delitev solastnine - kmetijsko zemljišče - civilna delitev - fizična delitev - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - upravičen interes
V nepravdnem postopku za delitev solastnine si mora sodišče prvenstveno prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Fizična delitev je mogoča, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv. Kmetijsko zemljišče je praviloma mogoče fizično deliti ob upoštevanju, da solastniki dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ).
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00004501
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 244.
izbrisna tožba - ugovor pasivne legitimacije - sklep o domiku nepremičnine - ničnost sklepa
Tožnica bi morala tožbo naperiti tudi zoper sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine in ne zgolj zoper toženca, ki je bil zemljiškoknjižni lastnik pred njim. Tožbenemu zahtevku že zato zaradi pomanjkljive oziroma napačne tožene stranke ni mogoče ugoditi.
razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - skupen namen pogodbenikov - izpolnitev tretji osebi - dokazno breme - izpolnitev obveznosti - gradbena pogodba o izvedbi del - popravilo strehe
Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali pogodbeno določilo predstavlja dogovor med izvajalcem (upnikom) in etažnimi lastniki (dolžniki) o izpolnitvi obveznosti upravitelju (tretji osebi). Tezi pravdnih strank o vsebini te pogodbene določbe sta diametralno nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - subjektivna nevarnost - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičnino
Samo po sebi ni moč šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004691
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 76, 258, 258/1, 258/1-6. OZ člen 477, 477/1.
zavarovanje denarne terjatve s predhodno odredbo - izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - notarski zapis - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - ugovorni razlog - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - razveza pogodbe
Z uveljavitvijo odstopnega upravičenja, t.j. enostransko odstopno izjavo, bi dolžnika lahko kvečjemu dosegla le razveljavitev same pogodbe, ne pa izvršilnega naslova, ki predstavlja kvalificirano listino z učinkom pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) in izvršljivosti (saj dolžnik z neposredno izvršljivostjo izrecno soglaša), ki je za izvršilno sodišče, dokler obstaja, zavezujoč. Neobstoj oziroma neaktualnost izvršilnega naslova bi dolžnika lahko izkazala le z enakovredno kvalificirano listino, saj je uveljavljani ugovorni razlog ta, da je odločba (v danem primeru notarski zapis) razveljavljena, odpravljena ali spremenjena, kar nakazuje na listino nekega uradnega organa.
ZDen člen 27. ZIKS člen 145, 145/1, 145b. ZPP člen 213.
zaplenjeno premoženje - zavezanec za plačilo odškodnine za zaplenjeno premoženje - vračilo zaplenjenega premoženja - vračilo v naravi - ovire za vračilo nepremičnine v naravi - solastniški delež na nepremičnini - parcelacija nepremičnine - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga
Glede petih parcel je bilo ugotovljeno, za kateri del njihove površine obstajajo ovire za vračilo v naravi (in zakaj). Sodišče prve stopnje je z določitvijo in vračilom deleža na omenjenih petih parcelah ravnalo napačno. Solastninski delež se nanaša na celotno parcelo, torej tudi na tisti njen realni del (površino), za katerega je sodišče samo ugotovilo, da ga v naravi ni moč vrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00004462
OZ člen 190, 191.
neupravičena obogatitev - preplačilo dolga - izvršilni postopek - pravnomočen sklep o izvršbi - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - stroški postopka - potni stroški odvetnika - potrebni stroški - stroški prihoda na sodišče - izbira odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - pravica do svobodne izbire odvetnika
Plačila, ki jih tožnica sedaj s tožbo terja nazaj, so ji bila odtujena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, torej prisilno, zato ni mogoče govoriti o tem, da je tožnica plačila izvrševala prostovoljno.
postopek izdaje začasne odredbe - postopkovna pravila - načelo konktradiktornosti - izvršilni postopek - obrazložen ugovor dolžnika - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku - odločanje o ugovoru
V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja prav za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku. Šele po prejemu odgovora oziroma po poteku roka za vložitev odgovora, sodišče lahko o ugovoru odloči.
