redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - odsotnost z dela
Ker je bil tožniku razpored dela že predhodno znan, ga poslovodkinja ni bila dolžna opominjati, da mora priti na delo. Izostanek njenega opomina ne more privesti do zaključka, da je izostanek z dela opravičljiv oziroma, da tožnikova malomarnost ni podana.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo odsotnost z dela pravilno kvalificiralo kot kršitev obveznosti opravljanja dela po 33. členu ZDR-1 in 43. členu Kolektivne pogodbe A. d. d. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zakonitost izpodbijane odpovedi iz razloga po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 (kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja).
Ravnanje tožene stranke, ki je kot zavarovalni zastopnik sklenila zavarovalno pogodbo z osebo, ki ni imela pooblastila zavarovalca, je storjeno najmanj s hudo malomarnostjo, če ne z naklepom, zato je v skladu s prvim odstavkom 183. člena ZDR dolžna tožeči stranki povrniti škodo.
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ZPIZ-1 ni bil v skladu z Ustavo RS (I. točka izreka), ker ni zagotavljal tako imenovane neprave obnove postopka. Toženemu zavodu je odredilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oz. uživalcem, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92 (II. točka izreka). Hkrati je zavarovancem oz. uživalcem pokojnine, za katere revizija podatkov ni bila opravljena, omogočilo, da so lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Ur. l. RS, zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile plačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (III. točka izreka). Citirana odločba US je bila objavljena v Ur. l. RS 30. 4. 2015. 60-dnevni rok se je tako iztekel 29. 6. 2015. Navedeni rok je materialno prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebiti ponovno, višjo odmero pokojnine.
postopek za izročitev obdolženca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev - obstoj utemeljenega suma - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Prezidij M. mestnega sodišča je sklep o odreditvi pripora razveljavil zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o kazenskem postopku (R.), ker sodišče v izreku sklepa ni navedlo podatka o trajanju pripora zoper obdolženca, niti od katerega trenutka dalje začne teči ta rok. Čeprav je torej sklep o odreditvi pripora zoper obdolženca bil razveljavljen zaradi bistvenih kršitev postopka in ne neposredno zaradi napačne presoje o obstoju utemeljenega suma oziroma izpolnjevanju pogojev v skladu z ZKP R. za odreditev pripora je potrebno upoštevati, da je edina sodna odločba, na katero je prvostopenjsko sodišče v bistvenem delu oprlo svojo presojo o izkazanosti utemeljenega suma storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, razveljavljena in torej neobstoječa. To vzbuja precejšen dvom o pravilnosti ugotovitve odločilnih dejstev za sprejem izpodbijane odločitve, in sicer glede obstoja utemeljenega suma, zlasti ker je v sklepu prezidija M. mestnega sodišča navedeno, da bo moralo prvostopenjsko sodišče ob ponovnem odločanju o odreditvi pripora zoper obdolženca preveriti in upoštevati tudi druge navedbe iz zahteve za varstvo zakonitosti. To pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da se lahko v ponovljenem postopku ponovno izpostavi tudi vprašanje izpolnjevanja drugih pogojev za odreditev pripora zoper obdolženca s tem pa tudi vprašanje obstoja zadostnih dokazov za utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja, ki se ga očita obdolžencu.
URS člen 158.. ZUP člen 129, 260, 263, 267, 267/2.
pravnomočnost - obnova postopka - rok za vložitev predloga - vdovska pokojnina
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je predlog za obnovo postopka, priporočeno na pošto oddan 26. 9. 2015, sicer vložen znotraj objektivnega roka treh let, vendar po poteku enomesečnega subjektivnega roka. Hkrati pravilno zaključuje, da dejstva, ki jih je predlagateljica navajala kot razlog za obnovo, ne predstavljajo obnovitvenega razloga, ki bi lahko pripeljal do drugačnega zaključka, oz. do priznanja sorazmernega dela vdovske pokojnine. V predlogu ni bilo navedeno nobeno novo dejstvo ali dokaz, ki ga tožnica ne bi mogla navajati v pravnomočno procesno končanem postopku na temelju 129. člena ZUP-a, ki tudi sicer ne daje podlage za vsebinsko odločanje o pravici do vdovske pokojnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00004192
ZASP člen 4, 4/2, 157, 157/4, 168, 168/3.
nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov - imetnik pravice proizvajalca fonogramov - plačilo nadomestila za javno priobčevanje fonogramov - odstop od sodne prakse - avtorske in sorodne pravice - nadomestilo za uporabo fonogramov - exceptio illegalis
Pravica proizvajalcev fonogramov je enaka, če priobčevalec sodeluje pri pobiranju dajatve ali ne. Tudi prikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo, ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. Ali zahteva nadomestitev svojega prikrajšanja na temelju določb o civilnem deliktu ali neupravičeni obogatitvi, nima pomena. Uporabi se tarifa iz skupnega sporazuma, če obstaja takšen sporazum. Isto velja tudi za odločanje o civilni kazni, ki je računsko vezana na nadomestilo za uporabo fonogramov (tretji odstavek 168. člena ZASP).
