podpis pritožbe - narok - dokaz z zaslišanjem strank
Podpis (in žig) ni sam sebi namen. Njegova funkcija je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja. Na pritožbi dolžnikov je podpis - parafa, za katerega ni mogoče reči, da ni lastnoročni podpis pooblaščenca. Glede na to, da ima pritožba enako "glavo" odvetnika kot vsa njegova pisanja sodišču, ni dvoma v identifikacijo vlagatelja pritožbe.
Sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ker ta ni namenjen dopolnjevanju nekonkretiziranih trditev.
Stroški začasnega skrbnika zapuščine predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka, ki jih glede na okoliščine primera ni dolžna nositi dedinja, saj je začasni skrbnik zapuščine deloval v interesu zgoraj navedenih ločitvenih upnikov, ne pa dedinje. Zato jih krije ločitveni upnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007910
ZPP člen 224, 224/4. ZOR člen 25, 25/2, 379, 379/1, 997, 1004, 1004/1, 1004/4. OZ člen 1060. ZN člen 49, 49/1.
solidarno poroštvo - notarski zapis - izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve vročitve - vsebina poštne pošiljke
V prvem členu sporazuma se ugotavlja vsebina obveznosti glavnega dolžnika do upnika na podlagi kreditne pogodbe, torej se v tem delu z dokazno močjo javne listine izkazuje nastanek obveznosti glavnega dolžnika. V četrtem členu sporazuma prva dolžnica kot porokinja tej listini priznava pravno naravo izvršilnega naslova za izterjavo neplačanega dolga v višini 1.050.000,00 ATS, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, z vsemi pripadki, iz kateregakoli njenega premoženja, za primer, da dolžnik ne bo izpolnjeval svojih obveznosti iz sporazuma ali kreditne pogodbe. V tem členu je torej prva dolžnica kot porokinja dovolila poplačilo določljivih obveznosti glavnega dolžnika iz vsega svojega premoženja neposredno v izvršilnem postopku, za primer, če jih ne bo izpolnil glavni dolžnik, torej je podala poroštveno izjavo v smislu 997. člena ZOR ter tudi soglasje z neposredno izvršljivostjo te svoje obveznosti. S tem so izpolnjene vse predpostavke, da sporazum, ob izkazani zapadlosti obveznosti, predstavlja tudi izvršilni naslov zoper prvo dolžnico kot porokinjo.
Za zastaranje terjatve, ki je ugotovljena z izvršljivim notarskim zapisom velja desetletni zastaralni rok.
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.
V skladu z določbo 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Ta možnost je bila tožniku dana, poleg tega pa mu je sodišče dalo še dodatno možnost po prvem naroku, da v dopolnitvi tožbe podrobneje pojasni svojo trditveno in dokazno podlago.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - zastaranje odškodninskega zahtevka - škoda - škoda povzročena s kaznivim dejanjem
Tožba za povrnitev škode, storjene s kaznivim dejanjem, je pravočasna, če je vložena kadarkoli pred zaključkom kazenskega postopka, kar velja ne glede na njegov (prihodnji) izid. Izid kazenskega postopka je pomemben le za tožbe, vložene po njegovem zaključku, saj je od njega odvisno, ali začne zastaranje po končanem pretrganju teči znova.
Odločitev kazenskega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o protipravnosti ravnanja toženca, saj odškodninska odgovornost ni odvisna od tega, ali ima škodno dejanje v sebi elemente kaznivega dejanja. V konkretnem primeru gre za položaj, ko sodišči v pravdnem in kazenskem postopku obravnavata identično dejansko stanje; pravdno sodišče s stališča norm civilnega prava, kazensko sodišče pa ob uporabi kazenskopravnih pravil (14. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00004297
URS člen 26. OZ člen 131, 148, 416.
