ZPP člen 86, 87, 87/3, 89, 89/2, 343, 343/1, 343/3.
dodatek za pomoč in postrežbo - zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - upravičena oseba
Ker je v obravnavanem primeru vložil pritožbo zoper sodbo in sklep opr. št. V Ps 1671/2016 z dne 17. 5. 2017 tožničin mož, ki za to ni imel ustreznega pooblastila, saj ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je bila pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP in jo je na podlagi tretjega odstavka 343. člena v zvezi z drugim odstavkom 89. člena ZPP tudi pravilno zavrglo.
Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39, 41. ZPP člen 224, 224/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga - kriteriji za razreševanje presežnih delavcev - zdravniško potrdilo - javna listina
Vrhovno sodišče RS je pojasnilo, da za "postopek" redne odpovedi pri delodajalcu sicer ne veljajo postopkovne določbe ZPP in tako tudi ne določba četrtega odstavka 224. člena ZPP, da je dovoljeno dokazovati neresničnost v javni listini potrjenih dejstev. Vendar pa zaradi tega delodajalcu ne onemogočeno, da v okviru odločanja o presežnih delavcih ne bi smel opraviti presoje verodostojnosti zdravniškega potrdila. Delodajalec, ki dvomi v resničnost tistega, kar se navaja v zdravniškem potrdilu, ki ga je delavec predložil za potrebe točkovanja v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in zato takšnega potrdila ne upošteva, prevzame riziko, da v sodnem sporu ne bo uspel ovreči zakonske domneve o resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje, vendar pa mu ni mogoče odrekati pravice, da dokazuje neresničnost vsebine javne listine.
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 52.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 25.. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/3, 27/4, 27/5.
starostna pokojnina - seštevanje zavarovalnih dob
Sodišče prve stopnje pravilno razloguje, da obdobje udeležbe v domovinski vojni po stopnji 12/24, torej v dvojem trajanju, ki ga je tožniku hrvaški nosilec sicer upošteval pri izpolnjevanju pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela pokojnine, ne predstavlja zavarovalne dobe v smislu določb Uredbe in BHRSSZ, temveč gre za posebno dobo v dvojem trajanju, ki je ni mogoče šteti za zavarovalno niti za z zavarovalno izenačeno dobo. Že v predsodnem upravnem postopku je namreč hrvaški nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja na predpisanih obrazcih kot v tem postopku upoštevno zavarovalno dobo potrdil le 20 let in 25 dni dobe, torej brez posebne dobe v dvojnem trajanju zaradi udeležbe v domovinski vojni. Posledično je bila pravilno upoštevana skupna slovensko hrvaška zavarovalna doba v trajanju 38 let, 5 mesecev in 18 dni. Prav to pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Pomeni namreč, da pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 27. člena ZPIZ-2 niso izpolnjeni.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ni izpolnila v programu dela določenih ciljev za uspešno opravo poskusnega dela oziroma, ni izpolnila minimalnih pričakovanj delodajalca, zaradi katerih je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu sodelavec za obdelavo zavarovalnih primerov. Ugotovilo je, da je tožena stranka dokazala, da tožnica objektivno postavljenih ciljev v času poskusne dobe ni dosegla, ker dela ni opravljala samostojno, samoiniciativno, pravočasno, strokovno in v skladu s sprejetimi normativi. Pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zakonito podala tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00004501
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 244.
izbrisna tožba - ugovor pasivne legitimacije - sklep o domiku nepremičnine - ničnost sklepa
Tožnica bi morala tožbo naperiti tudi zoper sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine in ne zgolj zoper toženca, ki je bil zemljiškoknjižni lastnik pred njim. Tožbenemu zahtevku že zato zaradi pomanjkljive oziroma napačne tožene stranke ni mogoče ugoditi.
začasna odredba - določitev stikov - postopna vzpostavitev stikov - domneva obstoja nevarnosti - nepopravljiva škoda - največja korist otroka
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je namenjen izrednim situacijam, ko je treba koristi otroka zavarovati pred zaključkom nepravdnega postopka, ker bo v nasprotnem primeru otroku nastala nepopravljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Sodišče prve stopnje je argumentirano obrazložilo, da nasprotni udeleženec prej navedenega ni izkazal.
