih pisanj - načini vročanja - fikcija vročitve - fikcija osebne vročitve - nastop fikcije vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - iztek roka za dvig pisanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča
Po četrtem odstavku 142. člena ZPP se šteje vročitev s fikcijo za opravljeno po poteku roka, torej na zadnji dan tega roka. Pomen teka in izteka oziroma posledic izteka roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP je treba iskati v povezavi s tistimi določbami zakona, ki urejajo tek rokov. ZPP to ureja v osmem poglavju prvega dela zakona. Te določbe povejo, da se rok izteče s pretekom zadnjega njegovega dneva in s pretekom tega nastopijo pravne posledice, ki jih določa zakon, kar pomeni, da se v primeru, če najkasneje petnajsti dan, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo po tretjem odstavku 142. člena ZPP, naslovnik ne dvigne sodne pošiljke, z iztekom tega dne vročitev šteje za opravljeno.
obnova postopka - razlog za obnovo postopka - vročitev upravne odločbe - nepravilna vročitev - ničnost upravne odločbe - ugotovitev ničnosti odločbe - res iudicata
Razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP je pravnomočno spremenjena ali razveljavljena oziroma odpravljena odločba, na katero se opira sodna odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka, ne pa zgolj okoliščina, da je bila (v konkretnem primeru) odločba z dne 13. 3. 1964 nepravilno vročena.
OZ člen 349., 349/1., 364., 364/1., 364/2, 369., 369/2.. ZPP člen 339., 339/2., 339/2-2.
ugovor zastaranja terjatve - zastaralni rok za terjatve iz gospodarskih pogodb - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice stranke do izjave - neupoštevanje navedb in dokazov
Po presoji pritožbenega sodišča, ki je upoštevalo, da tožena stranka dolgu po računu 1 ni nikoli oporekala, pomeni dejstvo, da je z verižno kompenzacijo delno poravnala dolg iz spornega računa, njeno priznanje dolga v smislu 364. člena OZ.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/4, 108/5, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1.
pravna oseba - oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev vloge - pisna izjava o premoženjskem stanju pravne osebe - fikcija vročitve - nepopolna vloga - vročilnica kot javna listina - zavrženje vloge - pridobivanje podatkov iz uradnih evidenc
Okoliščina, kdaj in ali sploh je pisanje tožena stranka dejansko (fizično) prejela, z vidika ZPP niti ni pomembna. Zato namreč govorimo o zakonski fikciji vročitve.
Stranka, ki prosi za oprostitev plačila sodnih taks, mora svoje premoženjsko stanje izkazati z izjavo, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo (drugi odstavek 12. člena ZST-1, kot je veljal v času podaje taksnega predloga). Če taka izjava na predpisanem obrazcu ni predložena ali če niso priložene potrebne priloge, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). S sklepom z dne 14. 3. 2017 je bila tožena stranka zato utemeljeno pozvana, da izjavo z zahtevanimi podatki poda. Ker tega niti po pozivu sodišča ni storila, je ostal njen predlog nepopoln in kot tak nesposoben za obravnavo. Zato je odločitev o zavrženju predloga tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse pravilna (prim. peti odstavek 108. člena ZPP).
Ob pomanjkanju izjave o premoženjskem stanju sodišče ni bilo dolžno samo opravljati uradnih poizvedb.
intervencijski spor - stranska intervencija na pasivni strani - posebna pritožba zoper sklep o dovolitvi stranske intervencije - pravica do pritožbe - napačen pravni pouk - zavrženje pritožbe
Zoper odločbo, s katero sodišče dopusti intervencijo, ni posebne pritožbe. To pa pomeni, da se tak sklep lahko izpodbija samo v pritožbi zoper končno odločbo. Navedeno velja kljub napačnem pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.