CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00004218
ZOR člen 1087, 1087/2. ZPP člen 81, 81/5, 105, 105/3, 105a, 105a/1, 105a/2, 335, 335-4, 336, 343, 343/3, 352.
nebančna garancija - neodvisna garancija - zloraba garancije - regresni zahtevek - garant - naročitelj - abstraktna narava - restriktivna razlaga izjem - temeljni posel - upravičenec - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - sposobnost biti stranka - obvezne sestavine pritožbe
Naročitelj garancije je dolžan garantu povrniti znesek, ki ga je garant plačal upravičencu na podlagi garancije. Povračilo celotnega zneska pa je upravičen zahtevati od naročitelja garancije ne glede na to, ali je bilo izplačilo upravičencu glede na temeljni posel utemeljeno ali ne.
ZObr člen 35, 88, 88/3, 88/5, 88/6.. ZTP člen 2, 27.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - varnostni zadržek - vojska - varnostno preverjanje oseb - dostop do tajnih podatkov - davčni dolg - prikrivanje izvora denarja
Tožnik je bil v delovnem razmerju pri toženi stranki od 11. 4. 2000 dalje, nazadnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 3. 2015 na formacijski dolžnosti častnik. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka na podlagi ugotovitev OVS v postopku varnostnega preverjanja tožnika po ZObr, glede na ugotovitve davčnega organa v odločbah z dne 17. 4. 2012 in 27. 1. 2014, dejstva, da je bilo tožniku zavrnjeno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov in da tožnik tudi v postopku varnostnega preverjanja na zagovoru ni pojasnil izvora denarnih sredstev, v zvezi s katerimi je tekel davčni postopek, utemeljeno podvomila v njegovo verodostojnost, zanesljivost in lojalnost ter s tem ugotovila obstoj varnostnega zadržka, kot oviro za delo na obrambnem področju. Zato je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zakonito.
ZPP člen 284, 286, 286/2, 286.a, 339, 339/2, 339/2-10, 488.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - (ne)sporno dejansko stanje
Da pogoji za uporabo 488. člena ZPP niso bili podani, nenazadnje izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe same, saj je prvostopenjsko sodišče v njej ugotavljalo dejansko stanje, v zvezi z njim ocenjevalo dokaze in nato v zadevi odločilo
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006937
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 179.. OZ člen 131.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - vmesna sodba
Tožnik je zoper toženo stranko vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Zaposlen je bil na delovnem mestu bančni komercialist IV v poslovalnici, kjer je v spornem obdobju postala vodja E.E., ki je nad tožnikom začela izvajati trpinčenje na delovnem mestu (ni mu omogočila koriščenja odmora za malico, želela se ga je znebiti, zato je bil tožnik premeščen v drugo poslovalnico...). Sodišče prve stopnje je praviolno ugotovilo, da ima ravnanje tožnikove neposredno nadrejene vse znake trpinčenja na delovnem mestu, ki ga opredeljuje in prepoveduje 7. člen ZDR-1 v 4. odstavku, tožena stranka kot delodajalec pa ima po 47. členu ZDR-1 dolžnost varovanja delavčevega dostojanstva pri delu. Zato je tožberni zahtevek po temelju utemeljen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005482
KZ-1 člen 64.. ZKP člen 364, 364/4, 371, 371/1, 371/1-1, 371/1-9, 371/1-11, 383/1.
objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe glede časa storitve kaznivega dejanja - prekoračitev obtožnega predloga - dokazna ocena izpovedi prič
Pri prekoračitvi tako ne gre za razhajanje med izrekom in razlogi sodbe, česar torej pritožnik ni pravilno obrazložil ter je bilo tudi povzeto pritožbeno obrazložitev obravnavati znotraj izrecno uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00004195
ZPP člen 199, 199/1.