odškodninska odgovornost države za škodo, ki jo povzroči njen organ - odškodninska odgovornost države za ravnanje sodnika - protipravnost sodnikovega ravnanja - pravica do povračila škode
Pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z vsemi razlogi, zaradi katerih bi bila v postopku z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena. V pravnomočne odločbe ni mogoče posegati, saj se pravilnosti in zakonitosti sodnih odločb preverjajo v postopkih z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi ter v postopku ustavne pritožbe. Presoja utemeljenosti odškodninskega zahtevka zaradi protipravnega ravnanja sodišča je dopustna, kadar je bilo ravnanje sodišča v postopku v očitnem nasprotju s potrebno profesionalno skrbnostjo in je zato stranki nastala škoda. Odgovornost države je podana, če je škoda nastala zaradi nepravilne uporabe veljavne zakonodaje ali če je prišlo v sodnem postopku, ki je predmet obravnavanja, do očitnega odstopa od veljavne metode dela. Odgovorna je le za hude kršitve sodišča, ne pa za vsako napako, ki je nastala v procesu odločanja. Protipravnost mora biti jasna in očitna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00004969
URS člen 23, 23/1, 53, 53/3, 54, 54/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. Protokol 7 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 5. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3, 3/1, 3/2. ZPP člen 337, 337/1, 355, 355/1, 358, 358-5, 411, 411/1, 421, 421/4. ZZZDR člen 5a, 5a/1, 105, 105/2, 105/3. ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 21, 21/1, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-5, 71, 71/1, 71/2, 74, 74/2, 238b, 238b/1, 238d, 238e, 238e/1, 238f, 238f/4, 238f/5, 238f/6.
izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok - izvršba v zadevah glede osebnih stikov z otroki - izročitev otroka - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - ugovor zoper sklep o izvršbi - odlog izvršbe - posebne okoliščine primera - čas odloga izvršbe - varstvo otrokovih pravic - največja otrokova korist - zagotavljanje otrokove koristi v izvršilnem postopku - otrokova želja - neformalni razgovor z otrokom - dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - tožba na predodelitev otroka - sprememba okoliščin med postopkom - prešolanje učenca osnovne šole - dokončanje šolanja - pravica do družinskega življenja - pravica do učinkovitega sodnega varstva
Ugovorni razlog vsekakor obstoji takrat, kadar je izvršilni naslov prenehal (zaradi razveljavitve ali spremembe), v primeru tako imenovanih trajnostnih razmerjih pa tudi takrat, ko se s kasnejšo sodno odločbo ali na drug, z zakonom določen način, to pravno razmerje za vnaprej uredi drugače.
Četudi bi bilo v največjo otrokovo korist, da bi se vprašanje njegove vzgoje in varstva razrešilo na drugačen način, kot to velja po sedaj veljavnem izvršilnem naslovu, o tem izvršilno sodišče ne sme odločati v okviru ugovora zoper sklep o izvršbi. Tudi ne more biti pomembno, ali otrok dejansko hoče živeti pri roditelju, kateremu je bil dodeljen.
V postopku izvršbe glede varstva in vzgoje otroka se otrokova korist upošteva pri odločanju o odlogu izvršbe. Prav otrokova največja korist je kriterij, po katerem sodišče tehta, ali je treba z izvršbo nadaljevati ali jo odložiti.
Upničini pravici do učinkovitega sodnega varstva ter do vzgoje in varstva otroka se morata v konkretnem primeru začasno umakniti pravici otroka, da se pri odločitvah sodišča varuje njegovo dobrobit in koristi. Otrok ima pravico, da mirno dokonča osnovno šolo v okolju, v katerem tudi prebiva, in zaradi izvršbe ni ponovno izpostavljen bodisi spremembi šole bodisi vsakodnevnim migracijam.
umik tožbe - umik takoj po izpolnitvi - izpolnitev zahtevka med postopkom - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - zavezanec za povrnitev stroškov
Tožba je bila potrebna. Ker sta tožnika tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, nastali stroški v skladu s 158. členom ZPP bremenijo toženko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004821
ZIZ člen 15, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3. ZPP člen 6, 226, 226/2, 337, 337/1. OZ člen 243, 243/4.
postopek zavarovanja - začasna odredba - izročitev motornega vozila - prodaja predmeta zavarovanja pred izdajo začasne odredbe - izvajanje dokazov - listina v tujem jeziku - dokazni standard verjetnosti - kontradiktornost v postopku zavarovanja - obstoj nevarnosti - prepoved odtujitve in obremenitve - stvari, določene po vrsti (generične stvari) - individualno določena stvar - dolžnost zmanjševanja škode - tehtanje okoliščin - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev premičnin, na katero meri terjatev. Začasna odredba s tako vsebino pa nima nobenega smisla, če tožena stranka še pred njeno izdajo katero od premičnin, na katero se nanaša predlog za izdajo začasne odredbe, odtuji.
