delitev solastnine - kmetijsko zemljišče - civilna delitev - fizična delitev - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - upravičen interes
V nepravdnem postopku za delitev solastnine si mora sodišče prvenstveno prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Fizična delitev je mogoča, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv. Kmetijsko zemljišče je praviloma mogoče fizično deliti ob upoštevanju, da solastniki dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ).
vmesna sodba - končna sodba - odškodninska odgovornost države - odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je presodilo, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka, moralo tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna sodba, temveč končna sodba. Pri tem ni ravnalo v nasprotju z določbo (prvega odstavka) 315. člena ZPP, saj je izdalo sodbo o podlagi tožbenega zahtevka.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil za obravnavano vozilo v Interpolovi bazi in Schengenskem informacijskem sistemu razpisan veljaven ukrep zaseg vozila na podlagi 100. člena Konvencije o izvrševanju Schengenskega sporazuma po državi razpisnici Belgiji, z veljavnostjo razpisa od 28. 1. 2011 do 25. 9. 2021 in da je bilo vozilo v SIS beleženo kot ukradeno, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je imela policija upoštevaje nacionalno zakonodajo in sicer določbe 220. in 164. člena ZKP pravno podlago za zaseg vozila. Pri tem ni bistveno ali je obstajal tudi sum storitve kaznivega dejanja v zvezi s tem vozilom (tudi) za tožnika, niti da je ta razpolagal z veljavnim prometnim dovoljenjem, računom za nakup avtomobila, tehničnim dovoljenjem, ter da je šlo za stvar velike premoženjske vrednosti temveč, da je bil za vozilo razpisan veljavne ukrep zasega, ker je bilo vozilo predmet kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004789
SPZ člen 37, 66. OZ člen 190. ZPP člen 8, 213.
varstvo solastninske pravice na delu stvari - kršitev pravice - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - pravica do uporabe stanovanja - preprečevanje souporabe - prisilna izselitev iz stanovanja - dokazna sredstva
V primeru kršitve pravice na solastni stvari 190. člen OZ določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - dolžnost pravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti stranke (kot predlagatelja), da sama poda podatke o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, in druge podatke ter izjave.
pogodba o dobavi električne energije - splošni pogoji poslovanja - izpolnitev obveznosti - sklepčnost tožbe - dokazno in trditveno breme - neobrazložen ugovor - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti od neplačanih obresti - spor majhne vrednosti
Tožnica je zadostila zahtevi po sklepčnosti tožbe. Pojasnila je, kaj predstavljajo vtoževani zneski po posameznih računih, pojasnila je način njihovega izračuna in vsebinsko opredelila postavke, ki so pri izračunu upoštevane. Pojasnila je tudi podlago za takšen izračun. Konkretne vrednosti upoštevanih postavk so jasno razvidne iz priloženih računov. Te navedbe so tožencu nudile možnost, da konkretno navede razloge za napačnost izračunov.
Plačilo obresti od neplačanih obresti je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
ZFPPIPP člen 213, 213/3, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - prestrukturiranje zavarovanih terjatev
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka. Temeljni okvir smiselne razlage določb o pravnih učinkih potrjene prisilne poravnave je podal že sam zakonodajalec, ko je določil, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP (četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Pri razlagi pravnih učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave pa izvršilno sodišče zavezuje tudi pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko prestrukturiranje zajema tudi zavarovane terjatve, vendar brez soglasja upnikov takšnih terjatev ni mogoče prestrukturirati.
Prvostopenjsko sodišče je po drugem odstavku 128. člena ZFPPIPP z nadomestnim sklepom z dne 5. 7. 2017 spremenilo le tisti del izreka sklepa z dne 21. 4. 2017, s katerim je odločalo o povračilu stroškov postopka ugovora proti odpustu obveznosti in s sedaj izpodbijanim sklepom odločilo, da se zahteva upnika za povračilo stroškov postopka o ugovoru proti odpustu dolga zavrne. Glede na obseg in vsebino odločanja v izpodbijanem sklepu pa dolžnica s pritožbo zase boljše rešitve ne more doseči, zato ji je treba odreči pravni interes za pritožbo.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - subjektivna nevarnost - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičnino
Samo po sebi ni moč šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.
