ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - padec na ledu - sprožilni dejavnik - doktrina jajčne lupine - vzročna zveza - izvedena priča - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje bi moralo trditveno tezo tožnice korektno razčistiti z izvedbo dokaznega predloga s postavitvijo interdisciplinarne izvedenske komisije, da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja glede sprožilnega dejavnika oziroma sovzroka za razvoj sindroma fibromialgije, razčistile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - MATIČNE KNJIGE - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00004262
ZPP člen 81, 82, 339, 339/2, 339/2-15, 350, 350/2. ZNP člen 37, 118, 119. SPZ člen 41, 65, 70. ZD člen 132.
delitev solastnine - predlog za delitev solastne stvari - nepravdni postopek - procesna predpostavka - stranke postopka - zavrženje predloga - sposobnost biti stranka - procesna legitimacija - smrt nasprotnega udeleženca pred vložitvijo predloga - matična knjiga - neodpravljiva pomanjkljivost - univerzalno pravno nasledstvo - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - nujni sosporniki - pasivna legitimacija
Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.
Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete (kot stranke označene) osebe v času vložitve tožbe. Enako velja za stranko v nepravdnem postopku. Bistveno je, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka, te sposobnosti pa ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima sicer fizična oseba dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je prvotna stranka in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
Pri delitvi stvari so vsi solastniki nujni sosporniki in morajo vsi sodelovati v postopku (118. člen ZNP, 65., 70. člen SPZ). Zavrženje predloga zoper enega od solastnikov pomeni, da predlog ni vložen proti vsem solastnikom, kar pomeni, da ni vložen zoper pravo stranko. Obstoj pasivne legitimacije pa ni procesna predpostavka, temveč materialnopravni pogoj za utemeljenost predloga, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zoper (ostale) nasprotne udeležence zavrniti in ne zavreči.
vstop novega upnika - pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve - dopolnitev nepopolnega predloga za zavarovanje
V skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ mora upnik v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. To pa zato, ker po petem odstavku 40. člena ZIZ upniku ni treba priložiti predlogu za izvršbo izvršilnega naslova, na podlagi katerega zahteva izvršbo, temveč ga mora le določno označiti. Smiselno to velja tudi za listino o prenosu terjatve.
prodajna pogodba - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pisnost pogodbe - pisnost prodajne pogodbe - ustnost pogodbe - teorija realizacije pogodbe - ugovor zastaranja
Za pogodbo, na podlagi katere se prenaša lastninska pravica na nepremičnini, je sicer predpisana pisna oblika, vendar je tudi pogodba, ki ji manjka oblika, lahko veljavna, če je bila v celoti ali pretežno izpolnjena. Sodišče zato lahko ugodi tožbenemu zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižne listine (zemljiškoknjižnega dovolila) tudi na podlagi ustne pogodbe, ki ji prizna veljavnost na podlagi teorije o realizaciji. Ker zgoraj pojasnjenih materialnopravnih izhodišč sodišče prve stopnje ni upoštevalo, tožnikovih trditev, iz katerih izhaja, da so bile glede deležev tožencev na nepremičnini sklenjene ustne prodajne pogodbe, ki so bile nato tudi realizirane (prepustitev nepremičnine v posest), ni štelo za pravno relevantne in se z njimi ni ukvarjalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004259
ZPotK člen 13. ZPP člen 7, 212, 287, 287/1, 337, 337/1. OZ člen 346.
kreditna pogodba - nenamenski kredit - zamuda s plačilom dveh obrokov - odpoved kreditne pogodbe - odpoved pogodbe - višina dolga - delno plačilo dolga - trditveno in dokazno breme - pritožbene novote - izvajanje dokazov
Tožnica je višino dolga natančno opredelila z listinskimi dokazi, toženec pa je višini dolga zgolj pavšalno oporekal s trditvijo, da je njegov dolg manjši od zatrjevanega.
