IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004691
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 76, 258, 258/1, 258/1-6. OZ člen 477, 477/1.
zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - notarski zapis - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - ugovorni razlog - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - razveza pogodbe
Z uveljavitvijo odstopnega upravičenja, t.j. enostransko odstopno izjavo, bi dolžnika lahko kvečjemu dosegla le razveljavitev same pogodbe, ne pa izvršilnega naslova, ki predstavlja kvalificirano listino z učinkom pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) in izvršljivosti (saj dolžnik z neposredno izvršljivostjo izrecno soglaša), ki je za izvršilno sodišče, dokler obstaja, zavezujoč. Neobstoj oziroma neaktualnost izvršilnega naslova bi dolžnika lahko izkazala le z enakovredno kvalificirano listino, saj je uveljavljani ugovorni razlog ta, da je odločba (v danem primeru notarski zapis) razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar nakazuje na listino nekega uradnega organa.
Načeloma velja, če tožnik ne dokaže protipravnosti ravnanja storilca s stopnjo prepričanja, odpade potreba po ugotavljanju ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti ter da mora oškodovanec dokazati, da je zatrjevano ravnanje storilca protipravno (nedopustno) in da protipravnost ni izključena. Šele v nadaljevanju (torej v drugi fazi) pa mora dokazati obstoj konkretnih okoliščin nedopustnega ravnanja. Prav v tem delu, kar je posebnost obravnavanega primera, se dejstva odškodninskih predpostavk, ki se nanašajo na protipravnost in krivdo (ter tudi na vzročno zvezo) medsebojno tesno prepletajo. Dokazovanje teh dejstev je za tožnika oteženo, ker nima oziroma ima le pomanjkljivo strokovno znanje, ki je nujna predpostavka za dokazovanje teh dejstev. Potrebno strokovno zanje imata zavarovanec oziroma trener, ki tudi razpolagata z listinami, ki so relevantne za dokazovanje teh dejstev. Če bi gradili tezo, da je v teh primerih na oškodovancu dokazno breme, da s stopnjo prepričanja dokaže konkretne okoliščine protipravnega ravnanja storilca, bi bilo obrnjeno dokazno breme, kot eno izmed temeljnih načel OZ, ki je namenjeno varstvu oškodovanca, izvotljeno. Zato sodna praksa skozi posamezne primere išče pravo ravnotežje teh položajev, v okviru obstoječih materialnopravnih predpisov in načel odškodninskega prava. Prav zaradi teh razlogov v sodni praksi ni enoznačnega odgovora, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca. Različnost presoje teh vprašanj je zgolj navidezna. Gre namreč za enoten pristop, ker mora sodišče v vsakem primeru posebej pri oceni, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca, okoliščine konkretnega primera presojati skozi temeljna načela in materialnopravne predpise odškodninskega prava.
sklep o zavrženju tožbe - pristojnost slovenskega sodišča - pravnomočno zaključen postopek - zavrženje tožbe zaradi nepristojnosti
Tožeča stranka je vložila revizijo zoper sklep, s katerim je pritožbeno sodišče potrdilo sklep o zavrženju tožbe zaradi nepristojnosti slovenskega sodišča. Pritožnik pravilno opozarja, da gre za sklep, s katerim je bil postopek pred (slovenskim) sodiščem pravnomočno končan. Gre za situacijo iz 18. člena ZPP, saj ima enak procesni pomen kot sodna pristojnost tudi mednarodna pristojnost slovenskega sodišča.
predmet izvršbe - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - lastninska pravica v pričakovanju - izvršba na dolžnikovo terjatev - leasing avtomobila - načelo dispozitivnosti
Pričakovalna pravica ni terjatev, ampak je druga premoženjska pravica. Gre za lastninsko pravico z odbitkom. Da pričakovalna pravica ni terjatev, izhaja tudi iz načina prenosa te pravice. Prenaša se na način, kot se prenašajo stvarne pravice - stvarnopravni sporazum in izročitev stvari. Z golo cesijo se prenaša le pričakovalna pravica, ki predstavlja predstopnjo do nastanka terjatve.