Ob ugotovljenem zastaranju zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik izgubil pravni interes za izbrisno tožbo in s tem aktivno legitimacijo zanjo, saj mu ob zastaranju zahtevka ugoditev izbrisni tožbi ne prinaša želenega uspeha oziroma učinka.
Zastaranje ne teče tisti čas, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno zahtevati izpolnitve obveznosti (383. člen ZOR). Gre za subjektivne ali objektivne ovire pri uveljavljanju pravic. Za nepremagljive ovire gre, če sodišče ne posluje zaradi vremenskih razmer, naravnih nesreč, ali če gre za upnikovo težko bolezen. Dejstvo, da je v tem času pred nekdanjim Temeljnim sodiščem v Ljubljani potekala pravda med mestno občino kot tožečo stranko ter tožnikom in prvo toženko kot toženo stranko zaradi kršitve predkupne pravice, na pravico tožnika ni v ničemer vplivalo. Tudi okoliščina, da je bila v tem času na podlagi te pravde v zemljiški knjigi zaznamovana prepoved odtujitve in obremenitve, ni preprečevala, da se sodno zahteva izpolnitev pogodbe. Zaznamba je sicer ovira za dovolitev naslednjih vpisov, ne pa ovira za sodno varstvo. Vprašanje uspeha v pravdi in izvedbe vpisa v zemljiški knjigi ni razlog za zadržanje zastaranja.
Razvezo pogodbe lahko uveljavlja le pogodbena stranka, in sicer iz zakonsko določenih razlogov (neizpolnitve pogodbe ali spremenjenih okoliščin), izstavitev listine pa se lahko zahteva po ZZK-1 le od odsvojitelja.
Ponovna prodaja nepremičnine, ki jo je lastnik prodal in dejansko izročil prvemu kupcu, pomeni kršitev moralnih norm in utemeljuje zahtevek na ugotovitev ničnosti drugega razpolaganja prodajalca, sklenjenega z nedobrovernim kupcem. A v konkretnem primeru o tem ni mogoče govoriti ravno zato, ker je bila prodaja opravljena na podlagi javne dražbe v stečajnem postopku nad prodajalcem. V takšni situaciji gre za originarno pridobitev lastninske pravice in dodatno sklenjena pogodba vsled javne dražbe tega ne spremeni.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je priposestvovalna doba začela teči s sprejetjem Ustave RS (4. 11. 1991). Odločilen je odgovor na vprašanje, kdaj je prišlo v konkretnem primeru do ukinitve družbene lastnine. Najprej z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 je lahko začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine.
trditveno in dokazno breme - denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - zavrnitev dokaznih predlogov - substanciranje dokaznega predloga - dokazna ocena
Pritožbeno sodišče po vpogledu v spis ugotavlja, da pri predlaganih zaslišanjih prič tožnik ni določno pojasnil, ugotovitvi katerih konkretnih dejstev dokaza služita in v čem je pravna relevantnost teh dejstev. Ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo morebiti ugodne dokaze, ampak mora stranka, ki izvedbo določenega dokaza z zaslišanjem predlaga, jasno navesti, o čem konkretno (v zvezi s tem, kar sama zatrjuje) naj bi zaslišani izpovedal. Ker tožnik tega ni ustrezno storil, sodišče prve stopnje takšnih dokaznih predlogov ni smelo (niti moglo) upoštevati.
