spor o obsegu zapustnikovega premoženja - sklep o prekinitvi postopka - napotitev dedičev na pravdo
Ob upoštevanju zemljiškoknjižnega stanja in domneve lastninske pravice iz 11. člena SPZ ter nasprotovanja preostalih dveh dedičev je ugotovitev prvega sodišča, da je pritožničina pravica manj verjetna, pravilna.
OZ člen 25, 28. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 437. ZIZ člen 23.
odstop od kreditne pogodbe - odstopna pravica - način vročanja pisanj - pravica do izjave stranke - dokazi in dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga - sklep o izvršbi - verodostojna listina
S pogodbeno določbo, ki velja tudi za vročanje opominov oziroma izjave o odstopu od pogodbe, sta se pogodbeni stranki (drugače kot to sicer ureja dispozitivno pravilo OZ) sporazumeli, da začne izjava o uresničitvi odstopne pravice učinkovati že, ko banka izjavo pošlje na določen način (na naslov določen v pogodbi in ko poteče v tem členu določen čas od oddaje na pošto).
vročanje sodnih pisanj - osebno vročanje - odvetnik kot pooblaščenec - vročanje odvetniku - vročanje v poštni predal - napačno vročanje - fikcija vročitve - obvestilo o prispelem pisanju - vložitev revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodba sodišča druge stopnje se vroča osebno. Sodišče je odvetniku, ki je samostojni odvetnik, vročilo tako, da je na vročilnici poštar zapisal, da osebe ni in ni mogoče vročiti pošiljke odraslemu članu gospodinjstva ter da zato pošiljko vrže v poštni predal. Sodišče je štelo za vročitev sodbe datum na obvestilu poštarja. Odvetnik pa je dokazal, da je čez tri dni dvignil v poštnem predalu to pošiljko. Pravilno bi bilo treba šteti to obvestilo za opozorilo po 142. členu ZPP in nato bi imel naslovnik še 15 dni, da pošto dvigne. Šele na to, če je ne bi dvignil, bi sodišče lahko štelo po fikciji, kdaj je bila vročitev opravljena.
solastninski delež - višina solastninskih deležev - pomotni vpis - elektronska zemljiška knjiga - zemljiška knjiga - izbrisna tožba
Napake, do katerih je prišlo pri prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v novo zbirko informacijskega sistema elektronske zemljiške knjige, se odpravljajo po določbah ZZK-1 o pomotnih vpisih (200. člen ZZK-1).
Delovne metode, analize, pravila znanosti in stroke ter izkušnje, na podlagi katerih je izvedenec v mnenju podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, morajo biti določno navedene, ker je le na ta način mogoče preveriti pravilnost in kakovost teh ugotovitev. Če teh podatkov izvedenec v mnenju, dopolnitvi mnenja ali na zaslišanju ne da, so stranke prikrajšane za pravico do izjave, ob tem, da je njihov položaj še dodatno otežen, ker gre za strokovna vprašanja in ker stranke običajno ne sodelujejo pri izdelavi izvedenskega mnenja, raziskovani postopek izvedenca pa v bistvenem nadomesti dokazni postopek, kar ima običajno odločilno dokazno vrednost pri odločanju o (ne)utemeljenosti zahtevka oziroma predloga. Te predpostavke je treba toliko bolj upoštevati, ko stranke opredeljeno nasprotujejo mnenju in zahtevajo, da izvedenec da dodatna pojasnila, na podlagi katerih preverljivih podatkov, metod ali analiz temeljijo njegove ugotovitve iz mnenja.
postopek osebnega stečaja - skrajšanje preizkusnega obdobja - spremenjene okoliščine - zdravstveno stanje - obstoj stečajne mase
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predloženega zdravniškega potrdila izhaja, da ima dolžnik zdravstvene težave že od leta 2011, da od takrat dalje prihaja do prilagoditve zdravil ter da tako o spremenjenih okoliščinah v zvezi z njegovim zdravstvenim stanjem ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004188
OZ člen 587. ZPP člen 454, 454/2.
pogodba o najemu - vzdrževanje - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - spletna stran - najemnina - vzdrževalnina
V sporih majhne vrednosti lahko sodišče izda odločbo brez razpisa naroka za glavno obravnavo, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala (drugi odstavek 454. člena ZPP).