trditveno in dokazno breme - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranje dokaznega predloga - dokazna ocena
Pritožbeno sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da pri predlaganih zaslišanjih prič tožnik ni določno pojasnil, ugotovitvi katerih konkretnih dejstev dokaza služita in v čem je pravna relevantnost teh dejstev. Ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo morebiti ugodne dokaze, ampak mora stranka, ki izvedbo določenega dokaza z zaslišanjem predlaga, jasno navesti, o čem konkretno (v zvezi s tem, kar sama zatrjuje) naj bi zaslišani izpovedal. Ker tožnik tega ni ustrezno storil, sodišče prve stopnje takšnih dokaznih predlogov ni smelo (niti moglo) upoštevati.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - pravica do pritožbe - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - osebno odgovorni družbenik
Ker prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe zoper sklep in ker je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja, je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Zapoved smiselne uporabe pravil iz oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP, opredeljena v prvem odstavku 383. člena ZFPPIPP, zato napoti na (smiselno) uporabo drugega odstavka 349. člena iz pododdelka 5.8.3 ZFPPIPP, po katerem ima osebno odgovorni družbenik (med drugim) pravico do pritožbe proti sklepu o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP (tako odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 949/12 z dne 10. 10. 2013).
Iz navedenega izhaja, da dolžnik v postopku osebnega stečaja ima pravico do pritožbe zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP.
pritožbeni razlog - obrazloženost pritožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - meje preizkusa po uradni dolžnosti
Pritožba mora konkretno zatrjevati, v čem vidi obstoj pritožbenih razlogov glede na trditve pravdnih strank ter dokazne predloge, ki sta jih podali v postopku pred sodiščem prve stopnje in na podlagi njih ugotovljeno dejansko stanje ter uporabljeno materialno pravo in v zvezi z razlogovanjem sodišča prve stopnje.
Na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti pritožbene navedbe, ki merijo na ta pritožbeni razlog povsem jasne in konkretne, da jih je mogoče preizkusiti. Ker povzete pritožbene navedbe niso takšne, pritožbeno sodišče šteje, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh ugovorov, ki jih uveljavljala tožena stranka in obširno obrazložilo razloge za njihovo neutemeljenost, tako da je pritožbeni očitek o vnaprejšni opredeljenosti sodišča prve stopnje v sporni zadevi brez pravne podlage in kot je pojasnjeno, ni obrazložen.
ZIZ člen 40, 40/1, 272, 273, 273/1. SPZ člen 24, 32, 33.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - posestno varstvo - posestno varstvo služnosti - motenje posesti
Stvarnopravni zakonik res ne pozna več posesti pravice, zato tožnik ne more zahtevati varstva pred motenjem posesti v obsegu stvarne služnosti, vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnik nima posestnega varstva v obsegu posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču. To pa je v tej pravdi tožnik tudi zahteval. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval tako, da je zahteval varstvo posesti same poti vožnje in peš hoje in je le v pojasnilo uporabil besedo služnost.
Začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja, sodišče ne more izdati.
delitev solastnine - kmetijsko zemljišče - civilna delitev - fizična delitev - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - upravičen interes
V nepravdnem postopku za delitev solastnine si mora sodišče prvenstveno prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Fizična delitev je mogoča, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv. Kmetijsko zemljišče je praviloma mogoče fizično deliti ob upoštevanju, da solastniki dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ).