Ni pogojev za začasno vzpostavitev stikov. Podani so razlogi o odsotnosti koristi za vzpostavitev stikov.
pogodba o študiju - plačilo šolnine - odstop od pogodbe - spremenjene okoliščine - ničnost pogodbenega določila - razveza pogodbe - oblikovalna tožba
Po določilu 115. člena OZ se lahko stranki namreč v Pogodbi vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Odpoved je torej mogoča le glede konkretnih okoliščin in se ne more nanašati na vse možnosti razveze Pogodbe iz katerihkoli razlogov. Pritožba ima zato prav, da je določilo 5. člena Pogodbe nično v delu, s katerim se študent odpoveduje sklicevanju na spremenjene okoliščine.
Stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, mora zahtevati razvezo pogodbe. Pri uveljavljanju zahtevka za razvezo gre namreč za oblikovalno tožbo, ki po ustaljeni sodni praksi terja ustrezen konstitutiven zahtevek. Toženec razveze pogodbe ne more uveljavljati zgolj z ugovorom zoper tožbo na izpolnitev pogodbe, prav tako tudi ne zadošča enostranska izjava (prošnja) o odstopu od pogodbe, ki jo je poslal tožnici. Glede na navedeno se sodišču prve stopnje ni bilo treba vsebinsko ukvarjati z vprašanjem nastopa spremenjenih okoliščin, saj toženec razveze z ustreznim zahtevkom ni zahteval.
vročanje pravni osebi - fikcija vročitve - vročanje na registriranem naslovu - vročilnica kot javna listina - stroški prevoda - fotokopija listine - dokazna listina v tujem jeziku - stroški pravdnega postopka - potrebni stroški - zamudna sodba - izdaja zamudne sodbe
Odsotnost delavca stranke, ki je pravna oseba, ne more biti utemeljen razlog za sklepanje, da pravni osebi sodno pisanje ni bilo vročeno. Pravna oseba mora namreč imeti poslovanje organizirano tako, da si zagotovi (pravočasen) prevzem sodnih pošiljk (pravna oseba namreč ne more biti odsotna). Tej zahtevi pa je prilagojen tudi sistem vročanja sodnih pošiljk stranki, ki je pravna oseba.
Stranka mora v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (drugi odstavek 163. člena ZPP). V vlogi z dne 18. 11. 2016 je tožeča stranka zahtevala le povračilo stroškov prevodov v končnem znesku, ne da bi navedla tudi količino opravljenega dela. Tako nekonkretiziranega zahtevka zato sodišče ni moglo preizkusiti. Ne zadostuje namreč zgolj sklicevanje na priloženi račun (priloga A36), ki je tudi sicer sestavljen v tujem jeziku in ga zato sodišče ni bilo dolžno presojati.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje odločilo, da spremembe tožbe ne dopusti, čeprav ji toženi stranki nista nasprotovali. S tem je preseglo svoja pooblastila in kršilo 185. člen ZPP.
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku najprej ugotoviti, ali gre pri vtoževani terjatvi za deljivo ali nedeljivo obveznost, saj bo le tako mogoče presoditi, ali podlago za zahtevek kot je postavljen, predstavlja 416. člen OZ ali 280. člen OZ.
predmet izvršbe - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - lastninska pravica v pričakovanju - izvršba na dolžnikovo terjatev - leasing avtomobila - načelo dispozitivnosti
Pričakovalna pravica ni terjatev, ampak je druga premoženjska pravica. Gre za lastninsko pravico z odbitkom. Da pričakovalna pravica ni terjatev, izhaja tudi iz načina prenosa te pravice. Prenaša se na način, kot se prenašajo stvarne pravice - stvarnopravni sporazum in izročitev stvari. Z golo cesijo se prenaša le pričakovalna pravica, ki predstavlja predstopnjo do nastanka terjatve.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - parkirnina - stroški fizioterapije - zamuda - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje
Čeprav je izvedenec v svojem mnenju zapisal, da so bile splošne življenjske aktivnosti pri tožnici krajši čas delno zmanjšane in zato vzrok za duševne bolečine, pa navedena ugotovitev še ne predstavlja podlage za prisojo odškodnine iz tega naslova. Praviloma gre pri tej obliki odškodnine za trajno prikrajšanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004300
OZ člen 186, 963, 963/1. ZPP člen 14, 337, 337/1.
regresni zahtevek zavarovalnice - ugovor regresnega zavezanca - temeljno razmerje - predpostavke odškodninske obveznosti - vezanost na kazensko sodbo - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Toženec kot odgovorna oseba v regresni pravdi zavarovalnice nima ugovorov, ki se nanašajo na razmerje med zavarovalnico in njenim zavarovancem (oškodovancem).
