• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 29
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL Sklep IV Cp 2055/2017
    26.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00005176
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 409, 409/1, 409/2.
    zvišanje preživnine - zastopanje otroka - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku
    Sodišče mora (v sporu iz razmerij med starši in otroki) najprej preveriti, ali je mladoletna tožnica, ki je bila že ob vložitvi tožbe stara 15 let, sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. V primeru, če oceni, da je, ji mora omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Šele če oceni, da ni sposobna razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, jo lahko zastopa mati.
  • 22.
    VDSS Sodba Psp 317/2017
    26.10.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00006502
    ZPIZ-2 člen 27.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 57, 57/2.
    starostna pokojnina
    Glede priznanja pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine pa je potrebno uporabiti določbe Uredbe (ES), št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju: Uredba). Nemški nosilec socialnega zavarovanja je toženi stranki posredoval zahtevo za ugotovitev pravice do pokojnine na podlagi določb ZPIZ-2. Kot to ugotavlja tožena stranka ima tožnik tudi v drugih članicah ES dopolnjeno zavarovalno dobo, in sicer naj bi tako v Nemčiji dopolnil 25 let in 8 mesecev, v Franciji pa 6 let. Tožnik je bil zaposlen tudi v Republiki Hrvaški (od 3. 6. 1977 do 19. 7. 1977) in Republiki Srbiji (od 11. 11. 1976 do 6. 5. 1977). Pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine bi tožnik lahko pridobil le, če bi v Republiki Sloveniji dopolnil več kot 1 leto zavarovalne dobe. Skladno s 57. členom Uredbe namreč nosilcu v državi članici ni treba dodeliti dajatve za dobe, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja in ki se upošteva pri nastopu zavarovalnega primera, če je navedena doba krajša od enega leta, kot je to podano tudi v predmetni zadevi. V tem primeru to zavarovalno dobo upoštevajo nosilci drugih držav članic, kjer je zavarovanec dopolnil vsaj 12 mesec zavarovalne dobe (drugi odstavek 57. člena Uredbe).
  • 23.
    VDSS Sodba Psp 298/2017
    26.10.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
    VDS00007138
    ZUP člen 260.. ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 29, 42, 52, 53.. ZPIZ-1 člen 36.
    vdovska pokojnina - obnova postopka
    Za priznanje pravice do vdovske pokojnine morajo biti namreč poleg pogojev na strani vdove (53. člen ZPIZ-2) izpolnjeni tudi pogoji na strani umrlega (52. člen ZPIZ-2), teh pa tožničin mož v konkretnem primeru ne izpolnjuje.
  • 24.
    VSL Sklep IV Cp 2390/2017
    26.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00004709
    ZPP člen 374, 374/1, 374/2, 385, 385/1, 391, 391/2.
    zahteva za varstvo zakonitosti - vlagatelj zahteve - upravičen vlagatelj zahteve
    Nasprotni udeleženec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, zato je njegova zahteva za varstvo zakonitosti nedovoljena in jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (drugi odstavek 391. člena v zvezi s prvim in drugim odstavkom 374. člena ZPP).
  • 25.
    VDSS Sodba Psp 361/2017
    26.10.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00007270
    ZPIZ-2 člen 183, 183/1.
    starostna pokojnina - ponovna odmera
    Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
  • 26.
    VDSS Sodba Psp 316/2017
    26.10.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00009862
    ZPIZ-2 člen 54, 54/1, 54/1-3.. ZZZDR člen 12.
    vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost
    V obravnavani zadevi ni dokazane izvenzakonske skupnosti med tožnico in A.A. ter posledično niti dejanski stan iz 3. alineje 1. odst. 54. člena ZPIZ-2. Po tej določbi ZPIZ-2 namreč lahko pravico do vdovske pokojnine pridobi oseba, ki je zadnja tri leta pred smrtjo uživalca pravice živela v življenjski skupnosti, ki je po predpisih, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo. V skladu z 12. členom ZZZDR, torej v primeru dalj časa trajajoče življenjske skupnosti moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila njuna zakonska zveza neveljavna. Vendar le, če ima taka skupnost vse bistvene elemente, značilne za zakonsko zvezo.

