CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003744
ZFPPIPP člen 97, 121, 121/1, 383b, 384, 386, 401, 402, 402/3, 405, 405/2, 405/5. ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 337. URS člen 33.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - vročitev sodnega pisanja - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem
Res na zapisniku s tega naroka piše: "Prebere se ugovor proti odpustu obveznosti." Vendar pa to ne spremeni dejstva, da je bil dolžniku ugovor znan, saj mu je bil ta skupaj s pozivom na izjavo puščen v hišnem predalčniku (nabiralniku); če mu kljub temu ni bil znan, lahko pomeni le, da ga ni prebral, za kar pa je odgovoren edino on.
Do odpusta obveznosti so upravičeni le vestni in skrbni dolžniki, ki svoje obveznosti v celoti izpolnjujejo. Ena pomembnih obveznosti, ki jih ima vsak dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, tudi če ne teče postopek odpusta obveznosti, je dolžnost sporočitve spremembe prebivališča, določena v 384. členu ZFPPIPP. Dolžnik, ki je v postopku odpusta obveznosti, pa si mora prizadevati za zaposlitev, če ni zaposlen, kar pomeni tudi, da si mora prizadevati za zaposlitev za poln delovni čas, tako da bo zaslužil dovolj, da bo lahko vsaj delno poplačal svoje upnike; o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi si našel zaposlitev, pa mora upravitelju mesečno poročati.
Pravica do odpusta obveznosti je le zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov, kar pa pomeni, da je zato treba institut odpusta obveznosti razlagati zelo restriktivno in ga je dovoljeno uporabiti le, če dolžnik izpolni prav vse svoje v zakonu (ZFPPIPP) predpisane dolžnosti.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - davčni inšpekcijski postopek - privilegij zoper samoobtožbo - zapisnik o inšpekcijskem postopku
Napačno je stališče obrambe, da obdolženca v davčnem postopku vselej začne varovati privilegij zoper samoobtožbo. Ta privilegij v skladu z ustavnosodno prakso začne obdolženca varovati šele v trenutku, ko nastopi osredotočenost suma storitve kaznivega dejanja. V predmetnem postopku pa je ta nastopila šele po tistem, ko je obdolženec že podal svojo izjavo oziroma pojasnilo davčni inšpektorici.
motenje posesti - cesta - evidentiranje meje - kršitev določb postopka - postavitev izvedenca - ogled - zadnje stanje posesti - meja med parcelama - podatki gurs
Za odločitev v posestnem sporu ni pomembna mapna kopija, pač pa posestno stanje v naravi, ki ga sodišče verodostojnejše ugotovi z ogledom. Z drugačnim izrisom parcel se še ne spremeni stanje v naravi.
Ugotovitve prvega sodišča, da se je obtoženec kritičnega dne pred dogodkom z oškodovancem dogovoril, da se zaradi vračila denarja sestaneta v Z., kamor se je nato na ugotovljen način pripeljal s svojim kombijem skupaj z zamaskiranimi neznanci, da je med njim in oškodovancem prišlo do komunikacije na kraju srečanja, da je neznancem zavpil, naj oškodovanca pretepejo, kar se je dejansko zgodilo, saj je eden izmed neznancev oškodovanca udaril z baseball palico po glavi in mu prizadejal hudo telesno poškodbo, kot tudi, da so neznanci skočili iz obtoženčevega kombija (obtoženec nima veljavnega vozniškega dovoljenja), so prvo sodišče še dodatno utrdile v prepričanju, da je bil prispevek obtoženca k storitvi očitanega kaznivega dejanja odločilen, saj je obtoženec preostalim sostorilcem prav s prevozom svojega vozila omogočil priti na predhodno dogovorjeno mesto z oškodovancem, kjer se je kaznivo dejanje tudi izvršilo na njegovo pobudo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004983
ZIZ člen 43, 76, 170. ZPP člen 157. ZFPPIPP člen 298a. ZZK-1 člen 64, 90.
stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - zaznamba izvršbe - umik predloga za izvršbo - začetek stečajnega postopka - prisilna hipoteka - prenehanje hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu
Na splošno se je razvilo stališče, da tožena stranka da povod za tožbo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, neoziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
Hipoteka, kar velja tudi za prisilno hipoteko, zaradi načela akcesornosti preneha s prenehanjem terjatve. Dejstvo, da je zaznamba izvršbe ostala vpisana v zemljiški knjigi, je bilo pomembno le v okviru publicitetnih učinkov vpisov v zemljiško knjigo, torej v razmerju navzven. Obstoj hipoteke po izpolnitvi obveznosti je v resnici le formalne narave.