Narokov, na katere je bil toženec pravilno vabljen, se ni udeležil. Zdravniškega potrdila glede naroka 15. 11. 2016 ni predložil na predpisanem obrazcu, naroka dne 24. 1. 2017 pa se ni udeležil z opravičilom, da se mu je na avtocesti pokvarilo vozilo. Udeležbe na naroku dne 14. 3. 2017, na katerega je bil pravilno vabljen, ni opravičil, zato ne drži pritožbena navedba, da je sodišče v postopku narok izvedlo kljub njegovi upravičeni odsotnosti. Posledično ne drži pritožbeni očitek, da sodišče dokazov v toženčevo korist neutemeljeno ni izvajalo, saj njegovo zaslišanje zaradi neupravičenega izostanka ni bilo možno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004199
OZ člen 70, 190, 197, 271, 271/2, 274, 275, 276, 336, 336/1, 347, 365, 374, 374/1 347/1, 766. SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1, 118, 118/4, 118/5. SZ-1 člen 182, 182/3. - člen 22.
upravljanje poslovne stavbe - obratovalni stroški - neupravičena pridobitev - subrogacija - zastaranje terjatev upravnika - ključ delitve - solastniški delež - trditveno in dokazno breme - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - mandatna pogodba - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - pretrganje zastaranja
Zahtevku na plačilo obratovalnih stroškov je sodišče prve stopnje ugodilo na podlagi neupravičene obogatitve (190. člen OZ) in določb o mandatni pogodbi (766. člen OZ). Pritožbene navedbe, da je taka materialno pravna podlaga za zahtevek na plačilo obratovalnih stroškov napačna, so utemeljene. Glede na v nadaljevanju pojasnjeno razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki ter tretjimi osebami - dobavitelji blaga ali storitev, bi bilo potrebno uporabiti pravila o subrogaciji (275. člen OZ).
Nelastništvo je sicer res negativno dejstvo, vendar je tožeča stranka s predložitvijo podpisane Pogodbe dokazala (ekonomsko) lastništvo, zato se je dokazno breme prevalilo na toženo stranko in nasprotne pritožbene trditve niso utemeljene.
Za terjatev upravnikov poslovnih stavb iz naslova založenih stroškov obratovanja, je treba uporabiti isto določbo o zastaralnem roku, kot velja za terjatve, ki jih etažni lastniki izpolnjujejo neposredno dobaviteljem teh storitev. Gre za zaokrožene izpolnitve, ki imajo naravo občasnih terjatev in za katere velja triletni zastaralni rok.
V konkretnem primeru gre za poslovno stavbo in poslovne prostore, zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo SZ-1 in Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. Slednji sicer v 22. členu ureditev za stanovanja širi tudi na poslovne prostore, vendar le, če gre za poslovne prostore v stanovanjsko-poslovnih stavbah. Zato uporaba SZ-1 in Pravilnika v konkretnem primeru ne pride v poštev. Uporabiti je treba SPZ, ki v 115. členu določa, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače.
denarna kazen - žalitev sodišča - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - zaničevalnost in žaljivost zapisanih besed
V sodni praksi ni sporno, da stranka lahko tudi v sodnem postopku odprto, kritično in ostro ocenjuje ravnanja sodišča in na ta način opozarja na procesne kršitve ali na zmotna materialnopravna stališča sodišča. Takšen način uveljavljanja pravice do sodnega varstva še posebej velja v pravnih sredstvih, v katerih stranka vedno izraža nestrinjanje z odločitvijo sodišča. Dopuščena ostra kritika ravnanja sodišča pa ne sme biti žaljiva. Žaljiva pa je takrat, ko nedopustno posega v avtoriteto sodnika, sodišča ali sodne veje oblasti. V vsakem konkretnem primeru je zato treba presojati, ali gre za ostro in zato dovoljeno kritiko, ali pa za nedovoljene žaljive izjave ali žaljive vrednostne sodbe, katerih namen ni varstvo pravic stranke, marveč diskvalifikacija sodnika, sodišča ali sodne veje oblasti.