stranska intervencija v pravdi - pravni interes intervenienta - ekonomski interes - kolektivno upravljanje avtorske pravice - priobčitev neodrskih glasbenih del - male avtorske pravice - pooblastitev - avtorski honorar - izkazanost pravnega interesa
V trditveni podlagi predloga je predlagatelj navedel le, da je pooblastil tožečo stranko, da zanj uredi razmerje s toženo stranko in od nje izterja avtorski honorar. Pri tem predlagatelj ni pojasnil materialno pravnega razmerja med njim in tožečo stranko, niti za svoje trditve o pooblastilu ni predlagal izvedbe dokazov. Tožena stranka je v odgovoru na stransko intervencijo opozorila, da trditve predlagatelja niso izkazane ter, da niti v prejšnjih niti v sedaj veljavnih določbah ZASP ni podlage za takšno domnevno pooblastilno razmerje, kot ga je zatrjeval predlagatelj intervencije.
Predlagatelj se je v pritožbi skliceval na sodno prakso, ki naj bi potrjevala pritožbeno stališče, da je podan njegov pravni interes, ker je s tožečo stranko v materialnopravnem razmerju. Vendar pa te pritožbene teze sodišče druge stopnje ni moglo sprejeti. Sklicevanje na opisano sodno prakso v konkretnem primeru ni uporabljivo. V navedeni odločbah so se sodišča ukvarjala z vprašanjem intervencijskega interesa pri dokazanih materialno pravnih razmerij med predlagatelji in stranko, kateri so se ti želeli pridružiti. O pravilnosti njegove teze bi lahko sodišče druge stopnje odločalo, če bi predlagatelj zatrjeval in dokazal v kakšnem materialno pravnem razmerju je s tožečo stranko. Tako pa je jasno, da je predlagatelj uveljavljal le svoj ekonomski interes, ki mu ne omogoča udeležbe v tej pravdi na strani tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00006693
OZ člen 239. ZPP člen 285, 286, 286/1, 286a, 286a/1.
pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o opravljanju storitev tehničnega varovanja - skrbnost dobrega gospodarstvenika - izvedba dokaza z izvedencem - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - materialno procesno vodstvo
Ključnega pomena v konkretni zadevi je bil odgovor na vprašanje, ali je tožena stranka ravnala v nasprotju s standardom skrbnega strokovnjaka in je zato prekršila svoje pogodbene obveznosti, spričo česar je odškodninsko odgovorna za nastalo premoženjsko škodo. Sodišče je bilo zato dolžno presoditi, ali bi pravilno ravnanje tožene stranke pripeljalo do zaželenega uspeha za tožečo stranko (preprečitev odtujitve vozil), pri čemer pa med strankama ni bilo sporno to, kar je dežurni varnostnik tožene stranke v konkretnem primeru storil (razen zaključka o lažnem alarmu), temveč je bilo sporno predvsem to, česar ni storil, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Selitev otroka je vprašanje izvrševanja roditeljske pravice, ki pripada obema udeležencema postopka in ne zgolj upnici. Roditeljska pravica tudi ni vsebinsko vpeta v sfero varstva in vzgoje nad otrokom, ki je v konkretnem primeru zaupana upnici.
Selitev otroka v tujino zanj ne predstavlja le spremembe šolskega, temveč celotnega socialnega okolja. Ob odsotnosti otrokove ogroženosti v okolju, kjer trenutno biva, zato ni razlogov, da bi o tem vprašanju sodišče hipno odločilo z začasno odredbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - odsotnost z dela
Ker je bil tožniku razpored dela že predhodno znan, ga poslovodkinja ni bila dolžna opominjati, da mora priti na delo. Izostanek njenega opomina ne more privesti do zaključka, da je izostanek z dela opravičljiv oziroma, da tožnikova malomarnost ni podana.
Sodišče prve stopnje je tožnikovo odsotnost z dela pravilno kvalificiralo kot kršitev obveznosti opravljanja dela po 33. členu ZDR-1 in 43. členu Kolektivne pogodbe A. d. d. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zakonitost izpodbijane odpovedi iz razloga po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 (kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja).