V kolikor gre za po vrsti določen predmet (genus), za katerega je v naprej znano, da njegova vrednost s časom občutno pada, začasna odredba, ki meri na prepoved razpolaganja s tem predmetom, ni v vsakem primeru v skladu z namenom zavarovanja.
Za pravilno uporabo določbe 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, zaradi česar je iz obrazložitve tudi izostala presoja trditev tožeče stranke o verjetnosti nastanka konkretnih posledic, ki bi ji nastale, če začasna odredba ne bo izdana in bo tožena stranka sporno vozilo prodala, v razmerju s škodo, ki bo nastala toženi stranki zaradi manjše vrednosti vozila, ki ga do pravnomočnosti sodbe ne bi smela prodati, če se bo začasna odredba izkazala za neutemeljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004260
SZ-1 člen 30, 44, 51, 66, 68.
etažna lastnina - pasivna legitimacija upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - naročnik storitve - sredstva rezervnega sklada
Tožene stranke k plačilu ne zavezuje niti dejstvo, da je prav ona imetnica računa na katerem se vodijo sredstva rezervnega sklada za sporno stavbo in iz katerega je bilo plačilo izvedeno. Povsem običajno je namreč, da so imetniki računov za rezervni sklad večstanovanjskih stavb upravniki. To pa ne pomeni, da so tudi lastniki sredstev, ki se na njih nahajajo. Nasprotno. To so sredstva etažnih lastnikov, s katerimi je mogoče razpolagati le na v zakonu (SZ-1) urejen način.
OZ člen 46, 46/1, 49, 49/1, 118, 118/2, 119, 119/1.
zmota - prevara - vrednost predmeta pogodbe - leasing pogodba - prodajna pogodba - čezmerno prikrajšanje - rok za uveljavitev zahtevka - profesionalna oseba - izpodbojnost pogodbe - opravičljiva zmota - oderuška pogodba - skrbnost v pravnem prometu - cenitev, pridobljena pred pravdo - bistvena zmota
Tožeča stranka je sicer trdila, da je bila prodajna cena oderuška, kar pa ne zadostuje za presojo in ugotovitev, da je pogodba oderuška in posledično nična.
Tudi, če drži, da je sporna cena nerealna oziroma previsoka, slednje ne spreminja dejstva, da je tožeča stranka tista, ki bi kot profesionalna oseba, katere osnovna dejavnost je financiranje, morala preveriti predmet, ki ga kupuje in ceno zanj. Ker je dano ponudbo oziroma prodajno pogodbo brez pripomb sprejela, se je s ceno očitno strinjala. Samo dejstvo visoke cene namreč še ne pomeni prevare.
Trditve, da cene ni mogla preveriti, niso utemeljene. Tožeča stranka je sicer navajala, da je bilo v konkretnem primeru nemogoče preveriti ceno, ker je bil predmet pogodbe izdelan po željah naročnika, vendar slednjega ni izkazala. Ni namreč trdila in dokazala, da je dejansko poskusila pri drugih proizvajalcih ali kako drugače pridobiti cene primerljivega blaga, pa je bila pri tem neuspešna. Tako (skrbno) ravnanje bi pri njej bodisi potrdilo voljo za sklenitev pogodbe, ali pa bi jo spravilo v dvom o primernosti cene, zaradi česar prodajne pogodbe ne bi sklenila. Nenazadnje je predmet prodajne pogodbe tudi predmet leasinga, iz katerega se tožeča stranka kot leasingodajalec (lahko) poplača, če leasingojemalec ne plača leasing obrokov. Ker je ponujeno ceno brez pripomb sprejela, je prevzela riziko (pre)visoke cene in posledično, da predmet leasinga ne bo nudil zadostnega zavarovanja danega posojila leasingodajalca.
Za presojo pravočasnosti tožbe na podlagi čezmernega prikrajšanja je ključen le trenutek sklenitve prodajne pogodbe in vložitve tožbe.
