predmet izvršbe - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - lastninska pravica v pričakovanju - izvršba na dolžnikovo terjatev - leasing avtomobila - načelo dispozitivnosti
Pričakovalna pravica ni terjatev, ampak je druga premoženjska pravica. Gre za lastninsko pravico z odbitkom. Da pričakovalna pravica ni terjatev, izhaja tudi iz načina prenosa te pravice. Prenaša se na način, kot se prenašajo stvarne pravice - stvarnopravni sporazum in izročitev stvari. Z golo cesijo se prenaša le pričakovalna pravica, ki predstavlja predstopnjo do nastanka terjatve.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje
Zaradi odločitve kateremu od staršev naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo, mora sodišče ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje teh odločilnih okoliščin nima, zato jih mora ugotoviti z izvedencem.
ZIZ člen 40, 40/1, 272, 273, 273/1. SPZ člen 24, 32, 33.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - posestno varstvo - posestno varstvo služnosti - motenje posesti
Stvarnopravni zakonik res ne pozna več posesti pravice, zato tožnik ne more zahtevati varstva pred motenjem posesti v obsegu stvarne služnosti, vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnik nima posestnega varstva v obsegu posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču. To pa je v tej pravdi tožnik tudi zahteval. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval tako, da je zahteval varstvo posesti same poti vožnje in peš hoje in je le v pojasnilo uporabil besedo služnost.
Začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja, sodišče ne more izdati.
pogodba o dobavi električne energije - splošni pogoji poslovanja - izpolnitev obveznosti - sklepčnost tožbe - dokazno in trditveno breme - neobrazložen ugovor - zakonske zamudne obresti - zamudne obresti od neplačanih obresti - spor majhne vrednosti
Tožnica je zadostila zahtevi po sklepčnosti tožbe. Pojasnila je, kaj predstavljajo vtoževani zneski po posameznih računih, pojasnila je način njihovega izračuna in vsebinsko opredelila postavke, ki so pri izračunu upoštevane. Pojasnila je tudi podlago za takšen izračun. Konkretne vrednosti upoštevanih postavk so jasno razvidne iz priloženih računov. Te navedbe so tožencu nudile možnost, da konkretno navede razloge za napačnost izračunov.
Plačilo obresti od neplačanih obresti je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - dolžnost pravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov - nepopolni podatki o premoženjskem stanju - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti
Dejstvo, da bi sodišče določene podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke lahko pridobilo iz javno objavljenih letnih poročil, v ničemer ne spremeni dolžnosti stranke (kot predlagatelja), da sama poda podatke o svojem premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena ZST-1, in druge podatke ter izjave.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - parkirnina - stroški fizioterapije - zamuda - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje
Čeprav je izvedenec v svojem mnenju zapisal, da so bile splošne življenjske aktivnosti pri tožnici krajši čas delno zmanjšane in zato vzrok za duševne bolečine, pa navedena ugotovitev še ne predstavlja podlage za prisojo odškodnine iz tega naslova. Praviloma gre pri tej obliki odškodnine za trajno prikrajšanje.
Ne samo, da je pritožnik s podpisom sporazuma povzročil pretrganje zastaranja terjatve v smislu prvega odstavka 364. člena OZ, terjatev je tudi odplačeval. Zadnji obrok je plačal 31. 12. 2012 in tako tudi posredno pripoznal dolg v smislu določila drugega odstavka 364. člena OZ. Ker je bil predlog za izvršbo v tej zadevi vložen 6. 11. 2015, je bil glede na zadnje izvršeno plačilo vložen znotraj triletnega zastaralnega roka, kar pomeni, da ugovor tožene stranke o zastaranju ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004300
OZ člen 186, 963, 963/1. ZPP člen 14, 337, 337/1.
regresni zahtevek zavarovalnice - ugovor regresnega zavezanca - temeljno razmerje - predpostavke odškodninske obveznosti - vezanost na kazensko sodbo - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Toženec kot odgovorna oseba v regresni pravdi zavarovalnice nima ugovorov, ki se nanašajo na razmerje med zavarovalnico in njenim zavarovancem (oškodovancem).