Ne samo, da je pritožnik s podpisom sporazuma povzročil pretrganje zastaranja terjatve v smislu prvega odstavka 364. člena OZ, terjatev je tudi odplačeval. Zadnji obrok je plačal 31. 12. 2012 in tako tudi posredno pripoznal dolg v smislu določila drugega odstavka 364. člena OZ. Ker je bil predlog za izvršbo v tej zadevi vložen 6. 11. 2015, je bil glede na zadnje izvršeno plačilo vložen znotraj triletnega zastaralnega roka, kar pomeni, da ugovor tožene stranke o zastaranju ni utemeljen.
ZDen člen 27. ZIKS člen 145, 145/1, 145b. ZPP člen 213.
zaplenjeno premoženje - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje - vračilo zaplenjenega premoženja - vračilo v naravi - ovire za vračilo nepremičnine v naravi - solastniški delež na nepremičnini - parcelacija nepremičnine - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
Glede petih parcel je bilo ugotovljeno, za kateri del njihove površine obstajajo ovire za vračilo v naravi (in zakaj). Sodišče prve stopnje je z določitvijo in vračilom deleža na omenjenih petih parcelah ravnalo napačno. Solastninski delež se nanaša na celotno parcelo, torej tudi na tisti njen realni del (površino), za katerega je sodišče samo ugotovilo, da ga v naravi ni moč vrniti.
Ob ugotovljenem zastaranju zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik izgubil pravni interes za izbrisno tožbo in s tem aktivno legitimacijo zanjo, saj mu ob zastaranju zahtevka ugoditev izbrisni tožbi ne prinaša želenega uspeha oziroma učinka.
Zastaranje ne teče tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti (383. člen ZOR). Gre za subjektivne ali objektivne ovire pri uveljavljanju pravic. Za nepremagljive ovire gre, če sodišče ne posluje zaradi vremenskih razmer, naravnih nesreč, ali če gre za upnikovo težko bolezen. Dejstvo, da je v tem času pred nekdanjim Temeljnim sodiščem v Ljubljani potekala pravda med mestno občino kot tožečo stranko ter tožnikom in prvo toženko kot toženo stranko zaradi kršitve predkupne pravice, na pravico tožnika ni v ničemer vplivalo. Tudi okoliščina, da je bila v tem času na podlagi te pravde v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, ni preprečevala, da se sodno zahteva izpolnitev pogodbe. Zaznamba je sicer ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ne pa ovira za sodno varstvo. Vprašanje uspeha v pravdi in izvedbe vpisa v zemljiški knjigi ni razlog za zadržanje zastaranja.
Razvezo pogodbe lahko uveljavlja le pogodbena stranka, in sicer iz zakonsko določenih razlogov (neizpolnitve pogodbe ali spremenjenih okoliščin), izstavitev listine pa se lahko zahteva po ZZK-1 le od odsvojitelja.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in utemeljuje zahtevek na ugotovitev ničnosti drugega razpolaganja prodajalca, sklenjenega z nedobrovernim kupcem. A v konkretnem primeru o tem ni mogoče govoriti ravno zato, ker je bila prodaja opravljena na podlagi javne dražbe v stečajnem postopku nad prodajalcem. V takšni situaciji gre za originarno pridobitev lastninske pravice in dodatno sklenjena pogodba vsled javne dražbe tega ne spremeni.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba začela teči s sprejetjem Ustave RS (4. 11. 1991). Odločilen je odgovor na vprašanje, kdaj je prišlo v konkretnem primeru do ukinitve družbene lastnine. Najprej z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 je lahko začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine.
pritožbeni razlog - obrazloženost pritožbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - meje preizkusa po uradni dolžnosti
Pritožba mora konkretno zatrjevati, v čem vidi obstoj pritožbenih razlogov glede na trditve pravdnih strank ter dokazne predloge, ki sta jih podali v postopku pred sodiščem prve stopnje in na podlagi njih ugotovljeno dejansko stanje ter uporabljeno materialno pravo in v zvezi z razlogovanjem sodišča prve stopnje.