III. kategorija invalidnosti - odločitev o pravdnih stroških - materialni stroški - stroški za prevoz
V konkretnem primeru dejanski izdatki niso izkazani, zato je mogoče stroške priznati v pavšalnem znesku. Višina teh pa je odvisna od vrednosti storitev. Pri vrednosti storitev 830 točk, ki jih je določilo sodišče prve stopnje in te vrednosti pritožba ne izpodbija, tako materialni stroški skladno z 11. členom OT znašajo 7,62 EUR in ne 20,00 EUR, kolikor je sodišče prve stopnje zmotno priznalo materialnih stroškov.
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot strokovno prepričljivo in skladno z medicinsko dokumentacijo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo niti do spremenjene III. kategorije invalidnosti, kaj šele do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine.
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - zastopanje delodajalca - povečanje nagrade
OT v točki 1.c. Tarifne številke 15 sicer res določa, da se tarifa v neocenljivih zadevah iz tč. b, v katero so uvrščene tudi zadeve s področja socialne varnosti (tretja alineja), ovrednotene s 300 točkami, za zastopanje delodajalcev poveča za 100 %. Vendar je točko c. mogoče pravilno uporabiti le v povezavi s 1. točko, ki ureja tožbe in odgovor na tožbo v individualnem delovnem sporu. Potrebno je torej upoštevati, da se povečano vrednotenje za 100 % nanaša na tožbe ali odgovor na tožbo v delovnih sporih, saj lahko praviloma le v teh sporih delodajalci nastopajo kot tožeče ali tožene stranke. Če delodajalec ne nastopa v eni od navedenih vlog, ne more priti do storitve iz naslova tožbe ali odgovora na tožbo in posledično niti povečanega vrednotenja storitev iz naslova pripravljalnih vlog, udeležbe na naroku itd. Točke 3. do 7. Tarifne številke 15 namreč odkazujejo na 1. točko tarifne številke. V okoliščinah konkretnega primera zato ni podlage za uporabo 1.c točke Tarifne številke 15 OT, kot pravilno poudarja tožena stranka.
Splošna bolnišnica A. v predmetnem sodno socialnem sporu ne nastopa v vlogi tožeče ali tožene stranke, temveč v vlogi stranskega intervenienta na strani tožnice. Gre za spor med zavarovanko in toženim zavodom, ki je nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega zavarovanja. Stranski intervenient ni v vlogi delodajalca, ki bi vložil tožbo, zato za odvetniško zastopanje ni upravičen do 100 % zviševanja točk za opravljena procesna dejanja.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - postopek po uradni dolžnosti
V obravnavani zadevi gre za postopek izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ni več postopek o prekršku, ampak postopek, ki se ob prijetju obvestila MP RS (izpisek EKT evidence) uvede po uradni dolžnosti na podlagi določb 202.č člena ZP-1, zato je obveznost storilca, če meni, da je to potrebno (obramba po zagovorniku namreč ni obvezna), da po prejemu sklepa pravočasno najame zagovornika. V obravnavani zadevi storilec tako ni ravnal, saj je najel zagovornika šele 15.9.2017, kar pa je že po poteku roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZDR-1 člen 47, 111, 111/1, 111/1-8, 111/3.. KZ-1 člen 197.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - varstvo pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu - varovanje dostojanstva delavca - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Dejstvo je, da je bilo v postopku izkazano, da je prav direktor tožene stranke (sedaj prokurist) B.B. bil obsojen zaradi kaznivega dejanja šikaniranja na delovnem mestu (tožnice) po II. v zvezi s I. odstavkom 197. člena KZ-1, kar pomeni, da tožena stranka ni zagotovila varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem tožnici na delovnem mestu, saj si ni mogoče predstavljati dejanske situacije, da bi tožena stranka sicer formalno zagotovila varstvo pred trpinčenjem in nadlegovanjem, istočasno pa bi njen zakoniti zastopnik bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja šikaniranja prav tožnice na delovnem mestu po določilih 197. člena KZ-1, pri čemer so se dejanja izvrševala prav na tem delovnem mestu. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - procesno trditveno in dokazno breme
Stališče pritožnice, da je s tem, ko je v ugovoru zoper sklep o izvršbi ter v prvi in drugi pripravljalni vlogi predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke, izrazila zahtevo, da se v zadevi razpiše glavna obravnava (in bi jo zato sodišče prve stopnje v moralo izvesti), je zmotno. V strokovni literaturi in sodni praksi je namreč že uveljavljeno stališče, da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (kot je npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Sodišče prve stopnje zato zgolj zaradi podanega dokaznega predloga za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke ni bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo.
