Ker v sporni zadevi tožnica tudi po stališču pritožbenega sodišča pred objavo odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu RS pri toženi stranki ni zahtevala ponovne odmere pokojnine, je le-ta utemeljeno odločila, da se tožnici starostna pokojnina ponovno odmeri v višjem znesku od 1. 6. 2015 dalje.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Sodišče prve stopnje dokaznega bremena ni prevalilo na tožnika, saj je upoštevalo določbo 3. odstavka 47. člena ZDR-1 o obrnjenem dokaznem bremenu. Tožniku v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo potrebno in tudi ni dokazoval, da so njegove trditve o trpinčenju na delovnem mestu pri toženi stranki resnične, ampak je tožena stranka morala dokazati, da zatrjevanega trpinčenja ni bilo.
Sodišče prve stopnje je na podlagi obravnave vseh dogodkov pravilno zaključilo, da je tožena stranka dokazala, da zatrjevanega trpinčenja tožnika ni bilo in da mu je zagotavljala delovno okolje, v katerem ni bil izpostavljen mobingu s strani delodajalca, nadrejenih ali sodelavcev.
ZDR člen 127.. - člen 72.. - člen 64.. ZDR-1 člen 127.
nadure - plača - variabilni del plače
Del plače za delovno uspešnost je v spornem obdobju urejala tudi Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (KPDT). V obdobju od 1. 5. 2014 je KPDT (Ur. l. RS, št. 111/2006 in nasl.) v 72. členu določala, da ima delavec pravico do dela plače na podlagi delovne uspešnosti, pri čemer se merila in kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti opredelijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca. Od 1. 5. 2014 pa je KPDT (Ur. l. Rs, št. 24/14 in nasl.) v 64. členu določala, da se v kolektivni pogodbi na ravni delodajalca ali v splošnem aktu delodajalca določijo kriteriji in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti. Glede na navedena določila KPDT je predpogoj za izplačilo plače iz naslova delovne uspešnosti, da se v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma splošnem aktu delodajalca določijo cilji ter merila in pogoji za doseganje uspešnosti (tako tudi sodba VDSS, opr. št. Pdp 959/2014 z dne 21. 1. 2015). V omenjeni sodbi je med drugim zavzeto tudi stališče, da celo, če so elementi za določitev dela plače iz delovne uspešnosti in njene višine določeni v pogodbi o zaposlitvi, to ne predstavlja pravne podlage za izplačilo, če ni podlaga določena v aktih delodajalca.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005072
SPZ člen 61, 61/1, 206, 206/2, 207, 207/1, 209, 209/2. ZFPPIPP člen 46, 57, 57/3, 151, 151/2, 151/2-1, 151/2-4, 213, 213/1, 213/1-1, 272, 272/1, 272/1-3, 316, 317, 490, 490/1, 490/1-1. ZIZ člen 272, 272/2. OZ člen 239, 239/1.
potrjena prisilna poravnava - globalna fiduciarna cesija - ločitvena pravica - ločitvena pravica na odstopljeni terjatvi - stečajni postopek - obdobje izpodbojnosti
S sklenitvijo pogodbe o globalni fiduciarni cesiji je družba G. razpolagala s svojimi točno določenimi bodočimi terjatvami. Z njimi je razpolagala že ob sklenitvi pogodbe, ko je še bila razpolagalno sposobna. Zato pritožbeno sodišče zaključuje, da so te terjatve, če so nastajale med postopkom prisilne poravnave nad cedentom G., na podlagi drugega odstavka 209. člena SPZ sicer prehajale sicer v premoženje cedenta, vendar obremenjene z ločitveno pravico cesionarja. Brez kvalitetnega zavarovanja ob trenutku sklenitve kreditne pogodbe družba G. (cedent) kredita ne bi dobila. Ni razumno pričakovati, da bi ji ga bila banka odobrila. Ker je kredit prejela istočasno, ko je kreditodajalcu dala zavarovanje, prejela pa ga je prav zaradi danega zavarovanja, je edino logično in pošteno, da bi tako stanje v NFP tudi predstavila.