Na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, zato morajo biti pritožbene navedbe, ki merijo na ta pritožbeni razlog povsem jasne in konkretne, da jih je mogoče preizkusiti. Ker povzete pritožbene navedbe niso takšne, pritožbeno sodišče šteje, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno.
Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh ugovorov, ki jih uveljavljala tožena stranka in obširno obrazložilo razloge za njihovo neutemeljenost, tako da je pritožbeni očitek o vnaprejšni opredeljenosti sodišča prve stopnje v sporni zadevi brez pravne podlage in kot je pojasnjeno, ni obrazložen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00004462
OZ člen 190, 191.
neupravičena obogatitev - preplačilo dolga - izvršilni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - potni stroški odvetnika - potrebni stroški - stroški prihoda na sodišče - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika
Plačila, ki jih tožnica sedaj s tožbo terja nazaj, so ji bila odtujena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, torej prisilno, zato ni mogoče govoriti o tem, da je tožnica plačila izvrševala prostovoljno.
postopek izdaje začasne odredbe - postopkovna pravila - načelo konktradiktornosti - izvršilni postopek - obrazložen ugovor dolžnika - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - odločanje o ugovoru
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja prav za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku. Šele po prejemu odgovora oziroma po poteku roka za vložitev odgovora, sodišče lahko o ugovoru odloči.
prisilna hospitalizacija - pogoji za pridržanje - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja
Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanka trpi za hudo duševno motnjo - bipolarno motnjo razpoloženja s psihotičnimi simptomi. Obstaja nevarnost ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih oz. nevarnost hujšega ogrožanja zdravja sebe ali drugih.
zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena - objektivna nevarnost - subjektivna nevarnost - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga
Objektivna dejstva, kot so dolžnikova nelikvidnost, izvršba na nepremičninah, ipd., ne predstavljajo subjektivne nevarnosti, ki bi opravičevala izdajo začasne odredbe.Subjektivna nevarnost obstoji, kadar tožena stranka aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja izvršitve denarne terjatve tožeče stranke.
Načeloma velja, če tožnik ne dokaže protipravnosti ravnanja storilca s stopnjo prepričanja, odpade potreba po ugotavljanju ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti ter da mora oškodovanec dokazati, da je zatrjevano ravnanje storilca protipravno (nedopustno) in da protipravnost ni izključena. Šele v nadaljevanju (torej v drugi fazi) pa mora dokazati obstoj konkretnih okoliščin nedopustnega ravnanja. Prav v tem delu, kar je posebnost obravnavanega primera, se dejstva odškodninskih predpostavk, ki se nanašajo na protipravnost in krivdo (ter tudi na vzročno zvezo) medsebojno tesno prepletajo. Dokazovanje teh dejstev je za tožnika oteženo, ker nima oziroma ima le pomanjkljivo strokovno znanje, ki je nujna predpostavka za dokazovanje teh dejstev. Potrebno strokovno zanje imata zavarovanec oziroma trener, ki tudi razpolagata z listinami, ki so relevantne za dokazovanje teh dejstev. Če bi gradili tezo, da je v teh primerih na oškodovancu dokazno breme, da s stopnjo prepričanja dokaže konkretne okoliščine protipravnega ravnanja storilca, bi bilo obrnjeno dokazno breme, kot eno izmed temeljnih načel OZ, ki je namenjeno varstvu oškodovanca, izvotljeno. Zato sodna praksa skozi posamezne primere išče pravo ravnotežje teh položajev, v okviru obstoječih materialnopravnih predpisov in načel odškodninskega prava. Prav zaradi teh razlogov v sodni praksi ni enoznačnega odgovora, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca. Različnost presoje teh vprašanj je zgolj navidezna. Gre namreč za enoten pristop, ker mora sodišče v vsakem primeru posebej pri oceni, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca, okoliščine konkretnega primera presojati skozi temeljna načela in materialnopravne predpise odškodninskega prava.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje
Zaradi odločitve kateremu od staršev naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo, mora sodišče ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje teh odločilnih okoliščin nima, zato jih mora ugotoviti z izvedencem.
