CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004293
OZ člen 132, 165, 352, 352/1, 360. ZIZ člen 279.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - zahteva za izdajo začasne odredbe - odškodninska odgovornost upnika - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivno nastajajoča škoda - škoda zaradi neizročitve poslovnih prostorov - bodoča škoda - nezmožnost uporabe najetih prostorov - nedopustna pritožbena novota - nepremagljive ovire kot pravni standard
Izgubljeni dobiček po 132. členu OZ je obligacijsko pravni pojem in ne računovodski. Z deložacijo zaradi realizacije neutemeljene začasne odredbe ter neizročitvijo poslovnega prostora tožeči stranki, je tej, ker prostora ni mogla uporabljati, nastajala škoda zaporedno, postopno s potekom časa, ali z drugo besedo sukcesivno.
Sodna praksa je zavzela stališče, da zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za storilca in začetek nastanka take škode.
Pravočasno uveljavljanje povrnitve prve sukcesivno nastajajoče škode pretrga zastaranje in je zato mogoče uveljavljati tudi povrnitev nadaljnjih škod. Če pa oškodovanec zamudi zastaralni rok za uveljavljanje prvega zahtevka, je zastarala celotna terjatev.
Glede vedenja o nastanku škode gre poudariti, da se za začetek teka (subjektivnega) zastaralnega roka v skladu s teorijo in sodno prakso ne zahteva vedenje o točni višini oziroma obsegu škode, temveč vedenje o okoliščinah, ki omogočajo njeno določitev.
Prepričanje o elementu protipravnosti na tek zastaralnih rokov ne vpliva.
Tek zastaralnih rokov pri "trajajočih" škodnih dejanjih civilnega prava ni primerljiv s tekom zastaralnih rokov kazenskega prava, prav tako pa "trajajočega" škodnega ravnanja ni mogoče primerjati s trajajočim kaznivim dejanjem
ZOZP člen 41. OZ člen 365. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja - nezavarovano vozilo - pravica do izjave - lastnik vozila - povzročitelj prometne nesreče - splošni zastaralni rok - pretrganje zastaranja s tožbo
Pravno podlago regresnega zahtevka Slovenskega zavarovalnega združenja predstavljajo določbe 41. člena ZOZP in ne določbe OZ o subrogaciji, torej prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico. Zato ne pride v poštev določba šestega odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določbe OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Za zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnega združenja zato velja splošni petletni zastaralni rok.
stranska intervencija - ekonomski interes - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi
Predlaga se prisilna prodaja premoženja, za katerega tožnica v tej pravdi trdi, da je skupno. Uspeh oz. obseg uspeha tožnice v tej pravdi bi lahko vplival na obseg uspeha pritožnikov v izvršbi, kar pa kot je zapisalo že prvostopenjsko sodišče, kaže na ekonomski interes, ne pa pravni, saj se v upniško dolžniškem pravnem razmerju ne bo nič spremenilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004574
ZIZ člen 58, 270. ZGD-1 člen 263, 505, 505/1-9, 507, 508. OZ člen 246, 352. ZPP člen 5, 5/1, 212.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - odškodninska odgovornost poslovodje - protipravnost - obrnjeno dokazno breme - obseg zavarovanja - zastaranje odškodninske terjatve - odločanje družbenikov - vročitev odgovora na ugovor nasprotni stranki - narok v postopku zavarovanja terjatev - sklep skupščine kot materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper nekdanjega člana uprave - pravilen sklic skupščine delniške družbe - načelo obojestranskega zaslišanja
Višje sodišče pritrjuje pritožnici, da ji je bil tožničin odgovor na ugovor vročen šele z sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o ugovoru. Prav tako drži, da se je v tem sklepu, pri presoji protipravnosti ravnanja, sodišče prve stopnje oprlo (tudi) na izjave, ki jih je tožnica prvič predložila šele v odgovoru na ugovor. Kljub temu, da se prvo toženka do teh dokazov/izjav ni mogla opredeliti, pa po presoji višjega sodišča uveljavljana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana, ker te izjave v konkretnem primeru niso vplivale na končni izid postopka. Pri presoji odškodninske odgovornosti poslovodje namreč velja obrnjeno dokazno breme glede predpostavke protipravnosti. Breme, da predloži dokaze, s katerimi bi se (v tej fazi vsaj s stopnjo verjetnosti) razbremenila očitka o protipravnem ravnanju, je bilo torej na prvo toženki. V zvezi s tem pa je sodišče prve stopnje v 12. - 14. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa ocenilo (in te ocene pritožnica ne izpodbija), da dokaznega bremena ni zmogla.
Pritožnici tudi ni bila kršena pravica do izjave s tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo, še preden se je o njej izjavila prvo toženka. Kontradiktornost prvostopenjskega odločanja je bila namreč zagotovljena naknadno - v postopku s pravnimi sredstvi - z možnostjo vložitve ugovora.
Prav tako sodišče prve stopnje ni storilo nobene kršitve s tem, ko ni opravilo naroka, saj izvedba naroka v fazi ugovornega postopka zoper sklep o začasni odredbi ni obligatorna.
izvršba na nepremičnine - zastavni upnik - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - izvršilni stroški - povrnitev stroškov zastavnemu upniku - status udeleženca v postopku - smiselna uporaba ZPP
Zastavni upnik sicer res ni oseba, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe oziroma zavarovanja, vendar to še ne pomeni, da ni materialnopravne podlage za pravico zastavnega upnika do povrnitve stroškov izvršilnega postopka, ki so nastali v zvezi s priglasitvijo terjatve v fazi poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino. Upoštevati je treba, da ima zastavni upnik v izvršilnem postopku pravico do poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino le, če priglasi svojo terjatev. Zastavna upnica s tem sicer ni pridobila položaja izvršilne upnice, temveč temu podoben položaj udeleženke. Utemeljenost zahtevka za povrnitev stroškov je zato treba presojati po kriterijih za povrnitev stroškov ob smiselni uporabi določb ZPP.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - predkaznovanost - objektivne in subjektivne okoliščine
Utemeljeno pa okrožna državna tožilka opozarja, da glede na zaporno kazen treh let, ki je bila obsojencu izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru X K 19468/14 dne 21. 8. 2014 in je postala pravnomočna dne 31. 12. 2014, ki jo bo obsojeni glede na datum začetka prestajanja kazni 22. 10. 2016, prestal šele 22. 10. 2019, kar pomeni, da alternativno prestajanje kazni z delom v splošno korist, ki je sicer bila obsojenemu izrečena z napadenim sklepom, obsojeni sploh ne bi mogel opraviti v zakonsko določenem dveletnem roku.
ZOdv člen 25, 25/1, 25/1-2, 30, 30/1, 30/1-7.. ZPP člen 87, 87/1, 94, 96.
pooblaščenec - poravnalni narok - zastopanje - odvetniška družba
A.A. ni bil več odvetnik, zato pritožba zmotno zatrjuje, da A.A. kot zaposlen pri Odvetniški družbi B. o. p., d. o. o. lahko zastopa tožnico. Tožeča stranka je pooblastilo dala Odvetniški družbi B., kar pomeni, da jo lahko zastopajo odvetniki te družbe. Ker A.A. ni več odvetnik te družbe, je prenehalo tudi njegovo pooblastilo za zastopanje. A.A. bi tožečo stranko lahko zastopal le kot fizična oseba, s pooblastilom tožeče stranke (94., 96. člen ZPP). Ker je torej na poravnalni narok pristopil A.A. in na naroku ni predložil pooblastila tožeče stranke, prav tako pa ni več odvetnik odvetniške družbe, kateri je dano pooblastilo, sodišče prve stopnje pravilno A.A. ni dovolilo zastopati Odvetniške družbe B., kot pooblaščenca tožeče stranke v obravnavanem sporu.
odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - pritožba dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - nepravnomočna sodba - generalna klavzula - preizkusno obdobje - izbris iz kazenske evidence - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Ni mogoče vsakega ravnanja, ki bi lahko predstavljalo kaznivo dejanje, opredeliti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP (generalna klavzula). Res je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisana, ovira za odpust obveznosti. Vendar pa niti takšna obsodba ne predstavlja ovire, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence. Sodišče prve stopnje mora namreč ob odločanju o začetku postopka za odpust obveznosti presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše. Če rok za izbris obsodbe poteče prej kot v petih letih (najdaljše preizkusno obdobje), ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da zgolj to, da je dolžnik v času pred začetkom stečajnega postopka storil kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, še ne pomeni avtomatično tudi ovire za odpust - to predstavlja le v primeru, če obsodba v času preizkusnega obdobja ne more biti izbrisana iz kazenske evidence.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004615
ZNPPol člen 128, 128/1, 128/1-2. URS člen 38.
izločitev dokazov - pravica do varstva osebnih podatkov - analiza DNK - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - izbris iz evidence dnk
Pri presoji zakonitosti uporabe obtoženčevega DNK materiala je ključno vprašanje, ali in kdaj je bila ustavljena policijska preiskava glede kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je policija obtožencu kot tedaj osumljencu vzela bris ustne sluznice.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007057
ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik ni dokazal, da bi mu tožena stranka odredila delo v nasprotju z omejitvami iz odločbe ZPIZ, torej da ni dokazal protipravnega ravnanja tožene stranke in zaradi tega tožena stranka ni odškodninsko odgovorna.
Sodišče prve stopnje je priči M.Š. sodno pisanje vročalo na naslov D. 25, S.B., čeprav podatki kazenskega spisa izkazujejo njen naslov D. 25 f, S.B. (l. št. 14 in 233a spisa). To pomeni, da stroškov vročanja po vročevalcu ni zakrivila sama priča, ampak gre za napako sodišča, ki ji sodnega pisanja ni pravilno vročilo. Zato tudi ni zakonske podlage, da se ji ti stroški naložijo v plačilo.
nadaljevanje kazenskega pregona v primeru zavrnitve zahteve za preiskavo - novi dokazi - primernost dokaza
Za nadaljevanje kazenskega pregona po določbi 409. člena ZKP mora pristojni tožilec podati nove dokaze, torej take, ki še niso obstajali v času podaje prve zahteve za uvedbo preiskave ali pa so že bili, pa tožilec zanje ni vedel. Dokaza, na katera se tudi v pritožbi sklicuje oškodovanec kot tožilec, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot dokaza, ki ne ustrezata navedeni zakonski zahtevi.
začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - dolžnikov predlog za začetek postopka prisilne poravnave - nepodaljšljiv rok za dopolnitev popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave - zakonski prekluzivni rok - zavrženje predloga za začetek prisilne poravnave - neizpodbojna domneva insolventnosti - zloraba instituta - prekinitev predhodnega stečajnega postopka
Predlog, ki je bil zavržen zaradi nepopolnosti, tako dejansko ni opravičil zahteve za odložitev odločanja. Res je navedeni dvomesečni rok kratek. Vendar pa je treba o upnikovem predlogu čim hitreje odločiti, dolžnik mora vložiti vse svoje sile, da odpravi insolventnost v tem roku ali to poskuša storiti s prisilno poravnavo, pri čemer je začetek teka roka vezan na potek roka za vložitev te zahteve, ne pa na dan odločanja sodišča o zahtevi za odložitev odločanja.
Iz zakonske ureditve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vključno z določili o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu, v povezavi s 152. členom ZFPPIPP, izhaja, da lahko sodišče upošteva le prvi predlog za začetek postopka prisilne poravnave.
Z vidika navedene ureditve, pa tudi relativno kratkih zakonskih rokov za opravičitev odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, višje sodišče ravnanje dolžnika, ki je, ko je ugotovil, da mu rok za dopolnitev predloga ne bo podaljšan, vložil nov predlog za začetek postopka prisilne poravnave, seveda že izven roka iz 237. člena ZFPPIPP, ocenjuje kot zlorabo, in sicer predvsem kot poskus zlorabe 152. člena ZFPPIPP. Res ima prisilna poravnava glede na 152. člen ZFPPIPP prednost pred stečajnim postopkom. Vendar pa tudi glede na določila četrtega odstavka 152. člena ZFPPIPP to velja le enkrat. To možnost je dolžnik izkoristil.
Ob položaju, ko je treba o upnikovem predlogu hitro odločiti, si dolžnik ne more kupovati časa z vložitvijo novega predloga za začetek prisilne poravnave, ki bi ponovno povzročil posledice iz prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP. Tako uresničevanje pravice je v nasprotju z namenom zakona, krši pa nenazadnje tudi upnikovo pravico do poplačila terjatve, ki je sestavni del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije.
ZFPPIPP člen 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2, 341/7-3.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za izdajo soglasja - načelo enakega obravnavanja - načelo transparentnosti - skrben pregled - due diligence - skrbnost dobrega gospodarstvenika - standard obrazloženosti sodne odločbe
"Skrbni pregled" (Due Diligence) zakonsko ni urejen, prav tako noben predpis (še najmanj ZFPPIPP) ne določa niti postopka niti predpostavk v zvezi z njim. V odsotnosti zakonske ureditve ni mogoč očitek netransparentnosti prodaje in favoriziranje enega kupca (zgolj) zaradi tega, ker v vabilu k javni dražbi "skrbni pregled" ni bil posebej omenjen. Ker je tak pregled eden od najpomembnejših postopkov pridobivanja informacij, ki jih potencialni kupec potrebuje za svojo odločitev, se bo vsak razumen in vsaj povprečno skrben kupec odločil za tak pregled pred sprejemom odločitve o nakupu, ne glede na to, ali je to v vabilu k javni dražbi izrecno navedeno ali ne. Zgolj v primeru, da bi se to tudi zgodilo in bi bodisi sodišče bodisi upravitelj tak pregled omogočil zgolj enemu izmed potencialnih kupcev, ostalim pa ne, bi bilo mogoče govoriti o nepravilnostih v zvezi s predmetno prodajo.
Standard obrazložene sodne odločbe ne pomeni, da se v odločbi zapiše popolnoma tista vsebina, ki jo stranka navaja, in tudi ne, da sodišče odgovori na prav vsako strankino navedbo, pač pa, da sodišče ustrezno prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli.
SPZ člen 226, 227, 227/2.. ZZK-1 člen 31, 31/1.. ZUreP-1 člen 110, 110/1.
služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - trajanje služnosti v javno korist
Služnost v javno korist je potrebna, dokler se uporablja (obratuje) javna infrastruktura, zaradi upravljanja katere je ustanovljena. Zato zanjo ni primerna uporaba drugega odstavka 227. člena SPZ, po katerem bi morala biti služnost ustanovljena za določen čas, sicer najdalje za 30 let.
URS člen 22. ZPP člen 5, 115, 115/1, 339, 339/2, 339/2-14.
preložitev naroka - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - zavrnitev predloga za preložitev naroka - upravičeni razlogi za preložitev naroka - pravni standard - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nezmožnost preizkusa odločbe - načelo enakega varstva pravic v postopku
Sodišče tožeče stranke sicer ni bilo dolžno obvestiti, da njenemu predlogu za preložitev naroka ne bo ugodilo; velja namreč, da bo narok opravljen, če stranka obvestila o preložitvi naroka ne prejme. Toda to ne pomeni, da sodišču svoje odločitve ni treba obrazložiti, saj je v takem primeru kršena strankina pravica do pritožbe.
Pravni pojem "upravičeni razlogi" za preložitev naroka (prvi odstavek 115. člena ZPP) je odprt in konkretnim primerom prilagodljiv standard, katerega razlaga mora v vsakem posameznem primeru upoštevati učinek predloga za preložitev naroka na procesno pravni položaj stranke in od sodišča terja tehtanje različnih pravic in načel, ki so v konfliktu.
Pogoj za kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1 je izpovedba, ki ni v skladu z objektivnim dogajanjem (objektivna neresničnost) in zavest priče, da vsebina izpovedbe ne odgovarja takšnemu dogajanju, kakor ga ima v spominu, in da hoče tako izpovedovati (subjektivna neresničnost). Sodna praksa določa, da krive izpovedbe ni, če je priča prepričana, da se je dogodek pripetil oziroma odigral tako, kot ga pojasnjuje.
Ker je pooblaščenec veljavno pooblastilo predložil že brez poziva sodišča, je odpadla potreba po postopanju v skladu s tretjim odstavkom 98. člena ZPP (pozivanje k predložitvi pooblastila). Hkrati je odpadla podlaga za izdajo sklepa o zavrženju tožbe.
ZFU člen 79, 105, 105/6, 107.. ZCS-1 člen 59, 59/1.. ZSPJS člen 52, 52/1.
dodatek za stalnost - javni uslužbenec
Ob upoštevanju celotne določbe šestega odstavka 105. člena ZFU je pravilen sklep, da so javni uslužbenci do dodatka za stalnost upravičeni le za obdobje, ko so opravljali delo pooblaščenih uradnih oseb v smislu določb ZCS-1 oziroma uradnih oseb v smislu določb ZFU.
Pri presoji pravice do dodatka za stalnost je treba upoštevati nadaljnjo določbo drugega stavka šestega odstavka 105. člena ZFU o tem, da dodatek za stalnost iz prejšnjega stavka pripada uradnim osebam iz tega zakona, ki opravlja zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu, v višini, določeni z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Iz te določbe nedvomno izhaja, da so do dodatka na stalnost upravičeni zgolj tisti zaposleni v finančni upravi, ki so uradne osebe v smislu določb ZFU in ki opravljajo zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu in ne vsi uslužbenci finančne uprave.