Sodišče prve stopnje se je ukvarjalo tudi z razlago določb 3.2 in 3.4. člena pogodbe o najemu spletne trgovine. Iz njiju je razbralo, da se pogodba o najemu spletne strani zaključi, ko izvajalec izdela spletno trgovino in ko se zaključi vzdrževanje spletne trgovine, kar ureja ločena vzdrževalna pogodba. S pogodbo o najemu spletne trgovine tako vezava za 2 leti dejansko ni bila določena. Najemnina je bila vezana na vzdrževanje, ki je urejeno s posebno pogodbo (pogodbo o vzdrževanju spletne trgovine). Pogodbi sta torej res bili povezani, a povem drugače kot to razlaga tožena stranka. Iz njiju ne izhaja, da bi bilo vzdrževanje spletne trgovine mogoče le dokler bo trajal njen najem, ampak, prav nasprotno, da pogodba o najemu velja, dokler velja pogodba o vzdrževanju. Dejstvo, da je bila pogodba o vzdrževanju sklenjena kasneje in da se je tožena stranka z njo vezala za 2 leti, tako pomeni, da je bila do zaključka tega obdobja dolžna plačevati vzdrževalnino. V nasprotju s pritožbenim mnenjem torej to pomeni, da se je zamaknil rok trajanja vzdrževanja posledično pa tudi najema spletne trgovine. Dejstvo, da je toženec za vzdrževanje spletne strani plačeval že pred tem, tega ne more spremeniti
ZPP člen 2, 2/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - padec na ledu - sprožilni dejavnik - doktrina jajčne lupine - vzročna zveza - izvedena priča - dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje bi moralo trditveno tezo tožnice korektno razčistiti z izvedbo dokaznega predloga s postavitvijo interdisciplinarne izvedenske komisije, da bi se okoliščine, bistvene za presojo tega razmerja glede sprožilnega dejavnika oziroma sovzroka za razvoj sindroma fibromialgije, razčistile.
Že z razpisom dražbe so temu nastali novi izvršilni stroški. Dolžnik bi se izognil novim stroškom za organizacijo dražbe, če bi poravnal celoten dolg še preden je izvršitelj opravil kakršnokoli dejanje v zvezi s prodajo premičnin na dražbi. Ker pa je poplačal dolg po tem, ko je izvršitelj že razpisal dražbo, so nastali novi stroški in v tistem trenutku so bili potrebni za izvršbo.
ZOZP člen 41. OZ člen 365. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
regresni zahtevek zavarovalnega združenja - nezavarovano vozilo - pravica do izjave - lastnik vozila - povzročitelj prometne nesreče - splošni zastaralni rok - pretrganje zastaranja s tožbo
Pravno podlago regresnega zahtevka Slovenskega zavarovalnega združenja predstavljajo določbe 41. člena ZOZP in ne določbe OZ o subrogaciji, torej prehodu zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico. Zato ne pride v poštev določba šestega odstavka 357. člena OZ o zastaralnih rokih pri zavarovalnih pogodbah, pa tudi ne določbe OZ o zastaranju odškodninskih terjatev. Za zastaranje regresnega zahtevka zavarovalnega združenja zato velja splošni petletni zastaralni rok.
neupravičena pridobitev - zahtevek za plačilo uporabnine - nemožnost uporabe solastne stvari - zahteva za dopustitev uporabe - prikrajšanje - obogatitev - korist od uporabe stvari
Toženec je solastno hišo prepustil v uporabo svoji nečakinji, ki je hišo oddajala in je hišo tako izključno uporabljal 11 let. Solastnika zahtevata uporabnino na podlagi 198. člena OZ. Ker sta se skušala s tožencem dogovoriti, nečakinja pa jima ni pustila niti v solastno hišo, toženec pa je odklanjal dogovarjanje, je podan temelj za sklepanje, da je tožeča stranka prikrajšana, tožena pa obogatena.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00004662
ZIZ člen 272.