Treba je poudariti, da v pravdah zaradi motenja posesti pravica do posesti ni pomembna. Važno je le, katera od pravdnih strank je na spornem delu izvrševala posest.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - lahkomiselnost
Pritožbene trditve, da dolžnica ni imela namena komurkoli škodovati ali se okoristiti z zadolževanjem pri upniku, niso relevantne. Za obstoj zakonske ovire za odpust obveznosti po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadostuje že lahkomiselnost ravnanja, ki je privedlo do prekomernega zadolževanja dolžnice. Ta pa se je odrazila v njenem pričakovanju plačila njenega dolžnika zgolj na podlagi njegovih ustnih zagotovil, kot sama navaja v pritožbi "mu je verjela na besedo, ko ji je zatrjeval, da bo dolgove poplačal". Prenehanje ažurnega poplačila dolgov njenega dolžnika glede na predhodna redna plačila, na podlagi katerih je tudi dolžnica sama lahko izpolnjevala svoje obveznosti do upnika, je bil dolžnici, ki je bila odvisna od poravnavanja obveznosti njenega dolžnika, lahko zadosten signal k ukrepanju, če že ne k prisilni izterjavi že zapadlih dolgov pa k prenehanju sprejemanja naročil transportnih storitev. V nasprotnem primeru je dolžnica soglašala s posledico njenega nadaljnjega zadolževanja pri upniku, ne da bi za to imela kritje v izpolnjevanju obveznosti njenega dolžnika. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da dolžnica kljub zavedanju lastnega finančnega stanja in rizika poslovanja ni storila nič, da bi preprečila večanje dolga.
vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - vročanje na registriranem naslovu - vročilnica kot javna listina - stroški prevoda - fotokopija listine - dokazna listina v tujem jeziku - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe
Odsotnost delavca stranke, ki je pravna oseba, ne more biti utemeljen razlog za sklepanje, da pravni osebi sodno pisanje ni bilo vročeno. Pravna oseba mora namreč imeti poslovanje organizirano tako, da si zagotovi (pravočasen) prevzem sodnih pošiljk (pravna oseba namreč ne more biti odsotna). Tej zahtevi pa je prilagojen tudi sistem vročanja sodnih pošiljk stranki, ki je pravna oseba.
Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP). V vlogi z dne 18. 11. 2016 je tožeča stranka zahtevala le povračilo stroškov prevodov v končnem znesku, ne da bi navedla tudi količino opravljenega dela. Tako nekonkretiziranega zahtevka zato sodišče ni moglo preizkusiti. Ne zadostuje namreč zgolj sklicevanje na priloženi račun (priloga A36), ki je tudi sicer sestavljen v tujem jeziku in ga zato sodišče ni bilo dolžno presojati.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje odločilo, da spremembe tožbe ne dopusti, čeprav ji toženi stranki nista nasprotovali. S tem je preseglo svoja pooblastila in kršilo 185. člen ZPP.
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, ali gre pri vtoževani terjatvi za deljivo ali nedeljivo obveznost, saj bo le tako mogoče presoditi, ali podlago za zahtevek kot je postavljen, predstavlja 416. člen OZ ali 280. člen OZ.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje
Zaradi odločitve kateremu od staršev naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo, mora sodišče ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje teh odločilnih okoliščin nima, zato jih mora ugotoviti z izvedencem.
pogodba o študiju - plačilo šolnine - odstop od pogodbe - spremenjene okoliščine - ničnost pogodbenega določila - razveza pogodbe - oblikovalna tožba
Po določilu 115. člena OZ se lahko stranki namreč v Pogodbi vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Odpoved je torej mogoča le glede konkretnih okoliščin in se ne more nanašati na vse možnosti razveze Pogodbe iz katerihkoli razlogov. Pritožba ima zato prav, da je določilo 5. člena Pogodbe nično v delu, s katerim se študent odpoveduje sklicevanju na spremenjene okoliščine.
Stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, mora zahtevati razvezo pogodbe. Pri uveljavljanju zahtevka za razvezo gre namreč za oblikovalno tožbo, ki po ustaljeni sodni praksi terja ustrezen konstitutiven zahtevek. Toženec razveze pogodbe ne more uveljavljati zgolj z ugovorom zoper tožbo na izpolnitev pogodbe, prav tako tudi ne zadošča enostranska izjava (prošnja) o odstopu od pogodbe, ki jo je poslal tožnici. Glede na navedeno se sodišču prve stopnje ni bilo treba vsebinsko ukvarjati z vprašanjem nastopa spremenjenih okoliščin, saj toženec razveze z ustreznim zahtevkom ni zahteval.
pobot - trditveno in dokazno breme - predložitev dokazov - zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je sodišče prve stopnje v dokazni oceni prezrlo dokaz tožeče stranke o že opravljenem pobotu pred vloženo tožbo, je bilo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti.
