kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - odgovornost za hujšo posledico - vzročna zveza
stroški prevoza na delo in z dela - dnevnica - povračilo stroškov za službeno potovanje
Če stranki pogodbe o zaposlitvi nista sklenili v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse njene sestavine, to v skladu s četrtim odstavkom 15. člena ZDR ne vpliva na obstoj in veljavnost pogodbe o zaposlitvi. To pomeni, da lahko delavec v individualnem delovnem sporu zatrjuje in dokazuje obstoj drugačnega (ustnega) dogovora od tistega, ki izhaja iz (pisne) pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je lahko zatrjeval in dokazoval obstoj drugačnega dogovora o plačilu za delo od tistega, ki izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
Ker je tožnik v letu 2015 dopolnil 56 let starosti, z znižanjem starosti zaradi benificirane delovne dobe pa bi moral dopolniti najmanj 61 let in 7 mesecev, ne po petem odstavku in ne po tretjem odstavku 27. člena ZPIZ-2, pogojev za starostno upokojitev ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje pa niti pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po prvem odstavku 27. člena ZPIZ-2, glede na to, da se starostna meja lahko začne zniževati pri 65 letih starosti.
Tožniku tudi v primeru, v kolikor bi bilo dokazano, da je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva, ne bi bilo mogoče starostne meje znižati zaradi skrbi za otroka, saj v letu 2015 ni imel dopolnjenih 38 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na drugi odstavek 28. člena ZPIZ-2 se pri tej pokojninski dobi zniža starost 65 let največ do dopolnjenega 61 leta starosti. Če pa je moški dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se starostna meja lahko zniža največ do dopolnjenih 58 let starosti. Ker tožnik v letu 2015 ni dopolnil pokojninske dobe v trajanju 38 let oziroma 40 let brez dokupa, starostne meje iz tega naslova ni mogoče zniževati. Zato tožnik po nobeni določbi ZPIZ-2 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - dokazni standard verjetnosti - skrivanje in odtujevanje premoženja - prenos premoženja - prenos dela poslovanja na novoustanovljeno pravno osebo - fiktivnost pravnega posla - stroški storitev - trditveno in dokazno breme
Tudi za predlagatelja začasne odredbe veljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu: če katera od potrebnih dejanskih okoliščin v predlogu ni navedena ali verjetno izkazana, predlog ne more biti utemeljen.
Zgolj iz podatkov, ki izhajajo iz letnih poročil, ni mogoče sklepati tudi na verjeten obstoj drugih dejstev, na podlagi katerih je tožeča stranka utemeljevala subjektivno nevarnost in za katere ni predložila nobenih drugih dokazov. Bilančni podatki sicer kažejo na obstoj objektivne nevarnosti, subjektivne nevarnosti pa v konkretnem primeru ne izkazujejo.
Subjektivna nevarnost ni podana takrat, kadar se utemeljuje zgolj na okoliščini, da ima tožena stranka by-pass družbo, v kateri so vodilni ljudje isti kot pri toženi stranki, brez izkaza prenašanja poslov.
Tožnica v letu 2014 del in nalog ni opravljala v skladu s pričakovanji delodajalca. Navedeno utemeljuje ocene zadovoljivo. Sodišče namreč ni pristojno za ocenjevanje delovne uspešnosti in ob preverjanju zakonitosti ocene samo ne more spreminjati oziroma zviševati ocene javnega uslužbenca, ampak lahko ugotovi le njeno nezakonitost (zaradi napak v postopku ocenjevanja, ali ker ni dokazano, da bi bila ocena objektivna in nepristranska). Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je ocena objektivna in nepristranska, zato je tožbeni zahtevek tožnice pravilno zavrnilo.
