ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100.a.
dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Med vpisi, za katere je v 99. členu ZZK-1 izrecno navedeno, da je takšna zaznamba ovira za njihov vpis, je tudi zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.
začetek stečajnega postopka - neizpodbojna domneva - zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti - neizpodbojna domneva insolventnosti - predlog delavca - predlog za začetek stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je stečajni postopek začelo na predlog upnika, delavca stečajnega dolžnika, ki je vložil predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP.
Velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba trajno nelikvidna.
Pritožnik ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da dolžnik ni insolventen, ker ima terjatev do tretje osebe - poslovnega partnerja, ki je poleg vsega še predmet pravdnega postopka.
ZPP člen 7, 212. OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2, 637.
trditvena podlaga - izvedba dokazov - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - jamčevanje za skrite napake - pravica zahtevati odpravo napak - informativni dokaz - nezadostna trditvena podlaga
Ker zaslišanje strank in predlaganih prič ne bi moglo nadomestiti manjkajočih trditev tožene stranke, so neutemeljene pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem priče.
pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Glede na pritožbene navedbe je uvodoma pojasniti, da morajo biti za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla (kot je to pogodba v konkretnem primeru), izpolnjeni trije elementi in sicer: da je tisti, ki prodaja stvar, lastnik, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice veljaven in vpis v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004983
ZIZ člen 43, 76, 170. ZPP člen 157. ZFPPIPP člen 298a. ZZK-1 člen 64, 90.
stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - zaznamba izvršbe - umik predloga za izvršbo - začetek stečajnega postopka - prisilna hipoteka - prenehanje hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu
Na splošno se je razvilo stališče, da tožena stranka da povod za tožbo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, neoziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
Hipoteka, kar velja tudi za prisilno hipoteko, zaradi načela akcesornosti preneha s prenehanjem terjatve. Dejstvo, da je zaznamba izvršbe ostala vpisana v zemljiški knjigi, je bilo pomembno le v okviru publicitetnih učinkov vpisov v zemljiško knjigo, torej v razmerju navzven. Obstoj hipoteke po izpolnitvi obveznosti je v resnici le formalne narave.
Odločilno bi bilo, če bi zatrjevala in dokazovala, da se je obrnila na upnico (toženo stranko), da bi podala ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bi lahko sama predlagala izbris zaznambe izvršbe, če že izvršilno sodišče ni izbrisalo zaznambe sklepa o izvršbi, pa bi tožena stranka to odklonila. A tega pritožnica ni zatrjevala. Ker torej vse od konca leta 2011 do začetka stečajnega postopka tega ni storila, tudi ni mogoče na toženo stranko prevaliti bremena, da bi morala ona paziti na pravno korist in pravne interese nasprotne stranke
motenje posesti - cesta - evidentiranje meje - kršitev določb postopka - postavitev izvedenca - ogled - zadnje stanje posesti - meja med parcelama - podatki gurs
Za odločitev v posestnem sporu ni pomembna mapna kopija, pač pa posestno stanje v naravi, ki ga sodišče verodostojnejše ugotovi z ogledom. Z drugačnim izrisom parcel se še ne spremeni stanje v naravi.
Pritožbi nimata prav, da izpodbijani sklep nima razlogov o pregledu obdolženčevega vozila Alfa Romeo 147, ki ga je opravila policija 21. 8. 2016. Spregledata obširno obrazložitev preiskovalnega sodnika v točkah 14 do 17 izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja med drugim tudi, da v konkretnem primeru ni šlo za hišno preiskavo, za katero bi morala policija imeti odredbo sodišča, ampak za postopanje policije po 52. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol, pregled osebe). Obdolženec D.J. se je v času postopka ugotavljanja identitete nahajal ob odprtih vratih svojega osebnega vozila, v katerem sta kriminalista neposredno zaznala predmete, ki so se nahajali v notranjosti vozila na predpražniku oziroma ob menjalni ročici, torej na odprtem delu vozila tako, da ni prišlo do pregleda skritih delov vozila.
denarna odškodnina - bruto ali neto znesek - razlaga izvršilnega naslova - dohodnina - davčni obračun
Prisilna izpolnitev obveznosti je zakonita le na način, ki v izvršilnem naslovu opredeljeni denarni znesek odškodnine obravnava kot bruto znesek, od katerega je treba še plačati ustrezne davke, če je dolžnik tisti, ki mu kogentno davčno pravo nalaga ob izpolnitvi obveznosti obračun in plačilo davkov za upnika kot davčnega zavezanca (dolžnik kot plačnik davka - prvi odstavek 59. člena ZDavP-2).
Tak v prisilnem predpisu opredeljen način izpolnitve obveznosti mora upoštevati izvršilno sodišče po uradni dolžnosti kot veljavno materialno pravo, ki dodatno konkretizira vsebino dolžnikove obveznosti iz izvršilnega naslova. S tem se v izvršilni naslov ne posega, ampak se zgolj zavzame zakonita razlaga, ali gre za neto ali bruto znesek.
V obravnavanem primeru je dolžnikovo plačilo akontacije dohodnine delna izpolnitev v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti, upnik pa je upravičen le do neto zneska.
objava popravka - vsebina objave popravka - vsebina in dolžina popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Podana sta zakonska odklonilna razloga za objavo večine teksta zahtevanega popravka.
Šele razčlenitev popravka po vsebinskih sklopih pokaže, ali je kot celota ustrezen. To še zlasti velja za popravek v širšem smislu, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ki vztraja pri objavi popravka predvsem zaradi predstavitve drugih in nasprotnih dejstev in okoliščin od tistih, ki so bila prikazana v oddaji.
brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila sodnih taks
Dodeljena brezplačna pravna pomoč po prvem odstavku 26. člena ZPND ni brezplačna pravna pomoč iz Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki jo zahteva določba šestega odstavka 11. člena ZST-1 za oprostitev sodne takse ne glede na obstoj pogojev iz prvega odstavka 11. člena ZST-1.