prisilna hospitalizacija - pogoji za pridržanje - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja
Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanka trpi za hudo duševno motnjo - bipolarno motnjo razpoloženja s psihotičnimi simptomi. Obstaja nevarnost ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih oz. nevarnost hujšega ogrožanja zdravja sebe ali drugih.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - postopek osebnega stečaja - prodaja dolžnikovega premoženja - sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - pravica do pritožbe - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - osebno odgovorni družbenik
Ker prvi odstavek 125. člena ZFPPIPP praviloma dovoljuje pravico do pritožbe zoper sklep in ker je dolžnik stranka postopka osebnega stečaja, je njegov položaj na splošno (ne le glede pravice do pritožbe) podoben položaju osebno odgovornega družbenika v stečajnem postopku nad pravno osebo. Zapoved smiselne uporabe pravil iz oddelkov 5.1 do 5.10 ZFPPIPP, opredeljena v prvem odstavku 383. člena ZFPPIPP, zato napoti na (smiselno) uporabo drugega odstavka 349. člena iz pododdelka 5.8.3 ZFPPIPP, po katerem ima osebno odgovorni družbenik (med drugim) pravico do pritožbe proti sklepu o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP (tako odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 949/12 z dne 10. 10. 2013).
Iz navedenega izhaja, da dolžnik v postopku osebnega stečaja ima pravico do pritožbe zoper sklep o prodaji iz 331. člena ZFPPIPP.
delitev solastnine - kmetijsko zemljišče - civilna delitev - fizična delitev - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - upravičen interes
V nepravdnem postopku za delitev solastnine si mora sodišče prvenstveno prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Fizična delitev je mogoča, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv. Kmetijsko zemljišče je praviloma mogoče fizično deliti ob upoštevanju, da solastniki dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ).
vmesna sodba - končna sodba - odškodninska odgovornost države - odgovornost pravne osebe (države) za škodo, ki jo povzroči njen organ
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je presodilo, da ni podan temelj odškodninskega zahtevka, moralo tožbeni zahtevek zavrniti, to pa ni več vmesna sodba, temveč končna sodba. Pri tem ni ravnalo v nasprotju z določbo (prvega odstavka) 315. člena ZPP, saj je izdalo sodbo o podlagi tožbenega zahtevka.
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil za obravnavano vozilo v Interpolovi bazi in Schengenskem informacijskem sistemu razpisan veljaven ukrep zaseg vozila na podlagi 100. člena Konvencije o izvrševanju Schengenskega sporazuma po državi razpisnici Belgiji, z veljavnostjo razpisa od 28. 1. 2011 do 25. 9. 2021 in da je bilo vozilo v SIS beleženo kot ukradeno, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je imela policija upoštevaje nacionalno zakonodajo in sicer določbe 220. in 164. člena ZKP pravno podlago za zaseg vozila. Pri tem ni bistveno ali je obstajal tudi sum storitve kaznivega dejanja v zvezi s tem vozilom (tudi) za tožnika, niti da je ta razpolagal z veljavnim prometnim dovoljenjem, računom za nakup avtomobila, tehničnim dovoljenjem, ter da je šlo za stvar velike premoženjske vrednosti temveč, da je bil za vozilo razpisan veljavne ukrep zasega, ker je bilo vozilo predmet kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004789
SPZ člen 37, 66. OZ člen 190. ZPP člen 8, 213.
varstvo solastninske pravice na delu stvari - kršitev pravice - neupravičena obogatitev pri uporabi solastne nepremičnine - pravica do uporabe stanovanja - preprečevanje souporabe - prisilna izselitev iz stanovanja - dokazna sredstva
V primeru kršitve pravice na solastni stvari 190. člen OZ določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.
začasna odredba - določitev stikov - postopna vzpostavitev stikov - domneva obstoja nevarnosti - nepopravljiva škoda - največja korist otroka
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je namenjen izrednim situacijam, ko je treba koristi otroka zavarovati pred zaključkom nepravdnega postopka, ker bo v nasprotnem primeru otroku nastala nepopravljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Sodišče prve stopnje je argumentirano obrazložilo, da nasprotni udeleženec prej navedenega ni izkazal.
Ni pogojev za začasno vzpostavitev stikov. Podani so razlogi o odsotnosti koristi za vzpostavitev stikov.
Tožeča stranka se utemeljeno sklicuje na drugi odstavek 1019. člena OZ, po katerem lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti od poroka, čeprav jih ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene izpolnitve ali če je dolžnik prišel v stečaj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00004462
OZ člen 190, 191.
neupravičena obogatitev - preplačilo dolga - izvršilni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - potni stroški odvetnika - potrebni stroški - stroški prihoda na sodišče - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika
Plačila, ki jih tožnica sedaj s tožbo terja nazaj, so ji bila odtujena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, torej prisilno, zato ni mogoče govoriti o tem, da je tožnica plačila izvrševala prostovoljno.
postopek izdaje začasne odredbe - postopkovna pravila - načelo konktradiktornosti - izvršilni postopek - obrazložen ugovor dolžnika - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - odločanje o ugovoru
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja prav za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku. Šele po prejemu odgovora oziroma po poteku roka za vložitev odgovora, sodišče lahko o ugovoru odloči.
