Tožnik s skupno pokojninsko dobo ne izpolnjuje minimalnega pogoja pokojninske dobe tj. 15 let tako, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje starostne oziroma sorazmernega dela starostne pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00004974
ZVK člen 13, 13/3, 13/3-1, 13/3-5, 26. ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1.
blagovna znamka - industrijska lastnina - znak znamke - podobnost znaka - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - prepoved dejanja nelojalne konkurence - stroški pravdnega postopka - več tožbenih zahtevkov
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo navedbe tožeče stranke, da tožena stranka na spornih proizvodih (avtomobilčkih) uporablja dva znaka, ki sta podobna znamkam tožeče stranke. Pravilno je tudi ugotovilo, da tožeča stranka nikoli ni trdila, da sta znaka, pod katerima tožena stranka trži svoje avtomobilčke enaka znamkam tožeče stranke. Tožeča stranka se celo v pritožbi sklicuje na svoje navedbe, da so znaki na spornih proizvodih podobni njenima registriranima evropskima znamkama 001598689 in 001616481. Iz tega logično izhaja, da ne drži njeno pritožbeno stališče, da iz njenih navedb izhaja, da je znak na spornih izdelkih opremljen s katerokoli od registriranih evropskih znamk tožeče stranke.
stroški izvršilnega postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov - subjektivni in objektivni rok - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - ravnanje izvršitelja
Vsako izvršiteljevo dejanje (premičninski rubež) je samostojno (ločeno) dejanje, na kar kaže tudi okoliščina, da je izvršitelj v obravnavani zadevi za vsako izvršilno dejanje (rubeži so se vršili tudi na različnih naslovih dolžnika) posebej upniku tudi izstavil obračun stroškov. Upnik je bil torej z višino stroškov po obračunu izvršitelja z dne 11.1.2017 in 27.2.2017 seznanjen v mesecu januarju in februarju 2017. Zahteva upnika za priglasitev teh stroškov (vloga z dne 30.5.2017) je bila torej tudi po oceni pritožbenega sodišča prepozna in je sodišče prve stopnje takšen predlog upravičeno zavrglo kot prepozen.
ZPIZ-1 člen 36, 37, 47, 55, 193, 399. ZPIZ-2 člen 394, 394/8.
višina pokojnine - odmera starostne pokojnine
Tožnici je bila starostna pokojnina skladno z določbo 394. člena ZPIZ-2 priznana po določbah ZPIZ-1 (ob upoštevanju pogojev starosti in pokojninske dobe določene v 36. členu ZPIZ-1), kar pomeni, da je toženec pravilno pri odmeri pokojnine upošteval določbe ZPIZ-1 ter nadalje izjemo, ki je izrecno določena v osmem odstavku 394. člena ZPIZ-2, torej da se v takih primerih pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki določeni v ZPIZ-2 in da se pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Pokojninsko osnovo je potrebno preračunati z valorizacijskimi količniki na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do pokojnine (v konkretnem primeru na leto 2015) s tem, da je v 35. členu ZPIZ-2 določen postopek določitve teh valorizacijskih količnikov.
ZJU člen 26, 156, 156/5, 156/6.. - člen 5.. ZDSS-1 člen 34, 34/1.. - tarifna številka 7, 7/3, 7/4, 15, 15/4.. - člen 6, 6/4.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom - sprememba sistemizacije - preiskovalno načelo - odločitev o pravdnih stroških
Predlagatelj je v predlogu in kasnejši vlogi navajal le, da je nasprotna udeleženka pri sprejemu akta kršila peti odstavek 156. člena ZJU, ker analiza delovnih opravil in postopkov in bila izdelana. Bistveno je, da peti odstavek 156. člena ZJU takšne analize niti ne navaja, ampak zahteva, da mora biti reorganizaciji priložena obrazložitev, ki vsebuje: cilje reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov, število in strukturo delovnih in število javnih uslužbencev. Vse to pa predlog izpodbijanega akta vsebuje, kar je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo.