    Sicer ni nobenega dvoma, da je tožnica že od leta 1970 čistila stanovanje A.A., da je tovrstna opravila opravljala tudi od leta 2007 dalje in pred odhodom v center starejših zaradi bolezni A.A. pomagala pri nekaterih higienskih opravilih. Vendar navedene aktivnosti same po sebi ne dokazujejo, da sta bila s pokojnim A.A. v razmerju izvenzakonske skupnosti. Da bi bila torej v gospodinjski, ekonomski ter življenjski skupnosti, značilni za moža in ženo.
  • 27.
    VSL Sklep IV Cp 2194/2017
    26.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00004721
    ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272.
    določitev stikov med staršem in otrokom - začasne odredbe v družinskih sporih - začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - začasna odredba o stikih - nujnost izdaje začasne odredbe - otrokova največja korist
    Sodišče lahko izda začasno odredbo tudi o vzgoji in varstvu ter preživljanju, ne le o stikih, če oceni, da je to potrebno, ali če je predlog stranke utemeljen, ni pa tega dolžno storiti. V konkretnem primeru stranki takega predloga nista podali.
  • 28.
    VDSS Sodba Pdp 696/2017
    26.10.2017
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00007515
    ZJU člen 147, 147/2, 149, 149/1, 149/1-3.
    premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - uradniško delovno mesto - učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa - razlog za premestitev
    Tožena stranka je v postopku dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za premestitev tožnika po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU, in sicer zagotovitev učinkovitejšega in smotrnejšega dela organa, premestitev pa je bila izvedena tudi skladno z določbo 2. odstavka 147. člena ZJU, saj je bil tožnik kot uradnik premeščen na ustrezno uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivu iste stopnje (višji svetovalec I). Tožena stranka tožnika ni premestila na drugo delovno mesto zaradi diskriminacije, ampak zaradi delovnih potreb. Zato je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o premestitvi utemeljeno zavrnjen.
  • 29.
    VDSS Sodba Pdp 578/2017
    26.10.2017
    DELOVNO PRAVO
    VDS00007179
    ZDR-1 člen 20, 85, 85/2, 110, 110/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del - opustitev zagovora
    Tožena stranka tožnici ni omogočila zagovora pred podajo odpovedi. Tožnici izredne odpovedi ni podala upravičena oseba. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
  • 30.
    VDSS Sodba Psp 377/2017
    26.10.2017
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00007272
    ZPIZ-2 člen 27, 27/1, 27/3, 27/5, 394, 394/1, 394/7, 398, 398/2.
    starostna pokojnina
    Ker je tožnik v letu 2015 dopolnil 56 let starosti, z znižanjem starosti zaradi benificirane delovne dobe pa bi moral dopolniti najmanj 61 let in 7 mesecev, ne po petem odstavku in ne po tretjem odstavku 27. člena ZPIZ-2, pogojev za starostno upokojitev ne izpolnjuje. Ne izpolnjuje pa niti pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po prvem odstavku 27. člena ZPIZ-2, glede na to, da se starostna meja lahko začne zniževati pri 65 letih starosti.