Že z razpisom dražbe so temu nastali novi izvršilni stroški. Dolžnik bi se izognil novim stroškom za organizacijo dražbe, če bi poravnal celoten dolg še preden je izvršitelj opravil kakršnokoli dejanje v zvezi s prodajo premičnin na dražbi. Ker pa je poplačal dolg po tem, ko je izvršitelj že razpisal dražbo, so nastali novi stroški in v tistem trenutku so bili potrebni za izvršbo.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - nemožnost uporabe solastne stvari - zahteva za dopustitev uporabe - prikrajšanje - obogatitev - korist od uporabe stvari
Toženec je solastno hišo prepustil v uporabo svoji nečakinji, ki je hišo oddajala in je hišo tako izključno uporabljal 11 let. Solastnika zahtevata uporabnino na podlagi 198. člena OZ. Ker sta se skušala s tožencem dogovoriti, nečakinja pa jima ni pustila niti v solastno hišo, toženec pa je odklanjal dogovarjanje, je podan temelj za sklepanje, da je tožeča stranka prikrajšana, tožena pa obogatena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00004199
OZ člen 70, 190, 197, 271, 271/2, 274, 275, 276, 336, 336/1, 347, 365, 374, 374/1 347/1, 766. SPZ člen 115, 116, 116/1, 116/1-1, 118, 118/4, 118/5. SZ-1 člen 182, 182/3. - člen 22.
upravljanje poslovne stavbe - obratovalni stroški - neupravičena pridobitev - subrogacija - zastaranje terjatev upravnika - ključ delitve - solastniški delež - trditveno in dokazno breme - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - mandatna pogodba - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - pretrganje zastaranja
Zahtevku na plačilo obratovalnih stroškov je sodišče prve stopnje ugodilo na podlagi neupravičene obogatitve (190. člen OZ) in določb o mandatni pogodbi (766. člen OZ). Pritožbene navedbe, da je taka materialno pravna podlaga za zahtevek na plačilo obratovalnih stroškov napačna, so utemeljene. Glede na v nadaljevanju pojasnjeno razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki ter tretjimi osebami - dobavitelji blaga ali storitev, bi bilo potrebno uporabiti pravila o subrogaciji (275. člen OZ).
Nelastništvo je sicer res negativno dejstvo, vendar je tožeča stranka s predložitvijo podpisane Pogodbe dokazala (ekonomsko) lastništvo, zato se je dokazno breme prevalilo na toženo stranko in nasprotne pritožbene trditve niso utemeljene.
Za terjatev upravnikov poslovnih stavb iz naslova založenih stroškov obratovanja, je treba uporabiti isto določbo o zastaralnem roku, kot velja za terjatve, ki jih etažni lastniki izpolnjujejo neposredno dobaviteljem teh storitev. Gre za zaokrožene izpolnitve, ki imajo naravo občasnih terjatev in za katere velja triletni zastaralni rok.
V konkretnem primeru gre za poslovno stavbo in poslovne prostore, zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo SZ-1 in Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb. Slednji sicer v 22. členu ureditev za stanovanja širi tudi na poslovne prostore, vendar le, če gre za poslovne prostore v stanovanjsko-poslovnih stavbah. Zato uporaba SZ-1 in Pravilnika v konkretnem primeru ne pride v poštev. Uporabiti je treba SPZ, ki v 115. členu določa, da so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem, če zakon ali pogodba ne določa drugače.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - res iudicata kot procesna ovira - identiteta spora - identiteta tožbenega zahtevka - subjektivna istovetnost tožbenega zahtevka - objektivna istovetnost tožbenega zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija - meje pravnomočnosti - nova dejanska podlaga - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe - predlog za izvršbo na podlagi priložene menice - nasprotna izvršba - objektivne meje pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti
Obseg pravnomočnosti sodbe se presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Za ugotovitev identičnosti sporov so torej odločilni: izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga ter njuna medsebojna primerjava. V dejansko podlago sodbe spada vse, kar so stranke navedle za utemeljitev zahtevka.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje glede ugotavljanja identitete tožbenega zahtevka ukvarjalo zgolj s presojo identitete tožbenega zahtevka z vidika presojane pravne podlage zahtevka, spregledalo pa je, da tožeča stranka v sedaj obravnavani tožbi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na historičnem dogodku, ki je drugačen kot historični dogodek, ki je zaobsežen s pravnomočno sodbo IX Pg 724/2014.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - izvajanje dokazov
Izostanek izrecne zavrnitve predlaganih dokazov še ne pomeni, da ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, kar bi utemeljevalo obstoj kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zadostuje, da so razlogi vključeni v ostale razloge sklepa. Ker za izdajo začasne odredbe zadostuje verjeten obstoj zahtevka, tudi ni podana kršitev pravice do izvajanja dokazov že zgolj zato, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, četudi se ti nanašajo na odločilna dejstva.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje - ekonomska skupnost - skupnost partnerjev v zrelih letih - spolno življenje
Tožnica ni dokazala obstoja ekonomske skupnosti. Tako ni podala navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je v letih druženja prihajalo do prelivanja njunih (denarnih ali nedenarnih) prispevkov ter da sta te prispevke redno namenjala kritju skupnih potreb ali skupaj investirala v kakšno materialno dobrino.