stroški izvršilnega postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov - subjektivni in objektivni rok - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - ravnanje izvršitelja
Vsako izvršiteljevo dejanje (premičninski rubež) je samostojno (ločeno) dejanje, na kar kaže tudi okoliščina, da je izvršitelj v obravnavani zadevi za vsako izvršilno dejanje (rubeži so se vršili tudi na različnih naslovih dolžnika) posebej upniku tudi izstavil obračun stroškov. Upnik je bil torej z višino stroškov po obračunu izvršitelja z dne 11.1.2017 in 27.2.2017 seznanjen v mesecu januarju in februarju 2017. Zahteva upnika za priglasitev teh stroškov (vloga z dne 30.5.2017) je bila torej tudi po oceni pritožbenega sodišča prepozna in je sodišče prve stopnje takšen predlog upravičeno zavrglo kot prepozen.
pogodba o naročilu avtorskega dela - računalniški program - avtorsko delo - materialne avtorske pravice - vsebinske omejitve avtorskih pravic - pravica do distribuiranja, predelave in reproduciranja avtorskega dela - uporaba računalniškega programa
Pritožnik ne nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da sporni posegi spadajo v okvir upravičenj iz 114. člena ZASP. Prav tako za pritožnika ni sporno, da je bila tožena stranka zakonita oziroma upravičena uporabnica računalniškega programa ADP. To pa (v odsotnosti drugačnega pogodbena dogovora) pomeni, da je imela tožena stranka neposredno na podlagi zakona upravičenja, ki jih določa 114. člen ZASP.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot strokovno prepričljivo in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene III. kategorije invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
zavrženje tožbe - obstoj delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Če razmerje, ki je imelo vse značilnosti delovnega razmerja, ne traja več, mora delavec uveljavljati sodno varstvo v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice (tretji odstavek 200. člena ZDR-1). Tako določen 30-dnevni rok je materialni prekluzivni rok, na katerega sodišče ves čas postopka pazi po uradni dolžnosti. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnica sodnega varstva v zvezi z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja glede na tretji odstavek 200. člena ZDR-1 ni uveljavljala pravočasno. Tudi izplačilo plače in drugih denarnih terjatev iz delovnega razmerja so lahko le posledica ugotovitve obstoja delovnega razmerja. S postavitvijo teh zahtevkov iz delovnega razmerja, ki še ni ugotovljeno, delavec ne more obiti zakonsko določenih rokov za ugotovitev obstoja delovnega razmerja.
odmera nagrade in stroškov izvedencu - ustno zaslišanje izvedenca - dodatno izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - dva zaporedna naroka - stroški v breme stranke
Okoliščina, da je bilo treba dokaz z zaslišanjem izvedenca izvesti na dveh narokih in ne na enem, ne more iti v breme izvedenca, ampak v breme stranke, ki je dokaz predlagala.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006111
ZDR-1 člen 88, 88/4, 177.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala nastanka vtoževane škode zaradi neddelovanja kamiona, saj le navajanja, da vsak kamion, ki stoji oziroma ne dela, stane 250,00 EUR na dan, ne zadošča za zaključek, da je škoda tožeči stranki tudi dejansko nastala.
premoženjska škoda - dodatek za nego otroka - nezakonita odločba - obstoj protipravnosti
Iz sodne prakse in pravne teorije izhaja, da v primeru, če je upravni akt končni izraz delovanja upravnih organov in je kot tak (edino) relevantno dejanje pri presoji protipravnega povzročanja škode tretji osebi, potem se pojem protipravnosti nedvomno poveže z vprašanjem zakonitosti samega upravnega akta. Takoj zatem pa kaže tudi ugotoviti, da ugotovitev nezakonitosti upravne odločbe ali drugega akta upravnega procesnega prava ni mogoče povsem enačiti s pojmom protipravnosti, ki vodi do civilnopravne odškodninske odgovornosti nosilcev oblasti. Ugotovitev nezakonitosti upravne odločbe je tako nujni, ne pa še zadostni pogoj za odškodninsko odgovornost.
Ugotovljena nezakonitost pa sama po sebi še ne pomeni nujno nastanka odškodninske odgovornosti, saj se za utemeljevanje odškodninskega elementa protipravnosti pri postopanju upravnih ali sodnih organov po ustaljeni sodni praksi zahteva hujše odstopanje od pričakovanih standardov postopanja. Le v primeru težjih kršitev (npr. zloraba, samovolja itd.), ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.