OZ člen 86, 86/1, 91, 92, 146. ZGD člen 262, 268, 268/2. ZZavar člen 185, 187, 188.
družba za vzajemno zavarovanje - povrnitev premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - civilni delikt - ničnost sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave - vzročna zveza - neobstoj vzročne zveze - odločba Agencije za zavarovalni nadzor - izredna uprava
Organov vodenja in nadzora v družbi ni mogoče enačiti z družbo, saj so člani teh dveh organov v določenem razmerju z družbo.
ZGD-1 vsebuje določbe o razmerjih med družbo in člani vodenja in nadzora, v 262. členu pa določa, da se pravice in obveznosti člana vodenja ali nadzora, ki niso določene s tem zakonom, določijo v pogodbi, ki jo član sklene z družbo. Če se družba v individualni pogodbi s članom uprave zaveže neutemeljeno odpoklicanemu članu uprave plačati odpravnino, predstavlja podlago za odškodninski zahtevek člana uprave proti družbi pogodbena zaveza družbe.
Pritožbeno sodišče v določbah OZ ni našlo podlage, na kateri bi bilo mogoče članu uprave, ki ga je nadzorni svet neutemeljeno odpoklical, brez pogodbene podlage priznati pravico, da zahteva odškodnino od družbe. Pri tem meni, da smiselna uporaba določbe prvega odstavka 146. člena OZ ne bi mogla priti v poštev, ker po tej določbi pravna oseba odgovarja za škodo, ki jo njen organ povzroči tretji osebi pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem svojih funkcij, član uprave pa ne more biti v razmerju do nadzornega sveta, ki nadzira njeno delo, tretji. Besedna zveza "tretji osebi" pomeni povzročitev škode nekomu iz zunanjega sveta pravne osebe. Ker tožnik ni tretji v smislu določbe prvega odstavka 146. člena OZ, odškodnine pa tudi ne uveljavlja na podlagi kakšne pogodbene zaveze tožene stranke o plačilu odpravnine, po stališču pritožbenega sodišča družba v konkretnem primeru tudi ne odgovarja članu uprave družbe za škodo, ki mu jo povzročita člana nadzornega sveta iste družbe.
Ne glede na prej navedeno stališče pa je pomembno, da je bil tudi pritožnik uspešen pri izpodbijanju razlogov sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na presojo, da je podana vzročna zveza med škodo in protipravnim ravnanjem tožene stranke. Pritožbeno sodišče pritrjuje toženi stranki, da bi mandat tožeči stranki v vsakem primeru prenehal na podlagi odločbe Agencije za zavarovalni nadzor o izredni upravi. S sklepom nadzornega sveta, četudi je ta ničen, se v konkretnem primeru ni povečala verjetnost, da tožniku že čez nekaj dni v vsakem primeru ne bi prenehala funkcija člana uprave.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - zastavna pravica - gradnja na tujem svetu - običajna in profesionalna skrbnost - pogodbena zastavna pravica - slaba vera - dobra vera upnika
Predmet presoje je vprašanje, ali je bila prva toženka kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja z dajanjem kreditov, pri ustanavljanju hipoteke na omenjeni nepremičnini dovolj skrbna, da ima njena zastavna pravica prednost pred originarno pridobljeno nevpisano lastninsko pravico prve tožnice in drugega tožnika, pridobljeno na podlagi gradnje na tujem svetu.
Banka bi lahko že na podlagi samega predmeta cenitve, ki parcele 7/4 ni vseboval, in je preostalo ocenjeno premoženje zadoščalo varnostnim zahtevam za ustanovitev hipoteke, morala preveriti dejansko zastaviteljevo lastništvo na izvzeti parceli, preden je ta postala predmet zastave. To pa še posebej, ker je predmet cenitve že vseboval tako stanovanjsko hišo dolžnika kot njegove poslovne prostore.