začetek stečajnega postopka - neizpodbojna domneva - zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti - neizpodbojna domneva insolventnosti - predlog delavca - predlog za začetek stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je stečajni postopek začelo na predlog upnika, delavca stečajnega dolžnika, ki je vložil predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP.
Velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba trajno nelikvidna.
Pritožnik ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da dolžnik ni insolventen, ker ima terjatev do tretje osebe - poslovnega partnerja, ki je poleg vsega še predmet pravdnega postopka.
Pritožbi nimata prav, da izpodbijani sklep nima razlogov o pregledu obdolženčevega vozila Alfa Romeo 147, ki ga je opravila policija 21. 8. 2016. Spregledata obširno obrazložitev preiskovalnega sodnika v točkah 14 do 17 izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja med drugim tudi, da v konkretnem primeru ni šlo za hišno preiskavo, za katero bi morala policija imeti odredbo sodišča, ampak za postopanje policije po 52. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol, pregled osebe). Obdolženec D.J. se je v času postopka ugotavljanja identitete nahajal ob odprtih vratih svojega osebnega vozila, v katerem sta kriminalista neposredno zaznala predmete, ki so se nahajali v notranjosti vozila na predpražniku oziroma ob menjalni ročici, torej na odprtem delu vozila tako, da ni prišlo do pregleda skritih delov vozila.
ZDDV-1 člen 5, 5/1.. ZNPosr člen 5, 5/1, 13, 13/4, 13/4-8, 25, 25/5.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - ekskluzivnost posredovanja - pogodbena določila - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje - plačilo za posredovanje, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo - cena - davek na dodano vrednost (DDV) - dokazna ocena izpovedi prič
Nepremičninska družba in naročitelj se namreč lahko dogovorita, da ima nepremičninska družba pravico plačila za posredovanje tudi, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo, ki je bila predmet posredovanja. Vendar mora plačilo za posredovanje v tem primeru temeljiti na že opravljenih poslih (kar je v predmetnem primeru podano) in ne sme presegati ene četrtine s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje (peti odstavek 25. člena ZNPosr).
ZPP člen 7, 212. OZ člen 633, 633/1, 634, 634/1, 634/2, 637.
trditvena podlaga - izvedba dokazov - pregled izvršenega dela in obvestitev podjemnika - jamčevanje za skrite napake - pravica zahtevati odpravo napak - informativni dokaz - nezadostna trditvena podlaga
Ker zaslišanje strank in predlaganih prič ne bi moglo nadomestiti manjkajočih trditev tožene stranke, so neutemeljene pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z zaslišanjem priče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003744
ZFPPIPP člen 97, 121, 121/1, 383b, 384, 386, 401, 402, 402/3, 405, 405/2, 405/5. ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 337. URS člen 33.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - vročitev sodnega pisanja - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem
Res na zapisniku s tega naroka piše: "Prebere se ugovor proti odpustu obveznosti." Vendar pa to ne spremeni dejstva, da je bil dolžniku ugovor znan, saj mu je bil ta skupaj s pozivom na izjavo puščen v hišnem predalčniku (nabiralniku); če mu kljub temu ni bil znan, lahko pomeni le, da ga ni prebral, za kar pa je odgovoren edino on.
Do odpusta obveznosti so upravičeni le vestni in skrbni dolžniki, ki svoje obveznosti v celoti izpolnjujejo. Ena pomembnih obveznosti, ki jih ima vsak dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, tudi če ne teče postopek odpusta obveznosti, je dolžnost sporočitve spremembe prebivališča, določena v 384. členu ZFPPIPP. Dolžnik, ki je v postopku odpusta obveznosti, pa si mora prizadevati za zaposlitev, če ni zaposlen, kar pomeni tudi, da si mora prizadevati za zaposlitev za poln delovni čas, tako da bo zaslužil dovolj, da bo lahko vsaj delno poplačal svoje upnike; o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi si našel zaposlitev, pa mora upravitelju mesečno poročati.
Pravica do odpusta obveznosti je le zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov, kar pa pomeni, da je zato treba institut odpusta obveznosti razlagati zelo restriktivno in ga je dovoljeno uporabiti le, če dolžnik izpolni prav vse svoje v zakonu (ZFPPIPP) predpisane dolžnosti.
Ugotovitve prvega sodišča, da se je obtoženec kritičnega dne pred dogodkom z oškodovancem dogovoril, da se zaradi vračila denarja sestaneta v Z., kamor se je nato na ugotovljen način pripeljal s svojim kombijem skupaj z zamaskiranimi neznanci, da je med njim in oškodovancem prišlo do komunikacije na kraju srečanja, da je neznancem zavpil, naj oškodovanca pretepejo, kar se je dejansko zgodilo, saj je eden izmed neznancev oškodovanca udaril z baseball palico po glavi in mu prizadejal hudo telesno poškodbo, kot tudi, da so neznanci skočili iz obtoženčevega kombija (obtoženec nima veljavnega vozniškega dovoljenja), so prvo sodišče še dodatno utrdile v prepričanju, da je bil prispevek obtoženca k storitvi očitanega kaznivega dejanja odločilen, saj je obtoženec preostalim sostorilcem prav s prevozom svojega vozila omogočil priti na predhodno dogovorjeno mesto z oškodovancem, kjer se je kaznivo dejanje tudi izvršilo na njegovo pobudo.
pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Glede na pritožbene navedbe je uvodoma pojasniti, da morajo biti za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla (kot je to pogodba v konkretnem primeru), izpolnjeni trije elementi in sicer: da je tisti, ki prodaja stvar, lastnik, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice veljaven in vpis v zemljiško knjigo.
brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila sodnih taks
Dodeljena brezplačna pravna pomoč po prvem odstavku 26. člena ZPND ni brezplačna pravna pomoč iz Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki jo zahteva določba šestega odstavka 11. člena ZST-1 za oprostitev sodne takse ne glede na obstoj pogojev iz prvega odstavka 11. člena ZST-1.
objava popravka - vsebina objave popravka - vsebina in dolžina popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Podana sta zakonska odklonilna razloga za objavo večine teksta zahtevanega popravka.
Šele razčlenitev popravka po vsebinskih sklopih pokaže, ali je kot celota ustrezen. To še zlasti velja za popravek v širšem smislu, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ki vztraja pri objavi popravka predvsem zaradi predstavitve drugih in nasprotnih dejstev in okoliščin od tistih, ki so bila prikazana v oddaji.
denarna odškodnina - bruto ali neto znesek - razlaga izvršilnega naslova - dohodnina - davčni obračun
Prisilna izpolnitev obveznosti je zakonita le na način, ki v izvršilnem naslovu opredeljeni denarni znesek odškodnine obravnava kot bruto znesek, od katerega je treba še plačati ustrezne davke, če je dolžnik tisti, ki mu kogentno davčno pravo nalaga ob izpolnitvi obveznosti obračun in plačilo davkov za upnika kot davčnega zavezanca (dolžnik kot plačnik davka - prvi odstavek 59. člena ZDavP-2).
Tak v prisilnem predpisu opredeljen način izpolnitve obveznosti mora upoštevati izvršilno sodišče po uradni dolžnosti kot veljavno materialno pravo, ki dodatno konkretizira vsebino dolžnikove obveznosti iz izvršilnega naslova. S tem se v izvršilni naslov ne posega, ampak se zgolj zavzame zakonita razlaga, ali gre za neto ali bruto znesek.
V obravnavanem primeru je dolžnikovo plačilo akontacije dohodnine delna izpolnitev v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti, upnik pa je upravičen le do neto zneska.