Odločilno bi bilo, če bi zatrjevala in dokazovala, da se je obrnila na upnico (toženo stranko), da bi podala ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bi lahko sama predlagala izbris zaznambe izvršbe, če že izvršilno sodišče ni izbrisalo zaznambe sklepa o izvršbi, pa bi tožena stranka to odklonila. A tega pritožnica ni zatrjevala. Ker torej vse od konca leta 2011 do začetka stečajnega postopka tega ni storila, tudi ni mogoče na toženo stranko prevaliti bremena, da bi morala ona paziti na pravno korist in pravne interese nasprotne stranke
začetek stečajnega postopka - neizpodbojna domneva - zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti - neizpodbojna domneva insolventnosti - predlog delavca - predlog za začetek stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je stečajni postopek začelo na predlog upnika, delavca stečajnega dolžnika, ki je vložil predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP.
Velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba trajno nelikvidna.
Pritožnik ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da dolžnik ni insolventen, ker ima terjatev do tretje osebe - poslovnega partnerja, ki je poleg vsega še predmet pravdnega postopka.
stiki otroka s staršem - začasna odredba - obstoj nevarnosti težko nadomestljive škode - nujni ukrep
Režim izvajanja stikov otroka z roditeljem v času, ko še ni odločeno o zaupanju v varstvo in vzgojo, je zgolj začasen. Možnost intervencije sodišča v ta režim pred dokončno odločitvijo v zadevi je omejena le na sprejem nujnih ukrepov, ki naj preprečijo nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
objava popravka - vsebina objave popravka - vsebina in dolžina popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Podana sta zakonska odklonilna razloga za objavo večine teksta zahtevanega popravka.
Šele razčlenitev popravka po vsebinskih sklopih pokaže, ali je kot celota ustrezen. To še zlasti velja za popravek v širšem smislu, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ki vztraja pri objavi popravka predvsem zaradi predstavitve drugih in nasprotnih dejstev in okoliščin od tistih, ki so bila prikazana v oddaji.
brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila sodnih taks
Dodeljena brezplačna pravna pomoč po prvem odstavku 26. člena ZPND ni brezplačna pravna pomoč iz Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki jo zahteva določba šestega odstavka 11. člena ZST-1 za oprostitev sodne takse ne glede na obstoj pogojev iz prvega odstavka 11. člena ZST-1.
denarna odškodnina - bruto ali neto znesek - razlaga izvršilnega naslova - dohodnina - davčni obračun
Prisilna izpolnitev obveznosti je zakonita le na način, ki v izvršilnem naslovu opredeljeni denarni znesek odškodnine obravnava kot bruto znesek, od katerega je treba še plačati ustrezne davke, če je dolžnik tisti, ki mu kogentno davčno pravo nalaga ob izpolnitvi obveznosti obračun in plačilo davkov za upnika kot davčnega zavezanca (dolžnik kot plačnik davka - prvi odstavek 59. člena ZDavP-2).
Tak v prisilnem predpisu opredeljen način izpolnitve obveznosti mora upoštevati izvršilno sodišče po uradni dolžnosti kot veljavno materialno pravo, ki dodatno konkretizira vsebino dolžnikove obveznosti iz izvršilnega naslova. S tem se v izvršilni naslov ne posega, ampak se zgolj zavzame zakonita razlaga, ali gre za neto ali bruto znesek.
V obravnavanem primeru je dolžnikovo plačilo akontacije dohodnine delna izpolnitev v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti, upnik pa je upravičen le do neto zneska.