    Tožniku tudi v primeru, v kolikor bi bilo dokazano, da je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva, ne bi bilo mogoče starostne meje znižati zaradi skrbi za otroka, saj v letu 2015 ni imel dopolnjenih 38 let pokojninske dobe brez dokupa. Glede na drugi odstavek 28. člena ZPIZ-2 se pri tej pokojninski dobi zniža starost 65 let največ do dopolnjenega 61 leta starosti. Če pa je moški dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa, se starostna meja lahko zniža največ do dopolnjenih 58 let starosti. Ker tožnik v letu 2015 ni dopolnil pokojninske dobe v trajanju 38 let oziroma 40 let brez dokupa, starostne meje iz tega naslova ni mogoče zniževati. Zato tožnik po nobeni določbi ZPIZ-2 ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
  • 31.
    VSM Sodba IV Kp 8864/2013
    26.10.2017
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00011244
    ZKP člen 57, 57/3, 506, 506/4.
    pogojna obsodba - posebni pogoj
    Dopustnost podaljšanja izpolnitve posebnega pogoja.
  • 32.
    VSC Sodba Cp 448/2017
    26.10.2017
    STVARNO PRAVO
    VSC00005323
    SPZ člen 92.
    vrnitveni zahtevek - rei vindicatio - pogoji za vrnitveno tožbo
    Tožeča stranka mora dokazati vse pogoje iz člena 92 SPZ, da lahko uspešno uveljavlja rei vindikacijski zahtevek - stvar, katere vrnitev zahteva, mora biti individualno določena tako, da ne more biti dvoma, za katero stvar gre; tožnik mora biti lastnik stvari in mora to tudi dokazati in tožnik mora dokazati tudi, da se njegova in zahtevana stvar nahaja prav pri tožencu, in sicer v dejanski oblasti toženca tako v času vložitve tožbe in tudi v času sodne odločitve.
  • 33.
    VDSS Sklep Psp 248/2017
    26.10.2017
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00007396
    ZPIZ-2 člen 99, 101.
    dodatek za pomoč in postrežbo - izvedensko mnenje - strokovno vprašanje
    Pri ugotavljanju zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb gre za medicinsko vprašanje, saj tožena stranka o priznanju te pravice odloči na podlagi izvedenskega mnenja zdravnika posameznika ali komisije in sodišče samo ne razpolaga z ustreznim medicinskim mnenjem, tako da mora v takih primerih (praviloma) na predlog stranke izvesti dokaz z izvedencem ustrezne medicinske stroke.

    V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje predlaganega dokaza z izvedencem medicinske stroke ni izvedlo in tožniku tako z zavrnitvijo predloga s postavitvijo neodvisnega izvedenca odvzelo možnost učinkovite obrambe zoper ugotovitve izvedenskih organov nasprotne stranke, ki so bile ključne za odločitev v postopku pred prvostopenjskim sodiščem.
  • 34.
    VSM Sodba IV Kp 49862/2016
    26.10.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00011249
    KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-3, 324/3, 328, 328/1.
    kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - kaznivo dejanje zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - odgovornost za hujšo posledico - vzročna zveza
    Vzročna zveza med ravnanjem in hujšo posledico.
  • 35.
    VSL Sklep I Cpg 934/2017
    26.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00004984
    ZST-1 člen 34a.
    dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - opredelitev skupne vrednosti spornega predmeta - načelo enkratnega plačila sodne takse - nedovoljena sprememba tožbe - nova tožba - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti za tožbo - zavrženje tožbe
    S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se sprememba tožbe ne dovoli, je bilo o spremenjenem tožbenem predlogu tožeče stranke odločeno. Kadar sodišče ne dovoli spremembe tožbe, nadaljuje z obravnavanjem starega zahtevka. Zoper sklep o nedovoljeni spremembi tožbe je dopustna posebna pritožba. Tožeča stranka je tista, ki lahko izbira med možnostmi ali bo navedeno odločitev o nedovoljeni spremembi tožbe izpodbijala s pritožbo ali pa bo morebiti proti toženi stranki vložila novo tožbo, ali pa spornega zahtevka do tožene stranke ne bo uveljavljala. Te odločitve namesto tožeče stranke ne more sprejeti sodišče prve stopnje na lastno iniciativo.

