Intervenient je vedel, da se izdana sodba nanj neposredno nanaša in da je zoper njo vložil pritožbo, ki preprečuje pravnomočnost.
Vložitev pritožbe zoper sodbo je bila ustavno zagotovljena pravica intervenienta in edini je imel dispozicijo s pritožbo. Ne zanika, da jo je umaknil in sodišče prve stopnje je to pravilno ugotovilo.
delo v splošno korist - prestajanje druge zaporne kazni - olajševalne okoliščine
Okoliščina, da v primeru prestajanja zaporne kazni obdolženec ne bo mogel opravljati dela v splošno korist po sodbi, ki mu je bila izrečena za drugo kaznivo dejanje, ni razlog za izrek nižje zaporne kazni, kar prav tako predlaga v pritožbi, in od katerega bi bila odvisna odločitev, ali je zaporno kazen za kaznivo dejanje, ki ga sodišče obravnava, obdolžencu mogoče izreči.
Obdolženka je zanikala, da bi na seji senata 28. 1. 2016 zoper oškodovanca uporabila besedo koruptiven. Glede na takšen zagovor obdolžena z dokazom resnice ne more uspeti. Dokaz resnice se mora namreč nanašati na trditev, ki so predmet obtožbe. Če obdolženka zanika, da bi izrekla v obtožbi očitane žaljive trditve o oškodovancu, za katere je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da jih je izrekla, njen zagovor da je utemeljeno verjela v resničnost nečesa drugega (da ne zaupa v oškodovančevo delo), obdolžene ne more razbremeniti kazenske odgovornosti za očitek, ki izhaja iz obtožbe. Dokaz resnice se lahko nanaša le na trditve, za katere se ji v obtožnem predlogu očita in je ugotovljeno, da so bile z njene strani izrečene ter lahko škodujejo oškodovančevi časti in dobremu imenu, ne pa na besede, zaradi katerih se obdolženo kazensko ne preganja v predmetni zadevi.
Ker je bilo o terjatvi zoper solidarnega dolžnika že pravnomočno odločeno, je toženca (dolžnika iste terjatve) treba obsoditi solidarno s tistim, ki je bil na plačilo istega dolga že pravnomočno obsojen. Ker materialno-pravno določilo o solidarnosti dolžnikov v izreku sodbe ni upoštevano, je sodba spremenjena.
ZNP člen 4, 4/1, 4/2. URS člen 22. ZGD-1 člen 513.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - nepravdni postopek - kontradiktornost v nepravdnem postopku - pravica do izjave v nepravdnem postopku - pravica do informacije - odgovor na pripravljalno vlogo - vročitev odgovora na odgovora na vlogo
V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje predlagateljevo zahtevo oziroma predlog za informacije in vpogled sicer vročalo v odgovor nasprotni udeleženki, ki je nanj odgovorila. Vloge predlagatelja, s katero je ta odgovoril na odgovor nasprotne udeleženke (in svoj predlog tudi delno umaknil), pa ji prvostopenjsko sodišče ni vročilo.
Nasprotna udeleženka pravice do izjave v postopku ni mogla uresničiti, če ji ni bilo zagotovljeno, da bi predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se je imela pravico izjaviti.
Pravica stranke do informacije je nekaj drugega kot obveznost sodišča do seznanitve in opredelitve do strankinih navedb in dokaznih predlogov (ki bi se morda izkazali za nebistvene). Zato vprašanje, kakšne argumente je v nevročeni vlogi (ki pa še zdaleč ni bila vsebinsko prazna) navajal predlagatelj, za presojo obstoja kršitve strankine pravice do informacije, za kar se v odgovoru na pritožbo zavzema predlagatelj, sploh ni odločilno.