vmesna sodba - končna sodba - odškodninska odgovornost države - odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je presodilo, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka, moralo tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna sodba, temveč končna sodba. Pri tem ni ravnalo v nasprotju z določbo (prvega odstavka) 315. člena ZPP, saj je izdalo sodbo o podlagi tožbenega zahtevka.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil za obravnavano vozilo v Interpolovi bazi in Schengenskem informacijskem sistemu razpisan veljaven ukrep zaseg vozila na podlagi 100. člena Konvencije o izvrševanju Schengenskega sporazuma po državi razpisnici Belgiji, z veljavnostjo razpisa od 28. 1. 2011 do 25. 9. 2021 in da je bilo vozilo v SIS beleženo kot ukradeno, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je imela policija upoštevaje nacionalno zakonodajo in sicer določbe 220. in 164. člena ZKP pravno podlago za zaseg vozila. Pri tem ni bistveno ali je obstajal tudi sum storitve kaznivega dejanja v zvezi s tem vozilom (tudi) za tožnika, niti da je ta razpolagal z veljavnim prometnim dovoljenjem, računom za nakup avtomobila, tehničnim dovoljenjem, ter da je šlo za stvar velike premoženjske vrednosti temveč, da je bil za vozilo razpisan veljavne ukrep zasega, ker je bilo vozilo predmet kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004789
SPZ člen 37, 66. OZ člen 190. ZPP člen 8, 213.
varstvo solastninske pravice na delu stvari - kršitev pravice - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - pravica do uporabe stanovanja - preprečevanje souporabe - prisilna izselitev iz stanovanja - dokazna sredstva
V primeru kršitve pravice na solastni stvari 190. člen OZ določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
ZFPPIPP člen 213, 213/3, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - prestrukturiranje zavarovanih terjatev
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka. Temeljni okvir smiselne razlage določb o pravnih učinkih potrjene prisilne poravnave je podal že sam zakonodajalec, ko je določil, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP (četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Pri razlagi pravnih učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave pa izvršilno sodišče zavezuje tudi pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko prestrukturiranje zajema tudi zavarovane terjatve, vendar brez soglasja upnikov takšnih terjatev ni mogoče prestrukturirati.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - lahkomiselnost
Pritožbene trditve, da dolžnica ni imela namena komurkoli škodovati ali se okoristiti z zadolževanjem pri upniku, niso relevantne. Za obstoj zakonske ovire za odpust obveznosti po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadostuje že lahkomiselnost ravnanja, ki je privedlo do prekomernega zadolževanja dolžnice. Ta pa se je odrazila v njenem pričakovanju plačila njenega dolžnika zgolj na podlagi njegovih ustnih zagotovil, kot sama navaja v pritožbi "mu je verjela na besedo, ko ji je zatrjeval, da bo dolgove poplačal". Prenehanje ažurnega poplačila dolgov njenega dolžnika glede na predhodna redna plačila, na podlagi katerih je tudi dolžnica sama lahko izpolnjevala svoje obveznosti do upnika, je bil dolžnici, ki je bila odvisna od poravnavanja obveznosti njenega dolžnika, lahko zadosten signal k ukrepanju, če že ne k prisilni izterjavi že zapadlih dolgov pa k prenehanju sprejemanja naročil transportnih storitev. V nasprotnem primeru je dolžnica soglašala s posledico njenega nadaljnjega zadolževanja pri upniku, ne da bi za to imela kritje v izpolnjevanju obveznosti njenega dolžnika. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da dolžnica kljub zavedanju lastnega finančnega stanja in rizika poslovanja ni storila nič, da bi preprečila večanje dolga.
motenje posesti - cesta - evidentiranje meje - kršitev določb postopka - postavitev izvedenca - ogled - zadnje stanje posesti - meja med parcelama - podatki gurs
Za odločitev v posestnem sporu ni pomembna mapna kopija, pač pa posestno stanje v naravi, ki ga sodišče verodostojnejše ugotovi z ogledom. Z drugačnim izrisom parcel se še ne spremeni stanje v naravi.
pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Glede na pritožbene navedbe je uvodoma pojasniti, da morajo biti za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla (kot je to pogodba v konkretnem primeru), izpolnjeni trije elementi in sicer: da je tisti, ki prodaja stvar, lastnik, da je pravni posel o prenosu lastninske pravice veljaven in vpis v zemljiško knjigo.