ZDSS-1 v prvem odstavku 34. člena res določa, da sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Vendar ta določba ne razbremenjuje strank njihovega materialnega in procesnega dokaznega bremena. Tveganje svoje pravdne pasivnosti nosi vsaka stranka sama. Ker predlagatelj določenih dejstev ni izpostavil za sporne, jih sodišču sploh ni potrebno ugotavljati, kaj šele, da bi za njihovo ugotovitev izvajalo dokaze po uradni dolžnosti.
ZPP-UPB3 člen 8, 355, 362. OZ-UPB1 člen 112, 427, 427/5, 432, 778.
dopolnitev dokaznega postopka - obravnava pred drugostopenjskim sodiščem - pasivna legitimacija - pogodba o pristopu k dolgu - prenos pogodbe - prevzem dolga - prevzem izpolnitve - razpravno načelo - pristop k dolgu
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo ponujajo stranke, vezano pa je na njihove navedbe. Glede na izrecne navedbe tožeče stranke, da nikoli ni soglašala, da bi tožena stranka vstopila v razmerje ali prevzela dolg namesto E. d.o.o., niso izpolnjeni pogoji niti za prenos pogodbe1 (112. člen OZ) niti za prevzem dolga (427. člen OZ). V obeh primerih je namreč potrebna privolitev upnika, da v razmerje namesto prvotnega dolžnika stopi nov dolžnik, torej privolitev tožeče stranke. Ker te privolitve po navedbah tožeče stranke ni bilo, bi lahko govorili kvečjemu o prevzemu izpolnitve (peti odstavek 427. člena OZ) ali o pristopu k dolgu (432. člen OZ).
In to ne glede na drugačno odločitev v zadevi III Ips 142/2015, v kateri je bila tožena druga stranka. Sodišče je namreč vezano na navedbe, podane znotraj postopka, poleg tega pa sodba III Ips 142/2015 v nobenem primeru ne učinkuje zoper toženo stranko v tej pravdi.
Pri pristopu k dolgu pa gre za pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika, pri čemer stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. V tem primeru upnik ima zahtevek tudi nasproti pristopniku k dolgu, vendar le za dolg, h kateremu je ta pristopil.
Dejansko stanje v zvezi s tem v postopku na prvi stopnji ni bilo razčiščeno in je bilo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja dopolniti dokazni postopek (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato izvedlo pritožbeno obravnavo, na kateri je dodatno zaslišalo zakonita zastopnika obeh strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00004582
ZZVZZ člen 86, 86/1. ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/4, 18/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe viličarja - pojem uporaba vozila - plačilo pavšalne odškodnine
V skladu z novejšo sodno prakso VS RS1, ki jo je narekovala odločba Sodišča EU, so v okvir obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti uvrščeni vsi primeru uporabe vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila, tudi uporaba vozila v funkciji delovnega stroja.
denarno nadomestilo za brezposelnost - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je z odpravo odločbe po določbah ZUP z dne 22. 2. 2013 glede denarnega nadomestila med brezposelnostjo izplačanega tožencu za obdobje od 1. 2. 2013 do 30. 4. 2013 odpadla pravna podlaga za njegovo izplačilo. S tem je bil izpolnjen dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 140. člena ZUTD, ki ureja možnost direktnega vračila izplačanih denarnih nadomestil.
trajanje začasne odredbe - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - ustavitev postopka zavarovanja
Ob ugotovitvi, da je veljavnost izdane začasne odredbe potekla, po podatkih spisa pa upnik tudi ni predlagal njenega podaljšanja, je izpolnjen zakonski dejanski stan, ki sodišču v skladu s prej citiranim prvim odstavkom 278. člena ZIZ narekuje ustavitev predmetnega postopka zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj.
ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 73, 73/3.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-11, 118.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - projektno delo - sodna razveza
Časovna omejitev vira financiranja določenega dela ni odločilen kriterij, na podlagi katerega bi bilo utemeljeno zaključiti, da je določeno delo organizirano kot projekt oziroma projektno delo. Bistveno za to, da se določeno delo šteje za projektno delo, je v naravi tega dela (npr. da je vezano na izvedbo določenega programa, ki ni stalen, temveč se samostojno prične in zaključi, ima določeno organizacijsko strukturo, posebej določene postopke priprave in izvedbe, pa tudi ustrezno projektno dokumentacijo). Projektno delo predstavlja določeno vsebinsko celoto z določljivim začetkom in zaključkom (ki pomeni tudi končanje tega dela). V postopku pa je bilo ugotovljeno, da delo tožnice na projektu ni imelo teh značilnosti, saj je bila tožnica zaposlena v kadrovski službi tožene stranke, pri čemer je svoje delo občasno opravljala tudi za vse zaposlene. Poleg tega je bilo v postopku ugotovljeno tudi, da delo programskega obdobja ni bilo končano niti do konca leta 2015, temveč se je nadaljevalo tudi v letu 2016, pri čemer ta dela zdaj opravljajo drugi javni uslužbenci, ki so bili zaposleni za novo programsko obdobje. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dela tožnice ni mogoče opredeliti kot delo, ki bi bilo organizirano v smislu projekta, zato je v nadaljevanju pravilno ugotovilo, da ni bil izpolnjen pogoj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas po 3. točki prvega odstavka 68. člena ZJU.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 30, 30/3, 46.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - dispozitivnost postopka - mednarodna litispendenca - Bruseljska uredba I - področje uporabe uredbe
Zaradi inter partes učinka odločb in subjektivnih meja pravnomočnosti ob morebitni ugodilni sodbi, izdani v obravnavnem postopku, avstrijsko sodišče ne bo imelo nobenega pravnega argumenta za zavrnitev izvršitve sodbe v smislu 46. člena Uredbe Bruselj I, tudi ob morebitnem obstoju pravnomočne odločbe celovškega sodišča, ki bi toženo stranko (samo v razmerju do Republike Slovenije) razbremenjevala odškodninske odgovornosti za poplavni dogodek na reki Dravi novembra leta 2012.
Tožnica je ob moževi smrti dopolnila 24 let starosti, ob prenehanju pravice do družinske pokojnine otroka pa 46 let starosti. Zakonsko določene starosti za priznanje pravice do vdovske pokojnine niti za t. i. čakanje na priznanje pravice ni izpolnila, zato ji je pravica do vdovske pokojnine zakonito prenehala z dnem 8. 3. 2016, njeno izplačevanje pa zakonito ustavljeno za naprej, od izdaje odločbe.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - narok za glavno obravnavo v sporih majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - procesno trditveno in dokazno breme
Stališče pritožnice, da je s tem, ko je v ugovoru zoper sklep o izvršbi ter v prvi in drugi pripravljalni vlogi predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke, izrazila zahtevo, da se v zadevi razpiše glavna obravnava (in bi jo zato sodišče prve stopnje v moralo izvesti), je zmotno. V strokovni literaturi in sodni praksi je namreč že uveljavljeno stališče, da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi (kot je npr. zaslišanje priče) pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo. Sodišče prve stopnje zato zgolj zaradi podanega dokaznega predloga za zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke ni bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo.
kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in mladino - zastaranje kazenskega pregona - polnoletnost oškodovanca
V primerih kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in mladino, rok za zastaranje kazenskega pregona ni vezan na čas storitve kaznivega dejanja, ampak na oškodovančevo polnoletnost. V razmerju do drugih kaznivih dejanj je to posebnost, ki da ne bi prišlo do kršitve kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP, mora biti spoštovana.
Sodišče prve stopnje in pred tem toženec je skladno s tretjim odstavkom 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev preverjalo sposobnost plačila institucionalnega varstva upravičenke in vsakega od zavezancev z upoštevanjem njihove plačilne sposobnosti, ugotovljene na podlagi njihovega premoženjskega stanja, ki v tem postopku ni sporen. Utemeljeno pa je upoštevalo tudi notarski zapis spremembe pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja z dne 19. 7. 2005, sestavljen dne 3. 7. 2014. Na podlagi skladno z Uredbo ugotovljene plačilne sposobnosti in prispevka, določenega za vsakega od zavezancev, je sodišče prve stopnje štelo izpodbijani odločbi za pravilni in zakoniti.