prepoved konkurence - odgovornost za ravnanje delavca - kršitev konkurenčne prepovedi - bivši družbenik - bivši direktor
Četudi drži pritožbeno razlogovanje tožeče stranke, da je toženec kot edini družbenik in direktor novoustanovljene družbe odgovoren za ravnanje svojih delavk, pa to nima nobene zveze z očitano kršitvijo prepovedi konkurence. Odgovornost toženca bi bila podana le, če bi sam aktivno deloval, torej če bi stranke sam nagovarjal, naj zapustijo tožečo stranko in pridejo k toženi stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL00004168
OZ člen 619, 649. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - situacija - končni obračun - zamuda stranke - pogodbena garancija - posebne gradbene uzance
Določba Podizvajalske pogodbe, da naročnik (tožena stranka) pri vsaki situaciji zadrži 10% vrednosti, kot garancijo za dobro in pravočasno izvedbo del, je v gradbenih pogodbah precej običajna in sama po sebi ni v nasprotju ne s prisilnimi predpisi ne z moralo.
Ali bi pravica tožeče stranke do zamudnih obresti sploh lahko nastala, je odvisno od tega, ali je tožena stranka prišla v zamudo. Če je plačila zadrževala upravičeno (ker tožeča stranka svojih obveznosti ni pravilno in pravočasno opravila), o zamudi ne more biti govora.
PGU v 1. uzanci določajo, da se z njimi urejajo razmerja med naročniki in izvajalci del pri izvajanju del na gradbenih objektih. To pomeni, da za njihovo uporabo ni bistvena prav sklenitev gradbene pogodbe. Ključno je, da gre za opravljanje del na gradbenih objektih.
OZ člen 9, 366, 367, 367/1, 421, 421/1. ZFPPIPP člen 440. ZPP člen 81, 81/5.
dolžnost izpolnitve obveznosti - zastaranje - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - umaknjena, zavržena ali zavrnjena tožba - tožba, zavržena zaradi nepristojnosti - izbris pravne osebe iz sodnega registra - prevzem terjatve - odstop terjatve (cesija) - pobot - trditvena podlaga - dokazno breme
Tožnica je tožbo vložila znotraj trimesečnega roka od pravnomočnega sklepa, s katerim je bila tožba zaradi izbrisa odstopnice zavržena, zato se šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvotnim postopkom in torej zastaralni rok ni potekel. Ni mogoče slediti pritožniku, da tožnica kot prevzemnica terjatve ne more uveljavljati pretrganja zastaranja, ki je nastalo z vložitvijo predloga za izvršbo odstopnika. S prevzemom terjatve je namreč vstopila v njegov pravni položaj in pridobila nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik (prvi odstavek 421. člena OZ). Drugačna razlaga bi bila v nasprotju z namenom zastaranja, ki sankcionira pasivnost upnika in s tem varuje pravno varnost. V obravnavani zadevi, ko je upnik pred odstopom terjatve pravočasno sprožil postopek za izterjavo, nato o odstopu terjatve obvestil dolžnika, prevzemnik pa je poskušal nadaljevati postopek namesto odstopnika, kar mu prav zaradi dolžnikovega nesoglasja ni uspelo, o pasivnosti pri izterjavi terjatve ni mogoče govoriti. Drži sicer, da bi v danem primeru ob prevzemu terjatve prevzemnik še lahko sam vložil novo tožbo v triletnem zastaralnem roku, vendar bi bila situacija lahko tudi drugačna in bi bil ta rok zamujen. Nedosledno bi bilo, če bi upravičenec izgubil svoje pravice tudi v primeru, kadar bi želel uveljavljati zahtevek, pa ga ne bi mogel zaradi okoliščin, ki niso na njegovi strani, kar velja tudi za prenehanje pravne subjektivitete odstopnika. Pritožbeno sodišče zato soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da ugovor zastaranja ni utemeljen.
solastninski delež - višina solastninskih deležev - pomotni vpis - elektronska zemljiška knjiga - zemljiška knjiga - izbrisna tožba
Napake, do katerih je prišlo pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v novo zbirko informacijskega sistema elektronske zemljiške knjige, se odpravljajo po določbah ZZK-1 o pomotnih vpisih (200. člen ZZK-1).
vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - odvetnik kot pooblaščenec - vročanje odvetniku - vročanje v poštni predal - napačno vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - vložitev revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodba sodišča druge stopnje se vroča osebno. Sodišče je odvetniku, ki je samostojni odvetnik, vročilo tako, da je na vročilnici poštar zapisal, da osebe ni in ni mogoče vročiti pošiljke odraslemu članu gospodinjstva ter da zato pošiljko vrže v poštni predal. Sodišče je štelo za vročitev sodbe datum na obvestilu poštarja. Odvetnik pa je dokazal, da je čez tri dni dvignil v poštnem predalu to pošiljko. Pravilno bi bilo treba šteti to obvestilo za opozorilo po 142. členu ZPP in nato bi imel naslovnik še 15 dni, da pošto dvigne. Šele na to, če je ne bi dvignil, bi sodišče lahko štelo po fikciji, kdaj je bila vročitev opravljena.