določitev najemnika neprofitnega stanovanja - začasna odredba v nepravdnem postopku - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena
Neporavnane najemnine ne morejo biti razlog, ki bi utemeljeval izdajo predlagane začasne odredbe v postopku določitve najemnika neprofitnega stanovanja, in izkazoval željo nasprotnega udeleženca po prekinitvi najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je nasprotni udeleženec do izdaje začasne odredbe del dolga že poravnal. Predlagateljica, ki je v najemni pogodbi navedena kot uporabnica stanovanja, pa ima prav tako možnost, da nevarnost odvrne s plačilom najemnine iz lastnih sredstev.
podpis pritožbe - narok - dokaz z zaslišanjem strank
Podpis (in žig) ni sam sebi namen. Njegova funkcija je v izkazovanju istovetnosti vlagatelja. Na pritožbi dolžnikov je podpis - parafa, za katerega ni mogoče reči, da ni lastnoročni podpis pooblaščenca. Glede na to, da ima pritožba enako "glavo" odvetnika kot vsa njegova pisanja sodišču, ni dvoma v identifikacijo vlagatelja pritožbe.
Sodišče prve stopnje pravilno ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank, ker ta ni namenjen dopolnjevanju nekonkretiziranih trditev.
ZTLR člen 28, 28/4, 72, 72/2. SPZ člen 43, 44, 44/2.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestovanje lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera posestnika - dobra vera pravnega prednika - dobra vera pravnega naslednika - priposestvovalna doba - priposestvovalna doba pravnih prednikov - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera pridobitelja
Tožnik ni izkazal dobrovernosti in dobe, potrebne za priposestvovanje, zato z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ne more uspeti.
Zgolj dejstvo, da je bil posestni prednik nedobroveren, ne izključuje dobrovernosti posestnega naslednika, ki se presoja samostojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007910
ZPP člen 224, 224/4. ZOR člen 25, 25/2, 379, 379/1, 997, 1004, 1004/1, 1004/4. OZ člen 1060. ZN člen 49, 49/1.
solidarno poroštvo - notarski zapis - izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti - vročilnica kot javna listina - izpodbijanje domneve vročitve - vsebina poštne pošiljke
V prvem členu sporazuma se ugotavlja vsebina obveznosti glavnega dolžnika do upnika na podlagi kreditne pogodbe, torej se v tem delu z dokazno močjo javne listine izkazuje nastanek obveznosti glavnega dolžnika. V četrtem členu sporazuma prva dolžnica kot porokinja tej listini priznava pravno naravo izvršilnega naslova za izterjavo neplačanega dolga v višini 1.050.000,00 ATS, v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, z vsemi pripadki, iz kateregakoli njenega premoženja, za primer, da dolžnik ne bo izpolnjeval svojih obveznosti iz sporazuma ali kreditne pogodbe. V tem členu je torej prva dolžnica kot porokinja dovolila poplačilo določljivih obveznosti glavnega dolžnika iz vsega svojega premoženja neposredno v izvršilnem postopku, za primer, če jih ne bo izpolnil glavni dolžnik, torej je podala poroštveno izjavo v smislu 997. člena ZOR ter tudi soglasje z neposredno izvršljivostjo te svoje obveznosti. S tem so izpolnjene vse predpostavke, da sporazum, ob izkazani zapadlosti obveznosti, predstavlja tudi izvršilni naslov zoper prvo dolžnico kot porokinjo.
Za zastaranje terjatve, ki je ugotovljena z izvršljivim notarskim zapisom velja desetletni zastaralni rok.
Od povprečno skrbne osebe, ki prejme ovojnico z vročilnico, se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje res ujema z navedbo vsebine pošiljke na ovojnici in v primeru neskladja to nemudoma sporočila sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004157
OZ člen 619. ZPP člen 451, 452, 458, 458/1.
dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - konkretizacija navedb - zapadlost terjatve - končni obračun - prevzem dela - podjemna pogodba (pogodba o delu) - plačilo opravljenih del - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da naj celo tožeča stranka ne bi povedala, plačilo katerih konkretnih del zahteva. Pritožba pravilno izpostavlja, da je ta v tožbi navedla (le), da vtožuje plačilo dodatnih del, ki so specificirana v priloženi rekapitulaciji del. Na nadaljnji ugovor tožene stranke, da ne ve, za katera dela gre, je nato v drugi pripravljalni vlogi ta tudi izrecno naštela. S tem je dopolnila svojo navedbo o tem, katera dela je opravila. Po oceni višjega sodišča tako ni šlo za navajanje novih dejstev v (drugi) pripravljalni vlogi, ampak le za specifikacijo (podrobnejšo opredelitev) že zatrjevanih dejstev. Sodišče prve stopnje zato z njihovim upoštevanjem ni kršilo določb 451. in 452. člena ZPP. Tudi če bi to storilo, pa bi takšna kršitev pomenila le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Takšne kršitve v sporih majhne vrednosti niso dovoljen pritožbeni razlog, zato jih višje sodišče v nobenem primeru ne bi moglo upoštevati (458. člen ZPP). Navedene kršitve bi sicer lahko privedle do kršitve pravice do izjave (če tožena stranka ne bi imela možnosti, da se do novih trditev opredeli), ki pa bi jo bilo mogoče presojati le, če bi jo tožena stranka v pritožbi zatrjevala.
Prav tako ni res, da bi plačilo za vtoževana dela na objektu lahko zapadlo šele po tem, ko bi bil izdelan končni obračun. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so bila dela, katerih plačilo tožeča stranka zahteva v tem postopku, opravljena, objekt pa prevzet. To zadošča za zaključek, da je terjatev tožene stranke zapadla. Končni obračun namreč ni edina možna podlaga za zahtevek za plačilo opravljenih del. Takšno posledico ima tudi dejstvo izročitve in prevzema del. Okoliščina, da stranki nista podpisali končnega obračuna del, zato ne more predstavljati razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00005211
OZ člen 178, 179. ZPP člen 154, 154/2, 212, 339, 339/2, 339/2-12. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
svoboda izražanja - objava fotografije - okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - kolizija ustavnih pravic - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do odškodnine - okoliščine konkretnega primera - namen odškodnine - subjektivni in objektivni kriterij
Protipravnost ravnanja toženke se kaže tako v posegu v tožnikovo čast in dobro ime, kot tudi v posegu v tožnikovo pravico do družinskega življenja. Pri presoji sorazmernosti sankcije pritožbeno sodišče sledi sodišču prve stopnje, da določitev odškodnine poleg drugih sankcij (objava sodbe in opravičila) v konkretnem primeru ne pomeni pretirane sankcije za toženko. Pritožbeno sodišče v tem delu poudarja, da nikakor ne želi, da bi se novinarji zaradi strahu pred kaznijo izogibali kritičnemu komentiranju družbenega dogajanja. Vendar pa toženka v konkretnem primeru ne ponudi zadostnih trditev in dokazov (212. člen ZPP), ki bi ob upoštevanju tako imenovanega zastraševalnega učinka (angl. chilling effect) lahko vodili k drugačni odločitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODZ - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005091
ZPP člen 184, 184/2, 184/3, 185, 185/1, 285, 339, 339/1. ODZ člen 1460 - 1477. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/2, 72/3. ZD člen 221, 221/1.
pridobitev lastninske pravice - ugotovitev obstoja lastninske pravice - objektivna sprememba tožbe - označba nepremičnine - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neodpravljiva nesklepčnost zahtevka - priposestvovanje - dobrovernost - dobroverna in zakonita posest - vpis v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Dejstvo, da so tožniki nepremičnino z ID znakom 000-1151/0-0 tekom postopka popravili na način, da so jo opredelili z ID znakoma 000-1151/1-0 in 000-1151/2-0 ne pomeni, da so zahtevali drugo stvar. Ker so z navedenim popravkom v naravi zahtevali isto stvar, poprava (očitne) pomote, ki se je nanašala na označbo nepremičnine z ID znakom 000-1151/0-0, ni predstavljala objektivne spremembe tožbe. Prav tako spremembe v zahtevku, ki so se nanašale na dovolitev geodetske odmere, niso predstavljale objektivne spremembe tožbe. Posledično bi moralo sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi drugega odstavka 184. člena ZPP takšne popravke dopustiti in vsebinsko odločiti o zahtevku glede nepremičnin z ID znakoma 000-1151/1-0 in 000-1151/2-0.
