izvensodna poravnava - izvršilni postopek - prenehanje terjatve
Izhajajoč iz pritožbenih navedb je izpostaviti, da je bila pred sklenitvijo izvensodne poravnave izvršba že v teku, v času sklenitve in izpolnjevanja le te izvršba ni bila niti odložena, niti ustavljena, zato za samo nadaljevanje izvršbe, v nasprotju s pritožnikovimi navedbami, upnici ni bilo potrebno ničesar storiti. Le v primeru, da bi dolžnik svojo obveznost po izvensodni poravnavi v celoti in predvsem pravočasno izpolnil, so določbe izvensodne poravnave nalagale upnici obveznost, da predlog za izvršbo v predmetni zadevi umakne.
Niso zakrivljeni stroški postopka v smislu petega odstavka 35. člena ZNP tisti stroški postopka, ki nastanejo zaradi potrebnosti postopka s ciljem zagotovitve pravnega varstva predlagatelja, niti stroški, ki nastanejo zaradi upiranja nasprotnega udeleženca predlogu predlagatelja.
Pri priznanju in odmeri stroškov mora sodišče najprej odločiti o priznanju stroškov (odvetniških storitev in odvetniških stroškov) po OT, nato pa, če odloči, da je stranka upravičena le do povrnitve dela priznanih stroškov glede na dosežen uspeh v pravdi, tako priznane stroške po OT in druge sodne stroške odmeriti glede na dosežen uspeh v pravdi. Tožeča stranka sodišču utemeljeno očita, da je priglašeno vrednost odvetniških storitev dvakrat zmanjšalo na račun uspeha v pravdi.
upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - kršitev obveznosti iz pogodbe o leasingu - dolg leasingojemalca - izplačilo škode leasingodajalcu - neplačevanje obrokov leasinga
Izpolnitvena obveznost leasingojemalca zaradi neizpolnjevanja pogodbe se spremeni v odškodninsko. Ta obveznost zapade v plačilo z dnem, ko pogodba zaradi odstopa preneha veljati.
Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti člen 13, 19.. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 14.. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8.
vročanje sodnih pisanj - vročanje v tujino - zavrnitev sprejema pisanja - pisanje v tujem jeziku - plačilo predujma za prevod
Listine (torej tudi sodba) se v skladu z določbo 13. člena Uredbe št. 861/2007 vročajo s poštnimi storitvami s potrdilom o prejemu, vključno z datumom prejema, oz. z enim od načinov, določenih v členu 13. ali 14. Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju: Uredba št. 805/004). Vendar pa je treba v tej zvezi upoštevati tudi uvodno določbo v točki 21 Uredbe št. 805/2004, po kateri se pri vročanju listin (torej tudi sodbe) iz ene države članice v drugo državo članico uporabljajo predvsem pravila o vročanju po Uredbi (ES) št. 1393/2007 (ki je nadomestila Uredbo št. 1348/2000 z dne 29.5.2000) Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13.11.2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih in gospodarskih zadevah v državah članicah (v nadaljevanju: Uredba št. 1393/2007).
ZPP-UPB3 člen 8, 355, 362. OZ-UPB1 člen 112, 427, 427/5, 432, 778.
dopolnitev dokaznega postopka - obravnava pred drugostopenjskim sodiščem - pasivna legitimacija - pogodba o pristopu k dolgu - prenos pogodbe - prevzem dolga - prevzem izpolnitve - razpravno načelo - pristop k dolgu
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo, ki jo ponujajo stranke, vezano pa je na njihove navedbe. Glede na izrecne navedbe tožeče stranke, da nikoli ni soglašala, da bi tožena stranka vstopila v razmerje ali prevzela dolg namesto E. d.o.o., niso izpolnjeni pogoji niti za prenos pogodbe1 (112. člen OZ) niti za prevzem dolga (427. člen OZ). V obeh primerih je namreč potrebna privolitev upnika, da v razmerje namesto prvotnega dolžnika stopi nov dolžnik, torej privolitev tožeče stranke. Ker te privolitve po navedbah tožeče stranke ni bilo, bi lahko govorili kvečjemu o prevzemu izpolnitve (peti odstavek 427. člena OZ) ali o pristopu k dolgu (432. člen OZ).