postopek za izročitev obdolženca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev - obstoj utemeljenega suma - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Prezidij M. mestnega sodišča je sklep o odreditvi pripora razveljavil zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o kazenskem postopku (R.), ker sodišče v izreku sklepa ni navedlo podatka o trajanju pripora zoper obdolženca, niti od katerega trenutka dalje začne teči ta rok. Čeprav je torej sklep o odreditvi pripora zoper obdolženca bil razveljavljen zaradi bistvenih kršitev postopka in ne neposredno zaradi napačne presoje o obstoju utemeljenega suma oziroma izpolnjevanju pogojev v skladu z ZKP R. za odreditev pripora je potrebno upoštevati, da je edina sodna odločba, na katero je prvostopenjsko sodišče v bistvenem delu oprlo svojo presojo o izkazanosti utemeljenega suma storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, razveljavljena in torej neobstoječa. To vzbuja precejšen dvom o pravilnosti ugotovitve odločilnih dejstev za sprejem izpodbijane odločitve, in sicer glede obstoja utemeljenega suma, zlasti ker je v sklepu prezidija M. mestnega sodišča navedeno, da bo moralo prvostopenjsko sodišče ob ponovnem odločanju o odreditvi pripora zoper obdolženca preveriti in upoštevati tudi druge navedbe iz zahteve za varstvo zakonitosti. To pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da se lahko v ponovljenem postopku ponovno izpostavi tudi vprašanje izpolnjevanja drugih pogojev za odreditev pripora zoper obdolženca s tem pa tudi vprašanje obstoja zadostnih dokazov za utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja, ki se ga očita obdolžencu.
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ZPIZ-1 ni bil v skladu z Ustavo RS (I. točka izreka), ker ni zagotavljal tako imenovane neprave obnove postopka. Toženemu zavodu je odredilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oz. uživalcem, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92 (II. točka izreka). Hkrati je zavarovancem oz. uživalcem pokojnine, za katere revizija podatkov ni bila opravljena, omogočilo, da so lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Ur. l. RS, zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile plačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (III. točka izreka). Citirana odločba US je bila objavljena v Ur. l. RS 30. 4. 2015. 60-dnevni rok se je tako iztekel 29. 6. 2015. Navedeni rok je materialno prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebiti ponovno, višjo odmero pokojnine.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005475
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - znaki kaznivega dejanja
Pritožnica ob dilemah, ki jih izraža, in ob sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodišča ter na Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) spregleda znake obravnavanega kaznivega dejanja, ko storilec mora ravnati v nasprotju z interesi gospodarske družbe, torej družbe, v kateri gospodari, in s svojim ravnanjem tako kaže nezvestobo do te družbe, torej mora premoženjska škoda nastati na premoženju, ki je storilcu zaupano, torej družbi, za čigar interese je storilec dolžan skrbeti.
Tožnica je ob moževi smrti dopolnila 24 let starosti, ob prenehanju pravice do družinske pokojnine otroka pa 46 let starosti. Zakonsko določene starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine niti za t. i. čakanje na priznanje pravice ni izpolnila, zato ji je pravica do vdovske pokojnine zakonito prenehala z dnem 8. 3. 2016, njeno izplačevanje pa zakonito ustavljeno za naprej, od izdaje odločbe.
denarno nadomestilo za brezposelnost - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je z odpravo odločbe po določbah ZUP z dne 22. 2. 2013 glede denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanega tožencu za obdobje od 1. 2. 2013 do 30. 4. 2013 odpadla pravna podlaga za njegovo izplačilo. S tem je bil izpolnjen dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 140. člena ZUTD, ki ureja možnost direktnega vračila izplačanih denarnih nadomestil.