342. člen ZFPPIPP jasno določa, da s plačilom kupnine prenehajo naslednje pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe: 1. zastavna pravica ali hipoteka in zemljiški dolg, 2. pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve ter 3. naslednje osebne služnosti, stvarno breme ali stavbna pravica: - če je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet prodajne pogodbe, omejena s hipoteko ali zemljiškim dolgom: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke ali zemljiškega dolga v zemljiško knjigo, - v drugih primerih: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega po 244. členu tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka. Iz te zakonske določbe (prav tako pa tudi iz nobene druge) ne izhaja, da s prodajo v stečajnem postopku preneha stvarna služnost, niti da preneha neprava stvarna služnost.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - indic - indična sodba - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic - prekvalifikacija kaznivega dejanja
V zvezi s t. i. indično sodbo se odločilna dejstva ugotovijo na podlagi t. i. indicev, ki so po svoji funkciji dokazno sredstvo. Indici so strogo gledano dejstva (v širšem smislu), a gre le za dejstva, na podlagi katerih sodišče s pravili logičnega mišljenja šele sklepa na (ne)obstoj pravnoodločilnih dejstev. V literaturi indice zato poimenujejo tudi kot dokazno pomembna dejstva. Ker je njihova funkcija dokazna (zlasti pri dokazovanju tako imenovanih negativnih dejstev) so pravzaprav specifično dokazno sredstvo za dokazovanje odločilnih dejstev oziroma posredno dokazno sredstvo. Indic zato ni dejstvo, ki bi bilo sestavni del dejanskega stanja v procesnem smislu oziroma pravno odločilnih dejstev. Sodna praksa, sledeč pravni teoriji, indicem prav tako pripisuje pomen posrednih dokazov, ki s pomočjo pravil logičnega sklepanja šele vodijo do ugotovitve pravnorelevantnih dejstev.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožena stranka tožeči stranki utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je pri opravljanju policijskih nalog 13. 11. 2013 v plačilni nalog vpisal lažne podatke o policijskem postopku, kršitvah ter pomembnih dejanskih in pravnih dejstvih v zvezi s tem ter to uradno listino v službi uporabil kot resnično, s tem pa storil kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz 259. člena KZ-1. V sodnem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka ni izpolnila znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz 259. člena KZ-1, temveč znake kaznivega zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena KZ-1, ki ga stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. Prekvalifikacija ne vpliva na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz dejanskih navedb v izredni odpovedi ter ugotovilo znake kaznivega dejanja, na samo kvalifikacijo pa ni vezano in torej lahko ugotovi znake drugega kaznivega dejanja.
plačilo razlike plače - povračilo potnih stroškov - stroški za prevoz na delo in z dela - ustni dogovor
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi kot natakarica. Stranki sta se ustno dogovorili, da bo tožničina urna postavka znašala 4,20 EUR neto, vendar pa je tožena stranka zatrjevala, da je v to urno postavko vključen tako neto dohodek kot tudi strošek prehrane med delom. Takšen dogovor je imela tožena stranka tudi z drugimi delavkami natakaricami. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je takšen dogovor v nasprotju z določbo 130. člena ZDR-1, ki določa obveznost delodajalca, da delavcu zagotovi povračilo stroškov za prehrano na delu in za prevoz na delo.
Tožničina dejanska pokojninska osnova je znašala 624.714,98 SIT, z upoštevanje dela plače za notranji odkup delnic pa bi znašala 630.101,21 SIT. Torej bi samo še bolj presegla najvišjo, zakonsko limitirano pokojninsko osnovo, od katere je bilo dopustno zakonito odmeriti sorazmerni del starostne pokojnine.
ZPP člen 374, 374/1, 374/2, 385, 385/1, 391, 391/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - vlagatelj zahteve - upravičen vlagatelj zahteve
Nasprotni udeleženec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, zato je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (drugi odstavek 391. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).
Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo. Tožeča stranka je svojo obveznost izročitve naročenih stvari izpolnila, tožena stranka pa svoje obveznosti plačila kupnine ni izpolnila v celoti. Zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo, naj zamujeno obveznost izpolni in tožeči stranki povrne stroške postopka.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dokazna ocena vseh dokazov - izvedensko mnenje - dokaz z zaslišanjem strank - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do izjave
V zadevah, kot je ta, torej pri odločanju o tem, kateri od staršev je bolj primeren za vzgojo in varstvo otroka oz. kje je otrokova korist tu največja, ter o stikih med otrokom in roditeljem, ki mu otrok ne bo zaupan, je izvedenec psihološke stroke včasih neizogiben dokaz, nikakor pa ni ne edini primeren ne prvenstven.
zvišanje preživnine - zastopanje otroka - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku
Sodišče mora (v sporu iz razmerij med starši in otroki) najprej preveriti, ali je mladoletna tožnica, ki je bila že ob vložitvi tožbe stara 15 let, sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. V primeru, če oceni, da je, ji mora omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Šele če oceni, da ni sposobna razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, jo lahko zastopa mati.
pripoznava dolga - pripoznava dolga na podlagi delnega plačila - konkludentna pripoznava dolga - prevzem terjatve - ugovor zastaranja - delna plačila - pretrganje zastaranja
Sodišče prve stopnje je na podlagi teh dejstev pravilno štelo, da je toženka z delnimi plačili pripoznala dolg. O pripoznavi dolga s konkludentnimi dejanji se je že izreklo tudi Vrhovno sodišče RS, ki loči dve vrsti pripoznave in sicer: tako, da dolžnik pripozna dolg z upniku dano izjavo, iz katere jasno izhaja, da dolžnik priznava obstoj svojega dolga oziroma upnikove terjatve, in drugo,da to stori posredno, s konkludentnimi dejanji, to je, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje.
vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - odškodninska odgovornost - pravična denarna odškodnina -odmera odškodnine - odmera odškodnine za telesne bolečine - odškodnina za strah - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - dokazi in dokazovanje
Iz izvedenskega mnenja izhaja le obstoj začasnih posledic v estetskem smislu in trajnih posledice v anatomskem smislu (drobni kostni kalusi zaceljenih zlomov in drobni titanijevi vsadki). Izvedenec je dopustil možnost, da tožnik čuti mravljinčenje po levem licu, a v mnenju ni stališča o kakšnem zmanjšanju življenjskih aktivnosti zaradi opisanega, pa tudi o duševnih bolečin zaradi tega.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 13/2, 18, 65.. ZUJF člen 173, 173/2.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - krajši delovni čas
Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje o obstoju delovnega razmerja s krajšim triosminskim delovnim časom. Če ima razmerje, ki je sporno, vse elemente delovnega razmerja, je možno ugotoviti obstoj delovnega razmerja tudi za krajši delovni čas (65. člen ZDR-1).
Glede na določbo 20. člena ZKolP je kot obvezni postopek za mirno rešitev spora o pravicah določen le postopek pogajanj (drugi odstavek 20. člena ZKolP), medtem ko sta postopka za mirno rešitev takšnega spora s posredovanjem ali z arbitražo le možna načina za rešitev tega spora. V tretjem in četrtem odstavku 20. člena ZKolP je namreč določeno, da lahko vsaka stranka predlaga posredovanje strokovnjaka (in ne da mora biti predlagano posredovanje strokovnjaka) oziroma, da se stranki lahko sporazumeta o reševanju spora o pravicah za arbitražo. Glede na navedeno in ob upoštevanju načela, da je treba omejitev dostopa do sodišča oziroma pravice do sodnega varstva (ki jo zagotavlja že 23. člen URS) razlagati restriktivno (obstoj procesne predpostavke kot pogoj za dopustnost sodnega varstva pa predstavlja omejitev pravice do sodnega varstva). To pa pomeni, da predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo po 23. členu ZDSS-1 (glede na 11. člen podjetniške kolektivne pogodbe v zvezi z 20. členom ZKolP) le predhodno začet in neuspešno zaključen postopek pogajanj.
Za izpolnitev procesne predpostavke mirne rešitve spora ni bistveno, na pobudo oziroma predlog katere od strank kolektivne pogodbe so se ta pogajanja začela, bistveno je, da so bila začeta in da se niso uspešno zaključila.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - subsidiarna uporaba ZPP - sodna določitev meje - usmerjeno opozorilo sodišča - materialno procesno vodstvo - nepravdni postopek ureditve meje - zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga
Navzočnost priče na naroku in pri zasliševanju namreč ne pomeni relevantnega razloga za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem take priče. ZPP v prvem odstavku 238. člena določa, da se priče zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje, vendar tudi kršitev pravila o ločenem zasliševanju ni ovira, da se sodna odločba ne bi smela opirati na izpovedbo priče, ki je bila seznanjena z izpovedbami prič, ki so bile zaslišane pred njo. Je pa to okoliščino treba upoštevati pri dokazni oceni njene izpovedbe. Enako velja tudi za primer kot je konkretni, ko sta bili priči (kot izhaja iz zapisnika) delno navzoči na samem naroku.
vrstni red poplačila - odlog izvršbe na predlog tretjega
Tretja je upnica morebitnega bodočega solastnika nepremičnine in njen interes je pravzaprav priti do poplačila iz iste nepremičnine, na katero že vodijo izvršbo trije upniki. Če je njen interes priti do poplačila s prodajo nepremičnine, potem se mora izvršba nadaljevati in ne odložiti. Ali se bo po prodaji nepremičnine tretja poplačala iz 1/2 deleža morebitnega bodočega lastnika - dolžničinega moža ali ne in na katerem mestu bo pri poplačilu, je stvar razdelitve kupnine. Hipotekarni upnik ne more preprečiti izvršbe drugega upnika na s hipoteko zavarovano premoženje dolžnika, temveč je njegov položaj varovan s pravili vrstnega reda poplačil glede na trenutek pridobitve zastavne pravice.