Tožnica ni izkoristila pravnih sredstev in je tako prvostopenjska odločba z dne 5. 1. 2009, s katero je bilo odločeno, da tožnica do dodatka za nego otroka od 1. 10. 2008 dalje ni upravičena, postala dokončna in pravnomočna. Toženima strankama ni mogoče očitati protipravnega ravnanja v zvezi z izdano ustavitveno odločbo z dne 5. 1. 2009. Odpira pa se vprašanje, ali je podano protipravno ravnanje toženih strank v času po prejemu sodbe Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012. Sodišče prve stopnje omenjenega vprašanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni razčiščevalo oziroma je sodba v tem delu neobrazložena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali je podan tudi drug pogoj za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delavec in delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Dejstvo, da tožeča stranka najmanj pet dni zaporedoma ni prišla na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestila tožene stranke, ter je s tem podana kršitev iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nima za posledico, da toženi stranki ni treba dokazovati tudi tega pogoja iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00006693
OZ člen 239. ZPP člen 285, 286, 286/1, 286a, 286a/1.
pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o opravljanju storitev tehničnega varovanja - skrbnost dobrega gospodarstvenika - izvedba dokaza z izvedencem - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - materialno procesno vodstvo
Ključnega pomena v konkretni zadevi je bil odgovor na vprašanje, ali je tožena stranka ravnala v nasprotju s standardom skrbnega strokovnjaka in je zato prekršila svoje pogodbene obveznosti, spričo česar je odškodninsko odgovorna za nastalo premoženjsko škodo. Sodišče je bilo zato dolžno presoditi, ali bi pravilno ravnanje tožene stranke pripeljalo do zaželenega uspeha za tožečo stranko (preprečitev odtujitve vozil), pri čemer pa med strankama ni bilo sporno to, kar je dežurni varnostnik tožene stranke v konkretnem primeru storil (razen zaključka o lažnem alarmu), temveč je bilo sporno predvsem to, česar ni storil, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00004195
ZPP člen 199, 199/1.
stranska intervencija v pravdi - pravni interes intervenienta - ekonomski interes - kolektivno upravljanje avtorske pravice - priobčitev neodrskih glasbenih del - male avtorske pravice - pooblastitev - avtorski honorar - izkazanost pravnega interesa
V trditveni podlagi predloga je predlagatelj navedel le, da je pooblastil tožečo stranko, da zanj uredi razmerje s toženo stranko in od nje izterja avtorski honorar. Pri tem predlagatelj ni pojasnil materialno pravnega razmerja med njim in tožečo stranko, niti za svoje trditve o pooblastilu ni predlagal izvedbe dokazov. Tožena stranka je v odgovoru na stransko intervencijo opozorila, da trditve predlagatelja niso izkazane ter, da niti v prejšnjih niti v sedaj veljavnih določbah ZASP ni podlage za takšno domnevno pooblastilno razmerje, kot ga je zatrjeval predlagatelj intervencije.
Predlagatelj se je v pritožbi skliceval na sodno prakso, ki naj bi potrjevala pritožbeno stališče, da je podan njegov pravni interes, ker je s tožečo stranko v materialnopravnem razmerju. Vendar pa te pritožbene teze sodišče druge stopnje ni moglo sprejeti. Sklicevanje na opisano sodno prakso v konkretnem primeru ni uporabljivo. V navedeni odločbah so se sodišča ukvarjala z vprašanjem intervencijskega interesa pri dokazanih materialno pravnih razmerij med predlagatelji in stranko, kateri so se ti želeli pridružiti. O pravilnosti njegove teze bi lahko sodišče druge stopnje odločalo, če bi predlagatelj zatrjeval in dokazal v kakšnem materialno pravnem razmerju je s tožečo stranko. Tako pa je jasno, da je predlagatelj uveljavljal le svoj ekonomski interes, ki mu ne omogoča udeležbe v tej pravdi na strani tožeče stranke.
začasna nezmožnost za delo - odločitev o pravdnih stroških - absolutna bistvena kršitev določb postopka - možnost preizkusa odločitve
Tožnica pravilno poudarja, da ocene o njenem 10 % uspehu ni mogoče preizkusiti, saj sodna odločba v tej smeri nima nobenih razlogov. Ker je podana zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, je izpodbijano stroškovno odločbo potrebno razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
V obravnavani zadevi gre za primer, ko so pristojni organi (policija, tožilstvo) države Republike Češke v postopku zoper drugo ovadeno osebo (poljskega voznika) le vsebinsko presojali zadevo in niso začeli kazenskega pregona zoper zahtevano osebo, ampak zoper poljskega voznika, zato je bil ta kazenski postopek odstopljen Republiki Poljski (ker je bil tudi oškodovanec, ki je v obravnavani prometni nesreči umrl, poljski državljan). Glede na navedeno ne gre za uporabo načela ne bis in idem (podobno situacijo je obravnavalo sodišče Evropske unije v zadevi C-491/07 proti V. T., sodba sodišča z dne 22.12.2008).
trajanje začasne odredbe - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - ustavitev postopka zavarovanja
Ob ugotovitvi, da je veljavnost izdane začasne odredbe potekla, po podatkih spisa pa upnik tudi ni predlagal njenega podaljšanja, je izpolnjen zakonski dejanski stan, ki sodišču v skladu s prej citiranim prvim odstavkom 278. člena ZIZ narekuje ustavitev predmetnega postopka zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj.