CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004188
OZ člen 587. ZPP člen 454, 454/2.
pogodba o najemu - vzdrževanje - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - spletna stran - najemnina - vzdrževalnina
V sporih majhne vrednosti lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tudi z razlago določb 3.2 in 3.4. člena pogodbe o najemu spletne trgovine. Iz njiju je razbralo, da se pogodba o najemu spletne strani zaključi, ko izvajalec izdela spletno trgovino in ko se zaključi vzdrževanje spletne trgovine, kar ureja ločena vzdrževalna pogodba. S pogodbo o najemu spletne trgovine tako vezava za 2 leti dejansko ni bila določena. Najemnina je bila vezana na vzdrževanje, ki je urejeno s posebno pogodbo (pogodbo o vzdrževanju spletne trgovine). Pogodbi sta torej res bili povezani, a povem drugače kot to razlaga tožena stranka. Iz njiju ne izhaja, da bi bilo vzdrževanje spletne trgovine mogoče le dokler bo trajal njen najem, ampak, prav nasprotno, da pogodba o najemu velja, dokler velja pogodba o vzdrževanju. Dejstvo, da je bila pogodba o vzdrževanju sklenjena kasneje in da se je tožena stranka z njo vezala za 2 leti, tako pomeni, da je bila do zaključka tega obdobja dolžna plačevati vzdrževalnino. V nasprotju s pritožbenim mnenjem torej to pomeni, da se je zamaknil rok trajanja vzdrževanja posledično pa tudi najema spletne trgovine. Dejstvo, da je toženec za vzdrževanje spletne strani plačeval že pred tem, tega ne more spremeniti
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00005084
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.. URS člen 2, 23, 23/1, 33, 158.. ZIZ člen 3, 10, 10/2, 42, 55, 55/1, 56, 76, 76/1.. ZPP člen 319, 319/1, 385, 385/1, 386.
pravnomočnost sklepa o izvršbi - poseg v načelo pravnomočnosti - dopustnost posega v lastninsko pravico - splošno načelo sorazmernosti - več izvršilnih sredstev - nepremičninska izvršba - omejitev izvršbe - na predlog stranke ali po uradni dolžnosti - sodba praksa ESČP
Pravnomočna sodna odločba, s katero je vsebinsko odločeno o v predlogu za izvršbo podani zahtevi za sodno varstvo prisilne izvršbe, veže stranke in sodišče. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti je kot načelo ustavna kategorija, ki zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo. Pravnomočnost kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva je močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe. Pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami.
Sodišče prve stopnje mora biti pozorno na spoštovanje načela sorazmernosti na način, da bo upoštevalo stopnjevitost posega v dolžničino premoženje. Po uradni dolžnosti bo najprej sledilo možnosti poplačila upnikove (glede na podani umik za glavno terjatev) edine preostale majhne terjatve izvršilnih stroškov iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev (3. člen ZIZ ter 2. in 33. člen Ustave in 1. člen Protokola št. 1 k EKČP, sodba ESČP v zadevi Vaskršić). Prodajo nepremičnin sme izvesti le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ni uspešno.
prodajna pogodba - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pisnost pogodbe - pisnost prodajne pogodbe - ustnost pogodbe - teorija realizacije pogodbe - ugovor zastaranja
Za pogodbo, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, je sicer predpisana pisna oblika, vendar je tudi pogodba, ki ji manjka oblika, lahko veljavna, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena. Sodišče zato lahko ugodi tožbenemu zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine (zemljiškoknjižnega dovolila) tudi na podlagi ustne pogodbe, ki ji prizna veljavnost na podlagi teorije o realizaciji. Ker zgoraj pojasnjenih materialnopravnih izhodišč sodišče prve stopnje ni upoštevalo, tožnikovih trditev, iz katerih izhaja, da so bile glede deležev tožencev na nepremičnini sklenjene ustne prodajne pogodbe, ki so bile nato tudi realizirane (prepustitev nepremičnine v posest), ni štelo za pravno relevantne in se z njimi ni ukvarjalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004615
ZNPPol člen 128, 128/1, 128/1-2. URS člen 38.
izločitev dokazov - pravica do varstva osebnih podatkov - analiza DNK - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - izbris iz evidence dnk
Pri presoji zakonitosti uporabe obtoženčevega DNK materiala je ključno vprašanje, ali in kdaj je bila ustavljena policijska preiskava glede kaznivega dejanja, v zvezi s katerim je policija obtožencu kot tedaj osumljencu vzela bris ustne sluznice.
SPZ člen 226, 227, 227/2.. ZZK-1 člen 31, 31/1.. ZUreP-1 člen 110, 110/1.
služnost v javno korist - neprava stvarna služnost - trajanje služnosti v javno korist
Služnost v javno korist je potrebna, dokler se uporablja (obratuje) javna infrastruktura, zaradi upravljanja katere je ustanovljena. Zato zanjo ni primerna uporaba drugega odstavka 227. člena SPZ, po katerem bi morala biti služnost ustanovljena za določen čas, sicer najdalje za 30 let.
stranska intervencija - ekonomski interes - pravni interes stranskega intervenienta za udeležbo v pravdi
Predlaga se prisilna prodaja premoženja, za katerega tožnica v tej pravdi trdi, da je skupno. Uspeh oz. obseg uspeha tožnice v tej pravdi bi lahko vplival na obseg uspeha pritožnikov v izvršbi, kar pa kot je zapisalo že prvostopenjsko sodišče, kaže na ekonomski interes, ne pa pravni, saj se v upniško dolžniškem pravnem razmerju ne bo nič spremenilo.
ZFPPIPP člen 341, 341/7, 341/7-1, 341/7-2, 341/7-3.
stečajni postopek nad pravno osebo - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - pogoji za izdajo soglasja - načelo enakega obravnavanja - načelo transparentnosti - skrben pregled - due diligence - skrbnost dobrega gospodarstvenika - standard obrazloženosti sodne odločbe
"Skrbni pregled" (Due Diligence) zakonsko ni urejen, prav tako noben predpis (še najmanj ZFPPIPP) ne določa niti postopka niti predpostavk v zvezi z njim. V odsotnosti zakonske ureditve ni mogoč očitek netransparentnosti prodaje in favoriziranje enega kupca (zgolj) zaradi tega, ker v vabilu k javni dražbi "skrbni pregled" ni bil posebej omenjen. Ker je tak pregled eden od najpomembnejših postopkov pridobivanja informacij, ki jih potencialni kupec potrebuje za svojo odločitev, se bo vsak razumen in vsaj povprečno skrben kupec odločil za tak pregled pred sprejemom odločitve o nakupu, ne glede na to, ali je to v vabilu k javni dražbi izrecno navedeno ali ne. Zgolj v primeru, da bi se to tudi zgodilo in bi bodisi sodišče bodisi upravitelj tak pregled omogočil zgolj enemu izmed potencialnih kupcev, ostalim pa ne, bi bilo mogoče govoriti o nepravilnostih v zvezi s predmetno prodajo.
Standard obrazložene sodne odločbe ne pomeni, da se v odločbi zapiše popolnoma tista vsebina, ki jo stranka navaja, in tudi ne, da sodišče odgovori na prav vsako strankino navedbo, pač pa, da sodišče ustrezno prepozna ključna pravna in dejanska vprašanja obravnavane zadeve oziroma odločilna dejstva, ki so pomembna za odločitev in se do njih v sodni odločbi argumentirano opredeli.
Pogoj za kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1 je izpovedba, ki ni v skladu z objektivnim dogajanjem (objektivna neresničnost) in zavest priče, da vsebina izpovedbe ne odgovarja takšnemu dogajanju, kakor ga ima v spominu, in da hoče tako izpovedovati (subjektivna neresničnost). Sodna praksa določa, da krive izpovedbe ni, če je priča prepričana, da se je dogodek pripetil oziroma odigral tako, kot ga pojasnjuje.
Ker je pooblaščenec veljavno pooblastilo predložil že brez poziva sodišča, je odpadla potreba po postopanju v skladu s tretjim odstavkom 98. člena ZPP (pozivanje k predložitvi pooblastila). Hkrati je odpadla podlaga za izdajo sklepa o zavrženju tožbe.
Sodišče prve stopnje je priči M.Š. sodno pisanje vročalo na naslov D. 25, S.B., čeprav podatki kazenskega spisa izkazujejo njen naslov D. 25 f, S.B. (l. št. 14 in 233a spisa). To pomeni, da stroškov vročanja po vročevalcu ni zakrivila sama priča, ampak gre za napako sodišča, ki ji sodnega pisanja ni pravilno vročilo. Zato tudi ni zakonske podlage, da se ji ti stroški naložijo v plačilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005533
ZKP člen 35, 35/1, 371, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2. KZ-1 člen 283, 283/1.
dvom o nepristranskosti razpravljajočega sodnika - obrazložena zavrnitev dokaznih predlogov - kršitev pravice do obrambe - kaznivo dejanje krive ovadbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Dolžnost sodišča je, da obrazloži le tiste okoliščine, ki izhajajo iz izreka napadene sodbe, torej da obrazloži obtožbeni očitek, kar je sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe tudi storilo.
Opis dejanja, kot izhaja iz izreka napadene sodbe, ima vse zakonite znake kaznivega dejanja krive ovadbe iz člena 283/I KZ-1. Okoliščina, da tožilstvo v obtožni akt ni povzelo vseh navedb obdolžene iz ovadbe, na opis kaznivega dejanja nima nobenega vpliva glede na to, da opis ima vse zakonite znake.
ZFU člen 79, 105, 105/6, 107.. ZCS-1 člen 59, 59/1.. ZSPJS člen 52, 52/1.
dodatek za stalnost - javni uslužbenec
Ob upoštevanju celotne določbe šestega odstavka 105. člena ZFU je pravilen sklep, da so javni uslužbenci do dodatka za stalnost upravičeni le za obdobje, ko so opravljali delo pooblaščenih uradnih oseb v smislu določb ZCS-1 oziroma uradnih oseb v smislu določb ZFU.
Pri presoji pravice do dodatka za stalnost je treba upoštevati nadaljnjo določbo drugega stavka šestega odstavka 105. člena ZFU o tem, da dodatek za stalnost iz prejšnjega stavka pripada uradnim osebam iz tega zakona, ki opravlja zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu, v višini, določeni z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju. Iz te določbe nedvomno izhaja, da so do dodatka na stalnost upravičeni zgolj tisti zaposleni v finančni upravi, ki so uradne osebe v smislu določb ZFU in ki opravljajo zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu in ne vsi uslužbenci finančne uprave.
Dejstvo, da je bila v zemljiški knjigi zaznamovana izbrisna tožba, ki ga stranka ni zatrjevala - pa tudi sicer samo po sebi - še ne more pomeniti, da je primarni zahtevek že zadosti zavarovan in predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen. V zvezi s terjatvijo bo moralo sodišče prve stopnje presojati tudi ostale okoliščine, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v utemeljitev svojega predloga za začasno odredbo.
odpust obveznosti dolžnika - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - pritožba dolžnika - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - nepravnomočna sodba - generalna klavzula - preizkusno obdobje - izbris iz kazenske evidence - zloraba pravice do odpusta obveznosti
Ni mogoče vsakega ravnanja, ki bi lahko predstavljalo kaznivo dejanje, opredeliti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP (generalna klavzula). Res je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisana, ovira za odpust obveznosti. Vendar pa niti takšna obsodba ne predstavlja ovire, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence. Sodišče prve stopnje mora namreč ob odločanju o začetku postopka za odpust obveznosti presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše. Če rok za izbris obsodbe poteče prej kot v petih letih (najdaljše preizkusno obdobje), ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da zgolj to, da je dolžnik v času pred začetkom stečajnega postopka storil kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, še ne pomeni avtomatično tudi ovire za odpust - to predstavlja le v primeru, če obsodba v času preizkusnega obdobja ne more biti izbrisana iz kazenske evidence.
ZOdv člen 25, 25/1, 25/1-2, 30, 30/1, 30/1-7.. ZPP člen 87, 87/1, 94, 96.
pooblaščenec - poravnalni narok - zastopanje - odvetniška družba
A.A. ni bil več odvetnik, zato pritožba zmotno zatrjuje, da A.A. kot zaposlen pri Odvetniški družbi B. o. p., d. o. o. lahko zastopa tožnico. Tožeča stranka je pooblastilo dala Odvetniški družbi B., kar pomeni, da jo lahko zastopajo odvetniki te družbe. Ker A.A. ni več odvetnik te družbe, je prenehalo tudi njegovo pooblastilo za zastopanje. A.A. bi tožečo stranko lahko zastopal le kot fizična oseba, s pooblastilom tožeče stranke (94., 96. člen ZPP). Ker je torej na poravnalni narok pristopil A.A. in na naroku ni predložil pooblastila tožeče stranke, prav tako pa ni več odvetnik odvetniške družbe, kateri je dano pooblastilo, sodišče prve stopnje pravilno A.A. ni dovolilo zastopati Odvetniške družbe B., kot pooblaščenca tožeče stranke v obravnavanem sporu.
alternativni način izvršitve kazni zapora - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - predkaznovanost - objektivne in subjektivne okoliščine
Utemeljeno pa okrožna državna tožilka opozarja, da glede na zaporno kazen treh let, ki je bila obsojencu izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru X K 19468/14 dne 21. 8. 2014 in je postala pravnomočna dne 31. 12. 2014, ki jo bo obsojeni glede na datum začetka prestajanja kazni 22. 10. 2016, prestal šele 22. 10. 2019, kar pomeni, da alternativno prestajanje kazni z delom v splošno korist, ki je sicer bila obsojenemu izrečena z napadenim sklepom, obsojeni sploh ne bi mogel opraviti v zakonsko določenem dveletnem roku.
začetek stečajnega postopka - odložitev odločanja o upnikovem predlogu - opravičitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka - dolžnikov predlog za začetek postopka prisilne poravnave - nepodaljšljiv rok za dopolnitev popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave - zakonski prekluzivni rok - zavrženje predloga za začetek prisilne poravnave - neizpodbojna domneva insolventnosti - zloraba instituta - prekinitev predhodnega stečajnega postopka
Predlog, ki je bil zavržen zaradi nepopolnosti, tako dejansko ni opravičil zahteve za odložitev odločanja. Res je navedeni dvomesečni rok kratek. Vendar pa je treba o upnikovem predlogu čim hitreje odločiti, dolžnik mora vložiti vse svoje sile, da odpravi insolventnost v tem roku ali to poskuša storiti s prisilno poravnavo, pri čemer je začetek teka roka vezan na potek roka za vložitev te zahteve, ne pa na dan odločanja sodišča o zahtevi za odložitev odločanja.
Iz zakonske ureditve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, vključno z določili o odložitvi odločanja o upnikovem predlogu, v povezavi s 152. členom ZFPPIPP, izhaja, da lahko sodišče upošteva le prvi predlog za začetek postopka prisilne poravnave.
Z vidika navedene ureditve, pa tudi relativno kratkih zakonskih rokov za opravičitev odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in za dopolnitev nepopolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, višje sodišče ravnanje dolžnika, ki je, ko je ugotovil, da mu rok za dopolnitev predloga ne bo podaljšan, vložil nov predlog za začetek postopka prisilne poravnave, seveda že izven roka iz 237. člena ZFPPIPP, ocenjuje kot zlorabo, in sicer predvsem kot poskus zlorabe 152. člena ZFPPIPP. Res ima prisilna poravnava glede na 152. člen ZFPPIPP prednost pred stečajnim postopkom. Vendar pa tudi glede na določila četrtega odstavka 152. člena ZFPPIPP to velja le enkrat. To možnost je dolžnik izkoristil.
Ob položaju, ko je treba o upnikovem predlogu hitro odločiti, si dolžnik ne more kupovati časa z vložitvijo novega predloga za začetek prisilne poravnave, ki bi ponovno povzročil posledice iz prvega odstavka 152. člena ZFPPIPP. Tako uresničevanje pravice je v nasprotju z namenom zakona, krši pa nenazadnje tudi upnikovo pravico do poplačila terjatve, ki je sestavni del pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije.
časovna omejenost pravic - vknjižba prenehanja pravice
Če je čas trajanja pravice v zemljiški knjigi vpisan v skladu z 21. členom ZZK-1, dvoma o tem, da lahko časovno omejeno pravico izbrišemo brez listine, ne more biti.
nadaljevanje kazenskega pregona v primeru zavrnitve zahteve za preiskavo - novi dokazi - primernost dokaza
Za nadaljevanje kazenskega pregona po določbi 409. člena ZKP mora pristojni tožilec podati nove dokaze, torej take, ki še niso obstajali v času podaje prve zahteve za uvedbo preiskave ali pa so že bili, pa tožilec zanje ni vedel. Dokaza, na katera se tudi v pritožbi sklicuje oškodovanec kot tožilec, pa je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo kot dokaza, ki ne ustrezata navedeni zakonski zahtevi.
izvršba na nepremičnine - zastavni upnik - poplačilo upnikov iz kupnine za prodano nepremičnino - izvršilni stroški - povrnitev stroškov zastavnemu upniku - status udeleženca v postopku - smiselna uporaba ZPP
Zastavni upnik sicer res ni oseba, na zahtevo katere se vodi postopek izvršbe oziroma zavarovanja, vendar to še ne pomeni, da ni materialnopravne podlage za pravico zastavnega upnika do povrnitve stroškov izvršilnega postopka, ki so nastali v zvezi s priglasitvijo terjatve v fazi poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino. Upoštevati je treba, da ima zastavni upnik v izvršilnem postopku pravico do poplačila iz kupnine za prodano nepremičnino le, če priglasi svojo terjatev. Zastavna upnica s tem sicer ni pridobila položaja izvršilne upnice, temveč temu podoben položaj udeleženke. Utemeljenost zahtevka za povrnitev stroškov je zato treba presojati po kriterijih za povrnitev stroškov ob smiselni uporabi določb ZPP.