Sodišče prve stopnje ni prezrlo dejstva, da sta tožnica in zapustnik bližnji odnos vzpostavila v zrelih letih. Ravno zato ni štelo za odločilne odsotnosti spolne zveze, ki je sicer pomemben element življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev. Pravno zmotno pa je pritožbeno zavzemanje za dodatno manj strogo obravnavo skupnosti starejših oseb, ki sta že pred tem živeli vsaka v svoji partnerski (zakonski) zvezi in si ustvarili družini. Sodna praksa zavzema nasprotno stališče in sodišču v tovrstnih primerih narekuje zadržanost.
SPZ člen 213, 213/1, 219, 219/1.. ZIZ člen 55, 55/1.. ZPP člen 309.
izvršilni postopek - prepoved bodočih motilnih ravnanj - poseg v služnost poti - dopustnost posega - izgradnja podpornega zidu
Služnostna pravica poti, v katero je dolžnikoma, kot lastnikoma služečega zemljišča z izvršilnim naslovom prepovedano posegati, je pravica na tuji stvari, za katero velja, da se izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služeče zemljišče. Iz tega izhaja omejujoča razlaga v izvršilnem naslovu opredeljene pravice, ki dopušča posege lastnika služečega zemljišča na zemljišču (tudi izgradnjo škarpe z ograjo ob meji poti kot v obravnavani zadevi), s katerimi izvrševanje služnosti ni bistveno prizadeto.
Sodišče prve stopnje pojasnjenega materialnopravnega pristopa ni upoštevalo, ko je kot nedopustni poseg v služnost poti opredelilo postavitev objekta (škarpe z ograjo) zunaj širine služnostne poti, ki povzroča nelagodje voznikom. Obstoj nelagodja ne pomeni bistvene spremembe načina izvrševanja poti in ne dosega standarda pomembnejšega oviranja izvrševanja služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00005084
Protokol 1 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin člen 1.. URS člen 2, 23, 23/1, 33, 158.. ZIZ člen 3, 10, 10/2, 42, 55, 55/1, 56, 76, 76/1.. ZPP člen 319, 319/1, 385, 385/1, 386.
pravnomočnost sklepa o izvršbi - poseg v načelo pravnomočnosti - dopustnost posega v lastninsko pravico - splošno načelo sorazmernosti - več izvršilnih sredstev - nepremičninska izvršba - omejitev izvršbe - na predlog stranke ali po uradni dolžnosti - sodba praksa ESČP
Pravnomočna sodna odločba, s katero je vsebinsko odločeno o v predlogu za izvršbo podani zahtevi za sodno varstvo prisilne izvršbe, veže stranke in sodišče. Zahteva po spoštovanju pravnomočnosti je kot načelo ustavna kategorija, ki zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo. Pravnomočnost kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva je močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe. Pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami.
Sodišče prve stopnje mora biti pozorno na spoštovanje načela sorazmernosti na način, da bo upoštevalo stopnjevitost posega v dolžničino premoženje. Po uradni dolžnosti bo najprej sledilo možnosti poplačila upnikove (glede na podani umik za glavno terjatev) edine preostale majhne terjatve izvršilnih stroškov iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev (3. člen ZIZ ter 2. in 33. člen Ustave in 1. člen Protokola št. 1 k EKČP, sodba ESČP v zadevi Vaskršić). Prodajo nepremičnin sme izvesti le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ni uspešno.
ZOZP člen 41. OZ člen 365. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja - nezavarovano vozilo - pravica do izjave - lastnik vozila - povzročitelj prometne nesreče - splošni zastaralni rok - pretrganje zastaranja s tožbo
Pravno podlago regresnega zahtevka Slovenskega zavarovalnega združenja predstavljajo določbe 41. člena ZOZP in ne določbe OZ o subrogaciji, torej prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico. Zato ne pride v poštev določba šestega odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določbe OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Za zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnega združenja zato velja splošni petletni zastaralni rok.