nujna pot - javno dobro - javna cesta - vodotok - poseg v vodno zemljišče - vodnogospodarsko mnenje - upravno dovoljenje
Sodišče mora presoditi, ali je nujna pot na način, kot jo predlagatelji predlagajo, dopustna in pri tem upošteva ne le določila SPZ o nujni poti, temveč tudi druge specialne zakone, kadar nujna pot poteka po zemljiščih, za katere velja poseben režim. V konkretnem primeru gre za vodotoke oziroma zemljišča, za katera veljajo posebnosti ureditve teh zemljišč po 37. členu ZV-1. Ob dejstvu, da obstaja še druga pot, ki ni obremenjena z vodotoki, bo ta pot bolj primerna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00005612
ZFPPIPP člen 213. OZ člen 1012.
učinkovanje potrjene prisilne poravnave - učinkovanje potrjene prisilne poravnave na vtoževano terjatev - poroštvena pogodba - poroštvena obveznost - vpliv prisilne poravnave na terjatev - terjatve, za katere ne učinkuje potrjena prisilna poravnava
Skladno z določbo drugega odstavka 213. člena ZFPPIPP potrjena prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve upnikov do porokov, solidarnih sodolžnikov insolventnega dolžnika in regresnih zavezancev.
Upnik lahko terjatev, ki jo ima do osnovnega dolžnika, nad katerim je potrjena poenostavljena prisilna poravnava, uveljavlja zoper poroka v neomejenem obsegu, saj v razmerju med upnikom in porokom ne pride do učinka poenostavljene prisilne poravnave.
OZ člen 132, 149, 153, 240, 579, 583, 587, 604. ZPP člen 70, 70-6, 236a, 236a/6, 286b, 286b/1, 339, 339/2, 339/2-15.
povrnitev premoženjske škode - nevarna dejavnost - domneva vzročnosti - pogodbena odškodninska odgovornost - letenje z jadralnim letalom
Ker obravnavani škodni dogodek ni posledica abstraktne nevarnosti, zaradi katere je letenje z jadralnim letalom nevarna dejavnost, domnevna vzročnost ni vzpostavljena. Raziskati je treba vzročno zvezo med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ukinitev delovnega mesta
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga se je sklicevala na uvedbo novega poslovnega modela, na reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja podružnice in v zvezi s tem na ukinitev delovnega mesta cenilec avtomobilskih škod in senior cenilec škod (na katerem je delal tožnik), saj je obseg dela na teh dveh delovnih mestih tako majhen, da ne omogoča dela niti enemu delavcu za krajši delovni čas; opravljanje del in nalog pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi tako ni več potrebno, preostala dela in naloge pa bodo po potrebi opravili drugi delavci v podružnici in pogodbeni partner. V sporu o zakonitosti odpovedi, ki je podana iz takšnega organizacijskega razloga, je ključna presoja, ali je delodajalec dejansko ukinil določeno delovno mesto in preostale naloge prenesel na druge zaposlene oz. pogodbene partnerje, ne toliko presoja smotrnosti odločitve. Vseeno je dopustno preveriti, ali ni bila reorganizacija izvedena s šikanoznim namenom, kot ga je zatrjeval tožnik. I
OZ člen 190, 190/1. EZ-1 člen 372, 372/2, 374, 374/2, 374/3, 375, 375/1, 375/5, 376, 376/4, 376/5, 518, 518/2, 554.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - finančna pomoč za tekoče poslovanje - pogoji za pridobitev pravice - spremenjene okoliščine - ugotovitvena odločba - časovna veljavnost odločbe - učinek za nazaj - prepoved retroaktivnosti - poseganje v pridobljene pravice - prenehanje pogodbe - neupravičena pridobitev
Na podlagi tretjega odstavka 15. člena zadevne pogodbe in drugega odstavka 20. člena Uredbe v zvezi s 3. alinejo 9. člena Pravil oziroma 12. člena zadevne pogodbe v zvezi s 5. alinejo 9. člena Pravil ter petega odstavka 376. člena EZ-1 pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore, to pa je, glede na odločbo Agencije za energijo, v zadevnem primeru z dnem 15. 1. 2015. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da od 16. 1. 2015 dalje temelj obveznosti tožeče stranke zagotavljati podporo toženi stranki ni bil več podan, zato je tožena stranka vtoževani znesek prejete podpore dolžna vrniti tožeči stranki.