OZ člen 25, 28. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 437. ZIZ člen 23.
odstop od kreditne pogodbe - odstopna pravica - način vročanja pisanj - pravica do izjave stranke - dokazi in dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - sklep o izvršbi - verodostojna listina
S pogodbeno določbo, ki velja tudi za vročanje opominov oziroma izjave o odstopu od pogodbe, sta se pogodbeni stranki (drugače kot to sicer ureja dispozitivno pravilo OZ) sporazumeli, da začne izjava o uresničitvi odstopne pravice učinkovati že, ko banka izjavo pošlje na določen način (na naslov določen v pogodbi in ko poteče v tem členu določen čas od oddaje na pošto).
izvršba na nepremičnine - predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino - ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - razlogi, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo - načelo sorazmernosti - sorazmernost ukrepa - prepoved čezmernih posegov v dolžnikovo premoženje
Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, lahko dolžnik zoper sklep, s katerim je bilo dovoljeno nadaljevanje izvršbe na nepremičnine, vloži ugovor le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu, kar pomeni, da lahko ugovarja le zoper novo sredstvo izvršbe (smiselna uporaba 53. v zvezi s 34. členom ZIZ), vendar pa pritožbeno sodišče opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje že pri odločanju o predlogu upnika z dne 16. 3. 2017 in nato pri odločanju o ugovoru dolžnika zoper sklep z dne 27. 3. 2017 opraviti tudi presojo, ali je, ob upoštevanju vseh okoliščin predmetne izvršilne zadeve, podana sorazmernost med predlagano izvršbo na nepremičnini dolžnika, ki naj bi bili njegov dom, in višino terjatve, ki jo izterjuje upnik.
V skladu z določbo 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Ta možnost je bila tožniku dana, poleg tega pa mu je sodišče dalo še dodatno možnost po prvem naroku, da v dopolnitvi tožbe podrobneje pojasni svojo trditveno in dokazno podlago.
sprememba preživnine - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe otroka
Ker toženec tudi po prestani zaporni kazni ne plačuje preživnine za tožnico, je očitno, da pomoč očeta zakonite zastopnice (ki te pomoči ni dolžan dajati) predstavlja nekakšno "nadomestno" rešitev pri zagotavljanju zadostnih sredstev za tožničino preživljanje, ki sta jih sicer kot preživninska zavezanca primarno dolžna priskrbeti starša tožnice. Zato te očetove pomoči ni mogoče upoštevati kot dela materialnih zmožnosti tožničine zakonite zastopnice, zaradi katerega bi lahko bila toženčeva preživninska obveznost do tožnice sorazmerno nižja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004406
OZ člen 131, 131/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 294, 294/7. ZGD člen 258. ZZavar člen 51, 51/2. ZPP člen 212, 236a, 236a/6, 254, 254/3.
družba za vzajemno zavarovanje - odškodninska odgovornost uprave - elementi odškodninske odgovornosti - zadostnost trditvene podlage - sklicevanje na priloge kot del trditvene podlage - trditveno in dokazno breme - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - škoda - pomen dokazov - materialno procesno vodstvo - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - predpravdno izvedensko mnenje - nesubstanciran dokazni predlog - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - pisna izjava priče - informativni dokaz
Ena od temeljnih razlik med materialnim in procesnim dokaznim oziroma trditvenim bremenom je v tem, da materialno breme ves čas postopka nosi ista stranka (je stabilno), medtem ko procesno dokazno breme glede na uspeh dokazovanja lahko prehaja od ene stranke na nasprotno stranko.