Pritožbi nimata prav, da izpodbijani sklep nima razlogov o pregledu obdolženčevega vozila Alfa Romeo 147, ki ga je opravila policija 21. 8. 2016. Spregledata obširno obrazložitev preiskovalnega sodnika v točkah 14 do 17 izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja med drugim tudi, da v konkretnem primeru ni šlo za hišno preiskavo, za katero bi morala policija imeti odredbo sodišča, ampak za postopanje policije po 52. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol, pregled osebe). Obdolženec D.J. se je v času postopka ugotavljanja identitete nahajal ob odprtih vratih svojega osebnega vozila, v katerem sta kriminalista neposredno zaznala predmete, ki so se nahajali v notranjosti vozila na predpražniku oziroma ob menjalni ročici, torej na odprtem delu vozila tako, da ni prišlo do pregleda skritih delov vozila.
pogodba o ustanovitvi in vodenju računa - limit - neprerekana dejstva - pisnost - obličnost - pogodba o poroštvu - poroštvena zaveza
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Določba se nanaša na dejstva, ki so podlaga za uporabo pravnih pravil. Ker je tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi navedla dejstva, ki za sprejeto odločitev niso pomembna oziroma in jih sploh ni mogoče upoštevati na način, kot je to želela tožena stranka, zgolj zato, ker jih tožnica ni (izrecno) prerekala, ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka.
Pogodba, ki ni sklenjena v predpisani obliki, nima pravnega učinka le takrat, če iz namena predpisa, s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega. Namen obličnosti pri poroštveni izjavi je v varstvu poroka pred nepremišljenostjo: poroštvena pogodba namreč obremenjuje samo poroka, pri čemer porok za svoje poroštvo ne prejme plačila.
začetek stečajnega postopka - neizpodbojna domneva - zakonska domneva trajnejše nelikvidnosti - neizpodbojna domneva insolventnosti - predlog delavca - predlog za začetek stečajnega postopka
Sodišče prve stopnje je stečajni postopek začelo na predlog upnika, delavca stečajnega dolžnika, ki je vložil predlog za začetek stečajnega postopka iz razloga po četrtem odstavku 14. člena ZFPPIPP.
Velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba trajno nelikvidna.
Pritožnik ne more uspeti s pritožbenim razlogom, da dolžnik ni insolventen, ker ima terjatev do tretje osebe - poslovnega partnerja, ki je poleg vsega še predmet pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00004983
ZIZ člen 43, 76, 170. ZPP člen 157. ZFPPIPP člen 298a. ZZK-1 člen 64, 90.
stroški pravdnega postopka - povod za tožbo - zaznamba izvršbe - umik predloga za izvršbo - začetek stečajnega postopka - prisilna hipoteka - prenehanje hipoteke - prenehanje hipoteke v materialnem smislu
Na splošno se je razvilo stališče, da tožena stranka da povod za tožbo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi njenega ravnanja pred pravdo, neoziraje se na položaj stvari po materialnem pravu, sklepa, da bo za varstvo njenih interesov potrebna sodna intervencija.
Hipoteka, kar velja tudi za prisilno hipoteko, zaradi načela akcesornosti preneha s prenehanjem terjatve. Dejstvo, da je zaznamba izvršbe ostala vpisana v zemljiški knjigi, je bilo pomembno le v okviru publicitetnih učinkov vpisov v zemljiško knjigo, torej v razmerju navzven. Obstoj hipoteke po izpolnitvi obveznosti je v resnici le formalne narave.
Odločilno bi bilo, če bi zatrjevala in dokazovala, da se je obrnila na upnico (toženo stranko), da bi podala ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega bi lahko sama predlagala izbris zaznambe izvršbe, če že izvršilno sodišče ni izbrisalo zaznambe sklepa o izvršbi, pa bi tožena stranka to odklonila. A tega pritožnica ni zatrjevala. Ker torej vse od konca leta 2011 do začetka stečajnega postopka tega ni storila, tudi ni mogoče na toženo stranko prevaliti bremena, da bi morala ona paziti na pravno korist in pravne interese nasprotne stranke
ZZK-1 člen 98, 99, 100, 100/1, 100/3, 100/4, 100.a.
dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - zaznamba vrstnega reda za pridobitev hipoteke - učinki zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve
Med vpisi, za katere je v 99. členu ZZK-1 izrecno navedeno, da je takšna zaznamba ovira za njihov vpis, je tudi zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma hipoteke.