Globalna cesija je pretežno anticipirana (vnaprej dogovorjena) cesija, ki pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Po uvedbi insolvenčnega postopka nad fiduciantom fiduciarju na fiduciarno prenesenih terjatvah ostane le ločitvena pavica. To izrecno izhaja iz drugega odstavka 209. člena SPZ. Da to velja tudi za terjatve, prenesene na podlagi pogodbe o globalni fiduciarni cesiji, ki je bila sklenjena izven obdobja izpodbojnosti pa, kot rečeno, potrjuje tudi novejša pravna teorija in (sicer redka) sodna praksa. Skladno pa je to tudi zakonskemu namenu zavarovanja terjatev.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - subjektivna nevarnost - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičnino
Samo po sebi ni moč šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.
predmet izvršbe - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - lastninska pravica v pričakovanju - izvršba na dolžnikovo terjatev - leasing avtomobila - načelo dispozitivnosti
Pričakovalna pravica ni terjatev, ampak je druga premoženjska pravica. Gre za lastninsko pravico z odbitkom. Da pričakovalna pravica ni terjatev, izhaja tudi iz načina prenosa te pravice. Prenaša se na način, kot se prenašajo stvarne pravice - stvarnopravni sporazum in izročitev stvari. Z golo cesijo se prenaša le pričakovalna pravica, ki predstavlja predstopnjo do nastanka terjatve.
ZFPPIPP člen 213, 213/3, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - prestrukturiranje zavarovanih terjatev
Smiselna uporaba nekega pravnega pravila ne pomeni njegove neposredne uporabe, ampak takšno uporabo, ki je po načinu in obsegu skladna z razlago pomena posebne ureditve posamezne vrste postopka. Temeljni okvir smiselne razlage določb o pravnih učinkih potrjene prisilne poravnave je podal že sam zakonodajalec, ko je določil, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP (četrti odstavek 221.b člena ZFPPIPP). Pri razlagi pravnih učinkov potrjene poenostavljene prisilne poravnave pa izvršilno sodišče zavezuje tudi pravnomočni sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave.
V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko prestrukturiranje zajema tudi zavarovane terjatve, vendar brez soglasja upnikov takšnih terjatev ni mogoče prestrukturirati.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - zastavna pravica - gradnja na tujem svetu - običajna in profesionalna skrbnost - pogodbena zastavna pravica - slaba vera - dobra vera upnika
Predmet presoje je vprašanje, ali je bila prva toženka kot profesionalna organizacija, ki se ukvarja z dajanjem kreditov, pri ustanavljanju hipoteke na omenjeni nepremičnini dovolj skrbna, da ima njena zastavna pravica prednost pred originarno pridobljeno nevpisano lastninsko pravico prve tožnice in drugega tožnika, pridobljeno na podlagi gradnje na tujem svetu.
Banka bi lahko že na podlagi samega predmeta cenitve, ki parcele 7/4 ni vseboval, in je preostalo ocenjeno premoženje zadoščalo varnostnim zahtevam za ustanovitev hipoteke, morala preveriti dejansko zastaviteljevo lastništvo na izvzeti parceli, preden je ta postala predmet zastave. To pa še posebej, ker je predmet cenitve že vseboval tako stanovanjsko hišo dolžnika kot njegove poslovne prostore.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.. ZIZ člen 16, 16-2, 43, 180, 180/1, 180/3.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - nemožnost preizkusa sklepa - predlog za ustavitev izvršbe - ustavitev izvršbe po predlogu upnika
Ker lahko upnik, ki izterjavo svoje terjatve sodno uveljavlja, v skladu s 43. členom ZIZ vedno med postopkom delno ali v celoti umakne predlog za izvršbo, namreč tudi ni razumnega razloga, da ne bi smel podati tudi predloga iz 180. člena ZIZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004550
OZ člen 179. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
podlage odškodninske odgovornosti - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - poškodba pri delu - poškodba živca - pravdni stroški upoštevanje uspeha po temelju - pritožbene novote
Ugovori, ki jih je pritožnik postavil v zvezi z višino odškodnine, prisojeno za posamezne oblike nepremoženjske škode, so premalo konkretni oziroma neprepričljivi. Enako velja tudi za njegovo sklicevanje na primerljivo sodno prakso. Nanjo se sklicuje povsem splošno, pri čemer ne navede niti ene zadeve, ki bi bila po dejanski plati primerljiva z njegovo in v kateri bi bila dosojena višja odškodnina.
Ne samo, da je pritožnik s podpisom sporazuma povzročil pretrganje zastaranja terjatve v smislu prvega odstavka 364. člena OZ, terjatev je tudi odplačeval. Zadnji obrok je plačal 31. 12. 2012 in tako tudi posredno pripoznal dolg v smislu določila drugega odstavka 364. člena OZ. Ker je bil predlog za izvršbo v tej zadevi vložen 6. 11. 2015, je bil glede na zadnje izvršeno plačilo vložen znotraj triletnega zastaralnega roka, kar pomeni, da ugovor tožene stranke o zastaranju ni utemeljen.
prisilna hospitalizacija - pogoji za pridržanje - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna motnja
Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanka trpi za hudo duševno motnjo - bipolarno motnjo razpoloženja s psihotičnimi simptomi. Obstaja nevarnost ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih oz. nevarnost hujšega ogrožanja zdravja sebe ali drugih.
Ker je sklepanje ustnih kreditnih pogodb po ZPotK-1 v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika, v tožbi zatrjevana dejstva utemeljujejo materialnopravni zaključek, da so zatrjevane ustne kreditne pogodbe nične.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00004501
ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 244.
izbrisna tožba - ugovor pasivne legitimacije - sklep o domiku nepremičnine - ničnost sklepa
Tožnica bi morala tožbo naperiti tudi zoper sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika nepremičnine in ne zgolj zoper toženca, ki je bil zemljiškoknjižni lastnik pred njim. Tožbenemu zahtevku že zato zaradi pomanjkljive oziroma napačne tožene stranke ni mogoče ugoditi.
pogodba o študiju - plačilo šolnine - odstop od pogodbe - spremenjene okoliščine - ničnost pogodbenega določila - razveza pogodbe - oblikovalna tožba
Po določilu 115. člena OZ se lahko stranki namreč v Pogodbi vnaprej odpovesta sklicevanju na določene spremenjene okoliščine, razen če to nasprotuje načelu vestnosti in poštenja. Odpoved je torej mogoča le glede konkretnih okoliščin in se ne more nanašati na vse možnosti razveze Pogodbe iz katerihkoli razlogov. Pritožba ima zato prav, da je določilo 5. člena Pogodbe nično v delu, s katerim se študent odpoveduje sklicevanju na spremenjene okoliščine.
Stranka, ki se sklicuje na spremenjene okoliščine, mora zahtevati razvezo pogodbe. Pri uveljavljanju zahtevka za razvezo gre namreč za oblikovalno tožbo, ki po ustaljeni sodni praksi terja ustrezen konstitutiven zahtevek. Toženec razveze pogodbe ne more uveljavljati zgolj z ugovorom zoper tožbo na izpolnitev pogodbe, prav tako tudi ne zadošča enostranska izjava (prošnja) o odstopu od pogodbe, ki jo je poslal tožnici. Glede na navedeno se sodišču prve stopnje ni bilo treba vsebinsko ukvarjati z vprašanjem nastopa spremenjenih okoliščin, saj toženec razveze z ustreznim zahtevkom ni zahteval.
začasna odredba - določitev stikov - postopna vzpostavitev stikov - domneva obstoja nevarnosti - nepopravljiva škoda - največja korist otroka
Postopek zavarovanja z začasno odredbo je namenjen izrednim situacijam, ko je treba koristi otroka zavarovati pred zaključkom nepravdnega postopka, ker bo v nasprotnem primeru otroku nastala nepopravljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. Sodišče prve stopnje je argumentirano obrazložilo, da nasprotni udeleženec prej navedenega ni izkazal.
Ni pogojev za začasno vzpostavitev stikov. Podani so razlogi o odsotnosti koristi za vzpostavitev stikov.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina kot pravni standard - pravična denarna odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - povrnitev premoženjske škode - parkirnina - stroški fizioterapije - zamuda - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje
Čeprav je izvedenec v svojem mnenju zapisal, da so bile splošne življenjske aktivnosti pri tožnici krajši čas delno zmanjšane in zato vzrok za duševne bolečine, pa navedena ugotovitev še ne predstavlja podlage za prisojo odškodnine iz tega naslova. Praviloma gre pri tej obliki odškodnine za trajno prikrajšanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004300
OZ člen 186, 963, 963/1. ZPP člen 14, 337, 337/1.
regresni zahtevek zavarovalnice - ugovor regresnega zavezanca - temeljno razmerje - predpostavke odškodninske obveznosti - vezanost na kazensko sodbo - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost
Toženec kot odgovorna oseba v regresni pravdi zavarovalnice nima ugovorov, ki se nanašajo na razmerje med zavarovalnico in njenim zavarovancem (oškodovancem).
ZIZ člen 40, 40/1, 272, 273, 273/1. SPZ člen 24, 32, 33.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo zavarovanja - namen zavarovanja z začasno odredbo - posestno varstvo - posestno varstvo služnosti - motenje posesti
Stvarnopravni zakonik res ne pozna več posesti pravice, zato tožnik ne more zahtevati varstva pred motenjem posesti v obsegu stvarne služnosti, vendar pa navedeno ne pomeni, da tožnik nima posestnega varstva v obsegu posesti, ki ustreza služnostni pravici vožnje po služečem zemljišču. To pa je v tej pravdi tožnik tudi zahteval. Tožnik je tožbeni zahtevek oblikoval tako, da je zahteval varstvo posesti same poti vožnje in peš hoje in je le v pojasnilo uporabil besedo služnost.
Začasne odredbe, s katero ne bo dosežen namen zavarovanja, sodišče ne more izdati.