Treba je poudariti, da v pravdah zaradi motenja posesti pravica do posesti ni pomembna. Važno je le, katera od pravdnih strank je na spornem delu izvrševala posest.
postopek osebnega stečaja - samostojni podjetnik - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - prekomerno zadolževanje - lahkomiselnost
Pritožbene trditve, da dolžnica ni imela namena komurkoli škodovati ali se okoristiti z zadolževanjem pri upniku, niso relevantne. Za obstoj zakonske ovire za odpust obveznosti po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP zadostuje že lahkomiselnost ravnanja, ki je privedlo do prekomernega zadolževanja dolžnice. Ta pa se je odrazila v njenem pričakovanju plačila njenega dolžnika zgolj na podlagi njegovih ustnih zagotovil, kot sama navaja v pritožbi "mu je verjela na besedo, ko ji je zatrjeval, da bo dolgove poplačal". Prenehanje ažurnega poplačila dolgov njenega dolžnika glede na predhodna redna plačila, na podlagi katerih je tudi dolžnica sama lahko izpolnjevala svoje obveznosti do upnika, je bil dolžnici, ki je bila odvisna od poravnavanja obveznosti njenega dolžnika, lahko zadosten signal k ukrepanju, če že ne k prisilni izterjavi že zapadlih dolgov pa k prenehanju sprejemanja naročil transportnih storitev. V nasprotnem primeru je dolžnica soglašala s posledico njenega nadaljnjega zadolževanja pri upniku, ne da bi za to imela kritje v izpolnjevanju obveznosti njenega dolžnika. Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da dolžnica kljub zavedanju lastnega finančnega stanja in rizika poslovanja ni storila nič, da bi preprečila večanje dolga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004550
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
podlage odškodninske odgovornosti - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - poškodba pri delu - poškodba živca - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - pritožbene novote
Ugovori, ki jih je pritožnik postavil v zvezi z višino odškodnine, prisojeno za posamezne oblike nepremoženjske škode, so premalo konkretni oziroma neprepričljivi. Enako velja tudi za njegovo sklicevanje na primerljivo sodno prakso. Nanjo se sklicuje povsem splošno, pri čemer ne navede niti ene zadeve, ki bi bila po dejanski plati primerljiva z njegovo in v kateri bi bila dosojena višja odškodnina.
Ker je sklepanje ustnih kreditnih pogodb po ZPotK-1 v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika, v tožbi zatrjevana dejstva utemeljujejo materialnopravni zaključek, da so zatrjevane ustne kreditne pogodbe nične.
razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - skupen namen pogodbenikov - izpolnitev tretji osebi - dokazno breme - izpolnitev obveznosti - gradbena pogodba o izvedbi del - popravilo strehe
Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali pogodbeno določilo predstavlja dogovor med izvajalcem (upnikom) in etažnimi lastniki (dolžniki) o izpolnitvi obveznosti upravitelju (tretji osebi). Tezi pravdnih strank o vsebini te pogodbene določbe sta diametralno nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZIZ člen 16, 16-2, 43, 180, 180/1, 180/3.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nemožnost preizkusa sklepa - predlog za ustavitev izvršbe - ustavitev izvršbe po predlogu upnika
Ker lahko upnik, ki izterjavo svoje terjatve sodno uveljavlja, v skladu s 43. členom ZIZ vedno med postopkom delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo, namreč tudi ni razumnega razloga, da ne bi smel podati tudi predloga iz 180. člena ZIZ.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00004716
ZIZ člen 24, 24/1, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. OZ člen 92, 417, 421, 421/2, 422, 422/3. ZPP člen 82, 82/5, 431, 431/1, 431/1-2. ZN člen 64.
vstop novega upnika v izvršbo - cesija - neveljavnost cesije - predložitev pogodbe o sklenjenem pravnem poslu - dokazovanje legitimacije strank v izvršbi - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - aktivna procesna legitimacija upnika - aktivna stvarna legitimacija - trditveno in dokazno breme dolžnika - nagrada in stroški začasnega zastopnika
Tretji odstavek 24. člena ZIZ kot dokaz o prehodu terjatve ne zahteva predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.
Pojem "po zakonu overjena zasebna listina" je treba razlagati tako, kot to jasneje določa Zakon o pravdnem postopku v 2. točki prvega odstavka 431. člena, t.j. kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca.
Aktivno stvarno legitimirana je oseba, ki je kot nov upnik navedena v listini, s katero se dokazuje prehod terjatve, kolikor dolžnik ne uspe dokazati, da terjatev na novega upnika ni prešla.
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša, bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa.
Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče brez vpogleda v temeljni pravni posel med odstopnikom in prevzemnikom. Glede preostalih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora v ugovoru navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist (92. člen OZ).