CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00003744
ZFPPIPP člen 97, 121, 121/1, 383b, 384, 386, 401, 402, 402/3, 405, 405/2, 405/5. ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4, 337. URS člen 33.
odpust obveznosti - ustavitev postopka odpusta obveznosti - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti - vročitev sodnega pisanja - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem
Res na zapisniku s tega naroka piše: "Prebere se ugovor proti odpustu obveznosti." Vendar pa to ne spremeni dejstva, da je bil dolžniku ugovor znan, saj mu je bil ta skupaj s pozivom na izjavo puščen v hišnem predalčniku (nabiralniku); če mu kljub temu ni bil znan, lahko pomeni le, da ga ni prebral, za kar pa je odgovoren edino on.
Do odpusta obveznosti so upravičeni le vestni in skrbni dolžniki, ki svoje obveznosti v celoti izpolnjujejo. Ena pomembnih obveznosti, ki jih ima vsak dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, tudi če ne teče postopek odpusta obveznosti, je dolžnost sporočitve spremembe prebivališča, določena v 384. členu ZFPPIPP. Dolžnik, ki je v postopku odpusta obveznosti, pa si mora prizadevati za zaposlitev, če ni zaposlen, kar pomeni tudi, da si mora prizadevati za zaposlitev za poln delovni čas, tako da bo zaslužil dovolj, da bo lahko vsaj delno poplačal svoje upnike; o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi si našel zaposlitev, pa mora upravitelju mesečno poročati.
Pravica do odpusta obveznosti je le zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov, kar pa pomeni, da je zato treba institut odpusta obveznosti razlagati zelo restriktivno in ga je dovoljeno uporabiti le, če dolžnik izpolni prav vse svoje v zakonu (ZFPPIPP) predpisane dolžnosti.
ZDDV-1 člen 5, 5/1.. ZNPosr člen 5, 5/1, 13, 13/4, 13/4-8, 25, 25/5.
pogodba o posredovanju v prometu z nepremičninami - ekskluzivnost posredovanja - pogodbena določila - najvišje dovoljeno plačilo za posredovanje - plačilo za posredovanje, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo - cena - davek na dodano vrednost (DDV) - dokazna ocena izpovedi prič
Nepremičninska družba in naročitelj se namreč lahko dogovorita, da ima nepremičninska družba pravico plačila za posredovanje tudi, kadar naročitelj sam najde tretjo osebo, s katero sklene pogodbo, ki je bila predmet posredovanja. Vendar mora plačilo za posredovanje v tem primeru temeljiti na že opravljenih poslih (kar je v predmetnem primeru podano) in ne sme presegati ene četrtine s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje (peti odstavek 25. člena ZNPosr).
pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Glede na pritožbene navedbe je uvodoma pojasniti, da morajo biti za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla (kot je to pogodba v konkretnem primeru), izpolnjeni trije elementi in sicer: da je tisti, ki prodaja stvar, lastnik, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice veljaven in vpis v zemljiško knjigo.
izločitev dokazov - nedovoljeni dokazi - davčni inšpekcijski postopek - privilegij zoper samoobtožbo - zapisnik o inšpekcijskem postopku
Napačno je stališče obrambe, da obdolženca v davčnem postopku vselej začne varovati privilegij zoper samoobtožbo. Ta privilegij v skladu z ustavnosodno prakso začne obdolženca varovati šele v trenutku, ko nastopi osredotočenost suma storitve kaznivega dejanja. V predmetnem postopku pa je ta nastopila šele po tistem, ko je obdolženec že podal svojo izjavo oziroma pojasnilo davčni inšpektorici.
ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100.a.
dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Med vpisi, za katere je v 99. členu ZZK-1 izrecno navedeno, da je takšna zaznamba ovira za njihov vpis, je tudi zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da sodišče prve stopnje pri izreku kazenskih sankcij ni pravilno presodilo ter ocenilo okoliščin, da je obdolženi obravnavana kazniva dejanja storil v zelo kratkem časovnem obdobju, da jih je izvršil v sostorilstvu, da se je nanje dobro pripravil ter da je vrednost ukradenih stvari presegla znesek 3.400,00 EUR, pri čemer je v Slovenijo očitno prišel zgolj zaradi izvrševanja kaznivih dejanj, saj je tukaj bival na neprijavljenem naslovu, brez zaposlitve in brez kakršnihkoli prihodkov in tako predstavlja izvrševanje kaznivih dejanj način njegovega preživljanja. Navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča take okoliščine, ki dajejo večjo težo storjenim kaznivim dejanjem, kakor tudi krivdi obdolženca, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje.
motenje posesti - cesta - evidentiranje meje - kršitev določb postopka - postavitev izvedenca - ogled - zadnje stanje posesti - meja med parcelama - podatki gurs
Za odločitev v posestnem sporu ni pomembna mapna kopija, pač pa posestno stanje v naravi, ki ga sodišče verodostojnejše ugotovi z ogledom. Z drugačnim izrisom parcel se še ne spremeni stanje v naravi.
denarna odškodnina - bruto ali neto znesek - razlaga izvršilnega naslova - dohodnina - davčni obračun
Prisilna izpolnitev obveznosti je zakonita le na način, ki v izvršilnem naslovu opredeljeni denarni znesek odškodnine obravnava kot bruto znesek, od katerega je treba še plačati ustrezne davke, če je dolžnik tisti, ki mu kogentno davčno pravo nalaga ob izpolnitvi obveznosti obračun in plačilo davkov za upnika kot davčnega zavezanca (dolžnik kot plačnik davka - prvi odstavek 59. člena ZDavP-2).
Tak v prisilnem predpisu opredeljen način izpolnitve obveznosti mora upoštevati izvršilno sodišče po uradni dolžnosti kot veljavno materialno pravo, ki dodatno konkretizira vsebino dolžnikove obveznosti iz izvršilnega naslova. S tem se v izvršilni naslov ne posega, ampak se zgolj zavzame zakonita razlaga, ali gre za neto ali bruto znesek.
V obravnavanem primeru je dolžnikovo plačilo akontacije dohodnine delna izpolnitev v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti, upnik pa je upravičen le do neto zneska.
brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila sodnih taks
Dodeljena brezplačna pravna pomoč po prvem odstavku 26. člena ZPND ni brezplačna pravna pomoč iz Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki jo zahteva določba šestega odstavka 11. člena ZST-1 za oprostitev sodne takse ne glede na obstoj pogojev iz prvega odstavka 11. člena ZST-1.
objava popravka - vsebina objave popravka - vsebina in dolžina popravka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi)
Podana sta zakonska odklonilna razloga za objavo večine teksta zahtevanega popravka.
Šele razčlenitev popravka po vsebinskih sklopih pokaže, ali je kot celota ustrezen. To še zlasti velja za popravek v širšem smislu, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ki vztraja pri objavi popravka predvsem zaradi predstavitve drugih in nasprotnih dejstev in okoliščin od tistih, ki so bila prikazana v oddaji.