Nepremičnina s parc. št. *49/2 tvori ozemeljsko celoto s spornimi deli nepremičnin s parc. št. 1052 in 1151/16, tožbeni zahtevek glede nepremičnine s parc. št. *49/2 pa temelji na enaki dejanski in pravni podlagi kot glede ostalih delov nepremičnin. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje lahko pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka glede nepremičnine s parc. št. *49/2 uporabilo že zbrano procesno gradivo. Ker bi se na ta način celotno sporno pravno razmerje med pravdnimi strankami dokončno uredilo, je bilo v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu in načelom ekonomičnosti postopka sodišče dolžno takšno objektivno spremembo tožbe dopustiti.
V okoliščinah konkretnega primera je upoštevaje tožbeno naracijo očitno, da pravnega neskladja med v tožbi zatrjevanimi dejstvi in tožbenim predlogom iz primarnega tožbenega zahtevka objektivno ni mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v istem tožbenem zahtevku.
Stališče izpodbijane sodbe, da A. A. ni mogel biti v dobri veri, ker mu je bilo znano, da v zemljiški knjigi ni bil vknjižen kot lastnik spornega dela nepremičnine, je materialnopravno zmotno. Če je imel A. A. od leta 1972 sporni del nepremičnine s parc. št. 1052 v posesti na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, to pomeni, da je bil lahko upravičeno prepričan, da je navedeni del nepremičnine njegova last na podlagi veljavnega pravnega naslova. Ker v spornem obdobju zemljiška knjiga ni bila ustrezna ustanova materialnega nepremičninskega prava, ni mogoče reči, da je vedel oziroma da bi moral vedeti, da na spornem delu nepremičnine ni pridobil lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju O 1458/72. Čeprav se je na podlagi sklepa O 1458/72 kot lastnik vknjižil B. B., bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati dejstvo, da je bil B. B. na podlagi istega sklepa dolžan A. A. izdati odpisno dovoljenje. Dejstvo, da sklep o dedovanju O 1458/72 ni bil izvršen s parcelacijo, ne pomeni, da bi A. A. tekom priposestvovalne dobe moral imeti razloge za dvom v obstoj svoje lastninske pravice in da ni bil dobroverni ter zakoniti posestnik.
dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje - ekonomska skupnost - skupnost partnerjev v zrelih letih - spolno življenje
Tožnica ni dokazala obstoja ekonomske skupnosti. Tako ni podala navedb, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je v letih druženja prihajalo do prelivanja njunih (denarnih ali nedenarnih) prispevkov ter da sta te prispevke redno namenjala kritju skupnih potreb ali skupaj investirala v kakšno materialno dobrino.
Sodišče prve stopnje ni prezrlo dejstva, da sta tožnica in zapustnik bližnji odnos vzpostavila v zrelih letih. Ravno zato ni štelo za odločilne odsotnosti spolne zveze, ki je sicer pomemben element življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev. Pravno zmotno pa je pritožbeno zavzemanje za dodatno manj strogo obravnavo skupnosti starejših oseb, ki sta že pred tem živeli vsaka v svoji partnerski (zakonski) zvezi in si ustvarili družini. Sodna praksa zavzema nasprotno stališče in sodišču v tovrstnih primerih narekuje zadržanost.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - res iudicata kot procesna ovira - identiteta spora - identiteta tožbenega zahtevka - subjektivna istovetnost tožbenega zahtevka - objektivna istovetnost tožbenega zahtevka - procesna ekvivalenčna teorija - meje pravnomočnosti - nova dejanska podlaga - dejstva nastala po izdaji prvostopenjske sodbe - predlog za izvršbo na podlagi priložene menice - nasprotna izvršba - objektivne meje pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti
Obseg pravnomočnosti sodbe se presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Za ugotovitev identičnosti sporov so torej odločilni: izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga ter njuna medsebojna primerjava. V dejansko podlago sodbe spada vse, kar so stranke navedle za utemeljitev zahtevka.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje glede ugotavljanja identitete tožbenega zahtevka ukvarjalo zgolj s presojo identitete tožbenega zahtevka z vidika presojane pravne podlage zahtevka, spregledalo pa je, da tožeča stranka v sedaj obravnavani tožbi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na historičnem dogodku, ki je drugačen kot historični dogodek, ki je zaobsežen s pravnomočno sodbo IX Pg 724/2014.