Ne da bi bila formalno ugotovljena ničnost sklenjenega pravnega posla, tožnik neutemeljeno uveljavlja, da notarski zapis z dne 3. 7. 2014 predstavlja nedopustno podlago. Notarski zapis je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je v njej zapisano, dokler se ne dokaže nasprotno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006111
ZDR-1 člen 88, 88/4, 177.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca
Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala nastanka vtoževane škode zaradi neddelovanja kamiona, saj le navajanja, da vsak kamion, ki stoji oziroma ne dela, stane 250,00 EUR na dan, ne zadošča za zaključek, da je škoda tožeči stranki tudi dejansko nastala.
odmera nagrade in stroškov izvedencu - ustno zaslišanje izvedenca - dodatno izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - dva zaporedna naroka - stroški v breme stranke
Okoliščina, da je bilo treba dokaz z zaslišanjem izvedenca izvesti na dveh narokih in ne na enem, ne more iti v breme izvedenca, ampak v breme stranke, ki je dokaz predlagala.
invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - zastopanje delodajalca - povečanje nagrade
OT v točki 1.c. Tarifne številke 15 sicer res določa, da se tarifa v neocenljivih zadevah iz tč. b, v katero so uvrščene tudi zadeve s področja socialne varnosti (tretja alineja), ovrednotene s 300 točkami, za zastopanje delodajalcev poveča za 100 %. Vendar je točko c. mogoče pravilno uporabiti le v povezavi s 1. točko, ki ureja tožbe in odgovor na tožbo v individualnem delovnem sporu. Potrebno je torej upoštevati, da se povečano vrednotenje za 100 % nanaša na tožbe ali odgovor na tožbo v delovnih sporih, saj lahko praviloma le v teh sporih delodajalci nastopajo kot tožeče ali tožene stranke. Če delodajalec ne nastopa v eni od navedenih vlog, ne more priti do storitve iz naslova tožbe ali odgovora na tožbo in posledično niti povečanega vrednotenja storitev iz naslova pripravljalnih vlog, udeležbe na naroku itd. Točke 3. do 7. Tarifne številke 15 namreč odkazujejo na 1. točko tarifne številke. V okoliščinah konkretnega primera zato ni podlage za uporabo 1.c točke Tarifne številke 15 OT, kot pravilno poudarja tožena stranka.
Splošna bolnišnica A. v predmetnem sodno socialnem sporu ne nastopa v vlogi tožeče ali tožene stranke, temveč v vlogi stranskega intervenienta na strani tožnice. Gre za spor med zavarovanko in toženim zavodom, ki je nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega zavarovanja. Stranski intervenient ni v vlogi delodajalca, ki bi vložil tožbo, zato za odvetniško zastopanje ni upravičen do 100 % zviševanja točk za opravljena procesna dejanja.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pravočasnost predloga - postopek po uradni dolžnosti
V obravnavani zadevi gre za postopek izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ni več postopek o prekršku, ampak postopek, ki se ob prijetju obvestila MP RS (izpisek EKT evidence) uvede po uradni dolžnosti na podlagi določb 202.č člena ZP-1, zato je obveznost storilca, če meni, da je to potrebno (obramba po zagovorniku namreč ni obvezna), da po prejemu sklepa pravočasno najame zagovornika. V obravnavani zadevi storilec tako ni ravnal, saj je najel zagovornika šele 15.9.2017, kar pa je že po poteku roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005475
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - znaki kaznivega dejanja
Pritožnica ob dilemah, ki jih izraža, in ob sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodišča ter na Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) spregleda znake obravnavanega kaznivega dejanja, ko storilec mora ravnati v nasprotju z interesi gospodarske družbe, torej družbe, v kateri gospodari, in s svojim ravnanjem tako kaže nezvestobo do te družbe, torej mora premoženjska škoda nastati na premoženju, ki je storilcu zaupano, torej družbi, za čigar interese je storilec dolžan skrbeti.