    Tožeči stranki je bila v novem spisu odmerjena taksa za tožbo, za katero se po zakonu smiselno šteje, da je bila v starem spisu zavržena. Za osnovanje novega spisa na podlagi sklepa o nedovoljeni spremembi tožbe niti v določilih ZPP niti v določilih sodnega reda ni podlage. Zato taksna obveznost za plačilo sodne takse za tožbo ni nastala.
  • 36.
    VSM Sklep II Kp 49367/2014
    26.10.2017
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
    VSM00005479
    ZIKS-1 člen 12, 12/1.
    vikend zapor - pojem delovnega razmerja
    Pritožbeno sodišče pritrjuje izhodišču sodišča prve stopnje, po katerem mora biti predlagatelj za izvršitev kazni zapora ob koncu tedna, zaposlen skladno s predpisi o delovnih razmerjih in da torej dejanska zaposlenost, kot jo navaja pritožnica, ne zadostuje. Že zato, ker jo je posredno težko verodostojno preizkusiti in posledično zanesljivo ugotoviti, koliko je bila pritožnica dejansko tako vpeta v socialni sistem, da bi to vez z nadomestnim načinom izvršitve kazni zapora veljalo ohraniti.
  • 37.
    VDSS Sklep Pdp 758/2017
    26.10.2017
    DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
    VDS00007443
    ZJU člen 24, 25, 55.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
    zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - javni uslužbenec - predhoden postopek pri delodajalcu
    Ko javnemu uslužbencu, za katerega se uporablja tudi drugi del ZJU, preneha delovno razmerje za določen čas zaradi poteka tega časa, in o tem prejme le pisno obvestilo (ali če se to zgodi brez takšnega obvestila - glede na že jasno določen čas trajanja delovnega razmerja do določenega datuma v pogodbi o zaposlitvi), ni podlage za uveljavljanje predhodnega varstva (vložitve zahteve in nato pritožbe) po določbah 24. in nadaljnjih členov ZJU. Takšna zahteva je lahko upravičena le v času trajanja delovnega razmerja. Po tem, ko delovno razmerje že preneha, vlaganje zahtev za odpravo kršitev in odločanje s pisnimi sklepi ni niti smiselno niti predvideno. Zato je Vrhovno sodišče RS v zvezi z uveljavljanjem pravice do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas zavzelo stališče, da je predhodna pritožba pri delodajalcu v smislu 25. člena ZJU procesna predpostavka za vložitev tožbe le v tistih primerih, ko delavec uveljavlja transformacijo v času trajanja delovnega razmerja.
  • 38.
    VSM Sklep I Cpg 232/2017
    26.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00005599
    Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 17. ZPP-UPB3 člen 180, 318.
    evropski plačilni nalog - zamudna sodba - zamudna sodba v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
    Procesno gledano je postopek izdaje evropskega plačilnega naloga primerljiv s postopkom, ki se začne v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine, ki se na podlagi ugovora dolžnika nato nadaljuje v rednem postopku po določbah ZPP, zaradi česar je po oceni pritožbenega sodišča potrebno nadaljevanje postopka (po ugovoru) v obeh postopkih voditi enako.

    Sodna praksa je že zavzela stališče, da je institut zamudne sodbe, glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati, uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo, ne pa tudi v postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolitvenem delu.

    Toženka je zoper izdani evropski plačilni nalog vložila pravočasen ugovor, s čemer je aktivno nasprotovala zahtevku. Takšna njena procesna aktivnost je po oceni pritožbenega sodišča privedla do vzpostavitve kontradiktornega postopka, v okviru katerega pa izdaja zamudne sodbe (več) ni dopustna.
  • 39.
    VSL Sklep II Cpg 877/2017
    26.10.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00005196
    ZPP člen 140, 141, 141/1, 142, 142/2, 339, 339/2, 339/2-8, 452, 452/2.
    spor majhne vrednosti - osebna vročitev - vročanje odgovora na tožbo - načelo kontradiktornosti - neosebna vročitev - vročanje
    Sodišče prve stopnje bi moralo pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP, torej osebno.

    Katera pisanja morajo biti vročena osebno, je sicer določeno v prvem odstavku 142. člena ZPP. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se (tudi) druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je, zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga, potrebna večja previdnost. Zadnji pogoj, torej potrebo po večji previdnosti, lahko med drugim utemelji tudi zagotavljanje načela kontradiktornosti pri pomembnih procesnih dejanjih.
  • 40.
    VSC Sodba in sklep Cp 252/2017
    26.10.2017
    STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSC00005968
    ZFPPIPP-UPB8 člen 342.
    stvarna služnost - priposestovanje - prenehanje stvarne služnosti
    342. člen ZFPPIPP jasno določa, da s plačilom kupnine prenehajo naslednje pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe: 1. zastavna pravica ali hipoteka in zemljiški dolg, 2. pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve ter 3. naslednje osebne služnosti, stvarno breme ali stavbna pravica: - če je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet prodajne pogodbe, omejena s hipoteko ali zemljiškim dolgom: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke ali zemljiškega dolga v zemljiško knjigo, - v drugih primerih: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega po 244. členu tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka. Iz te zakonske določbe (prav tako pa tudi iz nobene druge) ne izhaja, da s prodajo v stečajnem postopku preneha stvarna služnost, niti da preneha neprava stvarna služnost.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 29
  • >
  • >>