Če nastopijo spremenjene okoliščine (prenehanje lastništva proizvodne naprave), potem po samem zakonu pravica preneha, saj je že dokončno oziroma pravnomočno priznana pravica priznana samo ob časovnem dejanskem in pravnem stanju izdane odločbe, če pa se dejansko stanje spremeni tako, da ni več pogojev za priznanje pravice, ta preneha. Agencija za energijo je po ugotovitvi, da tožena stranka zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičena do podpore, izdala ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do podpore za nazaj. Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki samo ugotavlja prenehanje pravice, lahko učinkuje za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je pomembno za prenehanje pravnega razmerja. Prav tako pa lahko Agencija za energijo na podlagi izrecnega pooblastila iz tretjega odstavka 374. člena EZ-1 izda odločbo, s katero odpravi (torej z učinkom ex tunc, za nazaj) odločbo o dodelitvi podpore.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005678
SPZ člen 49, 49/1.
zahtevek na izročitev nepremičnine - izročitev nepremičnine v posest - pogojno zemljiškoknjižno dovolilo - plačilo kupnine - rok za plačilo kupnine - obligacijski zahtevek na izpolnitev obveznosti
Tožnica se (še) ne more sklicevati na to, da je postala lastnica nepremičnine in na tej podlagi zahtevati od tožencev, da ji izročita ključe stanovanjske hiše, ji v posest izročita nepremičnino in ji omogočita njeno mirno posest. Prodajna pogodba namreč vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice pod pogojem plačila celotne kupnine, ki pa ne v času vložitve tožbe ne v času zaključka glavne obravnave še ni bila plačana, posledično pa tožnica ni (bila) lastnica sporne nepremičnine (prvi odstavek 49. člena SPZ). Ker v pogodbi ni določen rok za predajo nepremičnine v posest, tožnica s tožbenim zahtevkom ne more uspeti niti, če bi se ga presojalo kot zahtevek za izpolnitev obveznosti.
ZNP člen 168, 168/1, 168/3. ZUreP-1 člen 104, 105, 105/5. ZUPUDPP člen 52, 64.
predlog za sodni depozit - sodni depozit - razlastitev - nujni postopek - odškodnina zaradi razlastitve
Iz navedb v predlogu jasno izhaja, da gre za predlog sodnega pologa, povezan z nujnim postopkom razlastitve. Sodišče bi torej utemeljenost predloga moralo v skladu z navedbami v predlogu presoditi po določbah 104. in 105. člena ZUreP-1 in/oziroma 52. člena ZUPUDPP.
Za nepravdni postopek velja specifična ureditev stroškovnih posledic. Navedeno velja tako za stroške udeležencev kot za skupne stroške glede glavne stvari.
Sodna taksa za predlog sodi med skupne stroške in ne med stroške predlagatelja. V primeru, da bi predlagatelja sodno takso plačala, bi ta postala del skupnih stroškov, o katerih bi bilo treba odločiti. V konkretnem primeru sodna taksa ni bila plačana (predlagatelja sta bila plačila oproščena), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da so nasprotni udeleženci predlagateljema dolžni povrniti skupne stroške postopka, ki zajemajo tudi sodno takso, materialnopravno napačna.
pripoznava dolga - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - konkludentna pripoznava dolga - prevzem terjatve - ugovor zastaranja - delna plačila - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje je na podlagi teh dejstev pravilno štelo, da je toženka z delnimi plačili pripoznala dolg. O pripoznavi dolga s konkludentnimi dejanji se je že izreklo tudi Vrhovno sodišče RS, ki loči dve vrsti pripoznave in sicer: tako, da dolžnik pripozna dolg z upniku dano izjavo, iz katere jasno izhaja, da dolžnik priznava obstoj svojega dolga oziroma upnikove terjatve, in drugo,da to stori posredno, s konkludentnimi dejanji, to je, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 18, 65.. ZUJF člen 173, 173/2.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - krajši delovni čas
Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje o obstoju delovnega razmerja s krajšim triosminskim delovnim časom. Če ima razmerje, ki je sporno, vse elemente delovnega razmerja, je možno ugotoviti obstoj delovnega razmerja tudi za krajši delovni čas (65. člen ZDR-1).