OZ člen 86, 86/1, 91, 92, 146. ZGD člen 262, 268, 268/2. ZZavar člen 185, 187, 188.
družba za vzajemno zavarovanje - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - civilni delikt - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave - vzročna zveza - neobstoj vzročne zveze - odločba Agencije za zavarovalni nadzor - izredna uprava
Organov vodenja in nadzora v družbi ni mogoče enačiti z družbo, saj so člani teh dveh organov v določenem razmerju z družbo.
ZGD-1 vsebuje določbe o razmerjih med družbo in člani vodenja in nadzora, v 262. členu pa določa, da se pravice in obveznosti člana vodenja ali nadzora, ki niso določene s tem zakonom, določijo v pogodbi, ki jo član sklene z družbo. Če se družba v individualni pogodbi s članom uprave zaveže neutemeljeno odpoklicanemu članu uprave plačati odpravnino, predstavlja podlago za odškodninski zahtevek člana uprave proti družbi pogodbena zaveza družbe.
Pritožbeno sodišče v določbah OZ ni našlo podlage, na kateri bi bilo mogoče članu uprave, ki ga je nadzorni svet neutemeljeno odpoklical, brez pogodbene podlage priznati pravico, da zahteva odškodnino od družbe. Pri tem meni, da smiselna uporaba določbe prvega odstavka 146. člena OZ ne bi mogla priti v poštev, ker po tej določbi pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, član uprave pa ne more biti v razmerju do nadzornega sveta, ki nadzira njeno delo, tretji. Besedna zveza "tretji osebi" pomeni povzročitev škode nekomu iz zunanjega sveta pravne osebe. Ker tožnik ni tretji v smislu določbe prvega odstavka 146. člena OZ, odškodnine pa tudi ne uveljavlja na podlagi kakšne pogodbene zaveze tožene stranke o plačilu odpravnine, po stališču pritožbenega sodišča družba v konkretnem primeru tudi ne odgovarja članu uprave družbe za škodo, ki mu jo povzročita člana nadzornega sveta iste družbe.
Ne glede na prej navedeno stališče pa je pomembno, da je bil tudi pritožnik uspešen pri izpodbijanju razlogov sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na presojo, da je podana vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem tožene stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da bi mandat tožeči stranki v vsakem primeru prenehal na podlagi odločbe Agencije za zavarovalni nadzor o izredni upravi. S sklepom nadzornega sveta, četudi je ta ničen, se v konkretnem primeru ni povečala verjetnost, da tožniku že čez nekaj dni v vsakem primeru ne bi prenehala funkcija člana uprave.
ZST-1 člen 14, 14/2. ZPP člen 105a, 105a/3, 111, 111/2.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse - materialno sosporništvo - rok za plačilo sodne takse - opozorilo na posledice neplačila sodne takse
Če izroči vlogo skupaj več oseb ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da ta sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva. Zmotno je stališče pritožnikov, da gre pri razmerju med tožniki za formalno sosporništvo. Gre za razmerje materialnega sosporništva. Tožniki so namreč kot sodediči sozavezanci in soupravičenci iz materialnopravnega razmerja, ki je obstajalo pred pravdo, obstaja tudi zunaj te pravde in samostojno ne glede na pravdo. Izjema iz drugega odstavka 14. člena ZST-1 tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.