In to ne glede na drugačno odločitev v zadevi III Ips 142/2015, v kateri je bila tožena druga stranka. Sodišče je namreč vezano na navedbe, podane znotraj postopka, poleg tega pa sodba III Ips 142/2015 v nobenem primeru ne učinkuje zoper toženo stranko v tej pravdi.
Pri pristopu k dolgu pa gre za pogodbo med upnikom in tretjim, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika, pri čemer stopi tretji v zavezo poleg dolžnika. V tem primeru upnik ima zahtevek tudi nasproti pristopniku k dolgu, vendar le za dolg, h kateremu je ta pristopil.
Dejansko stanje v zvezi s tem v postopku na prvi stopnji ni bilo razčiščeno in je bilo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja dopolniti dokazni postopek (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato izvedlo pritožbeno obravnavo, na kateri je dodatno zaslišalo zakonita zastopnika obeh strank.
trajanje začasne odredbe - potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana - ustavitev postopka zavarovanja
Ob ugotovitvi, da je veljavnost izdane začasne odredbe potekla, po podatkih spisa pa upnik tudi ni predlagal njenega podaljšanja, je izpolnjen zakonski dejanski stan, ki sodišču v skladu s prej citiranim prvim odstavkom 278. člena ZIZ narekuje ustavitev predmetnega postopka zavarovanja in razveljavitev opravljenih dejanj.
Ker se je 60 dnevni rok iz tretjega odstavka odločbe Ustavnega sodišča RS iztekel 29. 6. 2015 so zahteve, vložene po tem datumu, vložene prepozno. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi, ko je tožnica svojo zahtevo vložila na zapisnik pri tožencu dne 27. 7. 2015. Takšno zahtevo je toženec pravilno s sklepom z dne 2. 11. 2015 zavrgel.
ZPIZ-1 člen 36, 37, 47, 55, 193, 399. ZPIZ-2 člen 394, 394/8.
višina pokojnine - odmera starostne pokojnine
Tožnici je bila starostna pokojnina skladno z določbo 394. člena ZPIZ-2 priznana po določbah ZPIZ-1 (ob upoštevanju pogojev starosti in pokojninske dobe določene v 36. členu ZPIZ-1), kar pomeni, da je toženec pravilno pri odmeri pokojnine upošteval določbe ZPIZ-1 ter nadalje izjemo, ki je izrecno določena v osmem odstavku 394. člena ZPIZ-2, torej da se v takih primerih pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo valorizacijski količniki določeni v ZPIZ-2 in da se pokojninska osnova preračuna s faktorjem 0,732. Pokojninsko osnovo je potrebno preračunati z valorizacijskimi količniki na koledarsko leto pred letom uveljavitve pravice do pokojnine (v konkretnem primeru na leto 2015) s tem, da je v 35. členu ZPIZ-2 določen postopek določitve teh valorizacijskih količnikov.
ZJU člen 26, 156, 156/5, 156/6.. - člen 5.. ZDSS-1 člen 34, 34/1.. - tarifna številka 7, 7/3, 7/4, 15, 15/4.. - člen 6, 6/4.
kolektivni delovni spor - splošni akt delodajalca - skladnost splošnega akta z zakonom - sprememba sistemizacije - preiskovalno načelo - odločitev o pravdnih stroških
Predlagatelj je v predlogu in kasnejši vlogi navajal le, da je nasprotna udeleženka pri sprejemu akta kršila peti odstavek 156. člena ZJU, ker analiza delovnih opravil in postopkov in bila izdelana. Bistveno je, da peti odstavek 156. člena ZJU takšne analize niti ne navaja, ampak zahteva, da mora biti reorganizaciji priložena obrazložitev, ki vsebuje: cilje reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov, število in strukturo delovnih in število javnih uslužbencev. Vse to pa predlog izpodbijanega akta vsebuje, kar je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo.