Glede na določbo 20. člena ZKolP je kot obvezni postopek za mirno rešitev spora o pravicah določen le postopek pogajanj (drugi odstavek 20. člena ZKolP), medtem ko sta postopka za mirno rešitev takšnega spora s posredovanjem ali z arbitražo le možna načina za rešitev tega spora. V tretjem in četrtem odstavku 20. člena ZKolP je namreč določeno, da lahko vsaka stranka predlaga posredovanje strokovnjaka (in ne da mora biti predlagano posredovanje strokovnjaka) oziroma, da se stranki lahko sporazumeta o reševanju spora o pravicah za arbitražo. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela, da je treba omejitev dostopa do sodišča oziroma pravice do sodnega varstva (ki jo zagotavlja že 23. člen URS) razlagati restriktivno (obstoj procesne predpostavke kot pogoj za dopustnost sodnega varstva pa predstavlja omejitev pravice do sodnega varstva). To pa pomeni, da predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo po 23. členu ZDSS-1 (glede na 11. člen podjetniške kolektivne pogodbe v zvezi z 20. členom ZKolP) le predhodno začet in neuspešno zaključen postopek pogajanj.
Za izpolnitev procesne predpostavke mirne rešitve spora ni bistveno, na pobudo oziroma predlog katere od strank kolektivne pogodbe so se ta pogajanja začela, bistveno je, da so bila začeta in da se niso uspešno zaključila.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - subsidiarna uporaba ZPP - sodna določitev meje - usmerjeno opozorilo sodišča - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek ureditve meje - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga
Navzočnost priče na naroku in pri zasliševanju namreč ne pomeni relevantnega razloga za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem take priče. ZPP v prvem odstavku 238. člena določa, da se priče zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje, vendar tudi kršitev pravila o ločenem zasliševanju ni ovira, da se sodna odločba ne bi smela opirati na izpovedbo priče, ki je bila seznanjena z izpovedbami prič, ki so bile zaslišane pred njo. Je pa to okoliščino treba upoštevati pri dokazni oceni njene izpovedbe. Enako velja tudi za primer kot je konkretni, ko sta bili priči (kot izhaja iz zapisnika) delno navzoči na samem naroku.
ZIZ člen 44, 44/3, 62, 62/2. ZFPPIPP člen 131, 131/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - dvojna narava sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave
V postopku odločanja o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pa sta združena izdaja plačilnega naloga in dovolitev izvršbe.
Glede na to, da iz ugovora izhaja, da naj bi bil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave vložen šele po izdaji sklepa o izvršbi, to ni ugovorni razlog za ugovor zoper sklep o izvršbi, saj je bil v konkretnem primeru sklep o izvršbi izdan že pred zatrjevanim začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005615
OZ člen 190, 569. ZPP člen 7, 212.
trditveno breme - dokazno breme - posojilna pogodba - prejem posojila - dvig gotovine - dokazno breme glede podlage in višine obveznosti - porazdelitev bremen - namenska poraba sredstev - poslovanje družbe - ugovor neobstoja obveznosti
Zaradi zmotne porazdelitve trditvenega in dokaznega bremena med pravdni stranki je dejansko stanje glede višine opravljenih dvigov s strani toženca, ostalo neugotovljeno.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba vratne hrbtenice
Izvedenec medicinske stroke je ugotovil, da tožnik ni zmožen opravljati del, pri katerih mora imeti vrat dalj časa v istem prisiljenem položaju oziroma v skrajnih legah vratne hrbtenice. Bolečine v vratu se pojavijo po daljši vožnji z avtomobilom, omejen je pri ukvarjanju z nekaterimi športno-rekreativnimi dejavnostmi, izogibati se mora sunkovitim gibom v vratu. Ob upoštevanju povzetih omejitev je odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 3.500 EUR ustrezna.