Ob ugotovljenem zastaranju zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik izgubil pravni interes za izbrisno tožbo in s tem aktivno legitimacijo zanjo, saj mu ob zastaranju zahtevka ugoditev izbrisni tožbi ne prinaša želenega uspeha oziroma učinka.
Zastaranje ne teče tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti (383. člen ZOR). Gre za subjektivne ali objektivne ovire pri uveljavljanju pravic. Za nepremagljive ovire gre, če sodišče ne posluje zaradi vremenskih razmer, naravnih nesreč, ali če gre za upnikovo težko bolezen. Dejstvo, da je v tem času pred nekdanjim Temeljnim sodiščem v Ljubljani potekala pravda med mestno občino kot tožečo stranko ter tožnikom in prvo toženko kot toženo stranko zaradi kršitve predkupne pravice, na pravico tožnika ni v ničemer vplivalo. Tudi okoliščina, da je bila v tem času na podlagi te pravde v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, ni preprečevala, da se sodno zahteva izpolnitev pogodbe. Zaznamba je sicer ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ne pa ovira za sodno varstvo. Vprašanje uspeha v pravdi in izvedbe vpisa v zemljiški knjigi ni razlog za zadržanje zastaranja.
Razvezo pogodbe lahko uveljavlja le pogodbena stranka, in sicer iz zakonsko določenih razlogov (neizpolnitve pogodbe ali spremenjenih okoliščin), izstavitev listine pa se lahko zahteva po ZZK-1 le od odsvojitelja.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in utemeljuje zahtevek na ugotovitev ničnosti drugega razpolaganja prodajalca, sklenjenega z nedobrovernim kupcem. A v konkretnem primeru o tem ni mogoče govoriti ravno zato, ker je bila prodaja opravljena na podlagi javne dražbe v stečajnem postopku nad prodajalcem. V takšni situaciji gre za originarno pridobitev lastninske pravice in dodatno sklenjena pogodba vsled javne dražbe tega ne spremeni.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba začela teči s sprejetjem Ustave RS (4. 11. 1991). Odločilen je odgovor na vprašanje, kdaj je prišlo v konkretnem primeru do ukinitve družbene lastnine. Najprej z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 je lahko začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - subjektivna nevarnost - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičnino
Samo po sebi ni moč šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.
Načeloma velja, če tožnik ne dokaže protipravnosti ravnanja storilca s stopnjo prepričanja, odpade potreba po ugotavljanju ostalih predpostavk odškodninske odgovornosti ter da mora oškodovanec dokazati, da je zatrjevano ravnanje storilca protipravno (nedopustno) in da protipravnost ni izključena. Šele v nadaljevanju (torej v drugi fazi) pa mora dokazati obstoj konkretnih okoliščin nedopustnega ravnanja. Prav v tem delu, kar je posebnost obravnavanega primera, se dejstva odškodninskih predpostavk, ki se nanašajo na protipravnost in krivdo (ter tudi na vzročno zvezo) medsebojno tesno prepletajo. Dokazovanje teh dejstev je za tožnika oteženo, ker nima oziroma ima le pomanjkljivo strokovno znanje, ki je nujna predpostavka za dokazovanje teh dejstev. Potrebno strokovno zanje imata zavarovanec oziroma trener, ki tudi razpolagata z listinami, ki so relevantne za dokazovanje teh dejstev. Če bi gradili tezo, da je v teh primerih na oškodovancu dokazno breme, da s stopnjo prepričanja dokaže konkretne okoliščine protipravnega ravnanja storilca, bi bilo obrnjeno dokazno breme, kot eno izmed temeljnih načel OZ, ki je namenjeno varstvu oškodovanca, izvotljeno. Zato sodna praksa skozi posamezne primere išče pravo ravnotežje teh položajev, v okviru obstoječih materialnopravnih predpisov in načel odškodninskega prava. Prav zaradi teh razlogov v sodni praksi ni enoznačnega odgovora, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca. Različnost presoje teh vprašanj je zgolj navidezna. Gre namreč za enoten pristop, ker mora sodišče v vsakem primeru posebej pri oceni, s kakšno stopnjo materialne resnice mora oškodovanec dokazati obstoj protipravnega (nedopustnega) ravnanja storilca, okoliščine konkretnega primera presojati skozi temeljna načela in materialnopravne predpise odškodninskega prava.