Kako natančno mora tožena stranka prerekati tožbeni zahtevek oziroma tožeča stranka prerekati ugovore tožene stranke, je med drugim odvisno od kvalitete predhodnih navedb nasprotne stranke.
Nasprotni dokaz bo uspešen že, če bo skupni uspeh dokazovanja pod nivojem zahtevanega dokaznega standarda.
Na tožeči stranki je bilo, da zatrdi in dokaže, da so boljši (cenejši) ponudniki zadevnih storitev v kritičnem času obstajali, torej da bi bilo tudi realno, ne le teoretično, mogoče doseči nižjo ceno. Pri pravilu poslovne presoje namreč ni mogoče izhajati iz idealnega sveta, kjer bi obstajala množica ponudnikov, ki bi bili pripravljeni opraviti specifične storitve po ugodnejših cenah od tistih, ki jih je plačala tožeča stranka, pač pa je potrebno presojati ex ante v trenutku poslovne odločitve, ali so tedaj konkretno obstajali ponudniki zadevnih storitev, ki so bili pripravljeni te storitve opraviti po nižjih cenah.
Sklicevanje na vsebino drugih listin in dokumentov kot na lastne navedbe povzroča tako pri sodišču kot pri nasprotni stranki nejasnost in negotovost o vsebini trditvene podlage. Zato mora biti pristop k dovolitvi sklicevanja na priloge tožbe kot lastne navedbe stranke restriktiven. Ni mogoče pričakovati od sodišča, da bo samo v obširni dokumentaciji iskalo in izluščilo, katera dejstva bi utegnila biti relevantna za odločitev v sporu.
Zgolj nestrinjanje tožeče stranke s posameznimi ugotovitvami izvedenca, ob odsotnosti okoliščin iz tretjega odstavka 254. člena ZPP, ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca.
Dokazi ne morejo služiti temu, da stranke izvedo kakšne trditve naj sploh postavijo, zato se priče ne zaslišujejo v informativne namene. Kljub določbi šestega odstavka 236.a člena ZPP, po kateri mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004360
ZD člen 32, 103. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72. SZ člen 118. ZPP člen 8, 154, 155, 337, 337/1. Odvetniška tarifa člen 7, 7/3.
pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - odkup stanovanja po SZ - kupoprodajna pogodba - ustni dogovor - navidezni kupec - obljuba - dedna pogodba - neveljavnost dedne pogodbe - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - redno priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobrovernost posesti - izločitve iz zapustnikovega premoženja - izločitev v korist potomcev - izločitev dela zapuščine - skupnost življenja z zapustnikom - potni stroški pooblaščenca odvetnika - kriterij potrebnosti stroškov
Dva toženca imata prebivališče v K. in od njiju ni mogoče zahtevati, da si poiščeta odvetnika v L., zato so stroški prihoda tega odvetnika na sodišče na glavno obravnavno potrebni v smislu določila 155. člena ZPP. Z zastopanjem tretjega toženca po istem odvetniku pa so nastali manjši pravdni stroški, kot bi jih bil v nasprotnem primeru dolžan povrniti tožnik tožencu, če bi pooblastil drugega odvetnika iz kraja sedeža sodišča oziroma svojega prebivališča.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje - ekonomska skupnost - skupnost partnerjev v zrelih letih - spolno življenje
Tožnica ni dokazala obstoja ekonomske skupnosti. Tako ni podala navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je v letih druženja prihajalo do prelivanja njunih (denarnih ali nedenarnih) prispevkov ter da sta te prispevke redno namenjala kritju skupnih potreb ali skupaj investirala v kakšno materialno dobrino.
Sodišče prve stopnje ni prezrlo dejstva, da sta tožnica in zapustnik bližnji odnos vzpostavila v zrelih letih. Ravno zato ni štelo za odločilne odsotnosti spolne zveze, ki je sicer pomemben element življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev. Pravno zmotno pa je pritožbeno zavzemanje za dodatno manj strogo obravnavo skupnosti starejših oseb, ki sta že pred tem živeli vsaka v svoji partnerski (zakonski) zvezi in si ustvarili družini. Sodna praksa zavzema nasprotno stališče in sodišču v tovrstnih primerih narekuje zadržanost.