ZDSS-1 v prvem odstavku 34. člena res določa, da sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev, lahko izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Vendar ta določba ne razbremenjuje strank njihovega materialnega in procesnega dokaznega bremena. Tveganje svoje pravdne pasivnosti nosi vsaka stranka sama. Ker predlagatelj določenih dejstev ni izpostavil za sporne, jih sodišču sploh ni potrebno ugotavljati, kaj šele, da bi za njihovo ugotovitev izvajalo dokaze po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00005475
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - znaki kaznivega dejanja
Pritožnica ob dilemah, ki jih izraža, in ob sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodišča ter na Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) spregleda znake obravnavanega kaznivega dejanja, ko storilec mora ravnati v nasprotju z interesi gospodarske družbe, torej družbe, v kateri gospodari, in s svojim ravnanjem tako kaže nezvestobo do te družbe, torej mora premoženjska škoda nastati na premoženju, ki je storilcu zaupano, torej družbi, za čigar interese je storilec dolžan skrbeti.
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-239/14-10, Up-1169/12-24 z dne 26. 3. 2015. Ustavno sodišče RS je ugotovilo, da ZPIZ-1 ni bil v skladu z Ustavo RS (I. točka izreka), ker ni zagotavljal tako imenovane neprave obnove postopka. Toženemu zavodu je odredilo, da v roku 60 dni po objavi odločbe v Uradnem listu RS ponovno odmeri pokojnino zavarovancem oz. uživalcem, za katere je v postopkih revizije ugotovil, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo, pa ta del plače ni bil vštet zaradi protiustavne 4. alineje 46. člena ZPIZ/92 (II. točka izreka). Hkrati je zavarovancem oz. uživalcem pokojnine, za katere revizija podatkov ni bila opravljena, omogočilo, da so lahko v roku 60 dni po objavi odločbe v Ur. l. RS, zahtevali revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile plačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije (III. točka izreka). Citirana odločba US je bila objavljena v Ur. l. RS 30. 4. 2015. 60-dnevni rok se je tako iztekel 29. 6. 2015. Navedeni rok je materialno prekluzivni rok, s potekom katerega ugasne pravica zahtevati revizijo podatkov in morebiti ponovno, višjo odmero pokojnine.
postopek za izročitev obdolženca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - sklep o ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji za izročitev - obstoj utemeljenega suma - precejšen dvom o resničnosti ugotovljenih dejstev
Prezidij M. mestnega sodišča je sklep o odreditvi pripora razveljavil zaradi bistvenih kršitev določb Zakona o kazenskem postopku (R.), ker sodišče v izreku sklepa ni navedlo podatka o trajanju pripora zoper obdolženca, niti od katerega trenutka dalje začne teči ta rok. Čeprav je torej sklep o odreditvi pripora zoper obdolženca bil razveljavljen zaradi bistvenih kršitev postopka in ne neposredno zaradi napačne presoje o obstoju utemeljenega suma oziroma izpolnjevanju pogojev v skladu z ZKP R. za odreditev pripora je potrebno upoštevati, da je edina sodna odločba, na katero je prvostopenjsko sodišče v bistvenem delu oprlo svojo presojo o izkazanosti utemeljenega suma storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, razveljavljena in torej neobstoječa. To vzbuja precejšen dvom o pravilnosti ugotovitve odločilnih dejstev za sprejem izpodbijane odločitve, in sicer glede obstoja utemeljenega suma, zlasti ker je v sklepu prezidija M. mestnega sodišča navedeno, da bo moralo prvostopenjsko sodišče ob ponovnem odločanju o odreditvi pripora zoper obdolženca preveriti in upoštevati tudi druge navedbe iz zahteve za varstvo zakonitosti. To pa po mnenju pritožbenega sodišča pomeni, da se lahko v ponovljenem postopku ponovno izpostavi tudi vprašanje izpolnjevanja drugih pogojev za odreditev pripora zoper obdolženca s tem pa tudi vprašanje obstoja zadostnih dokazov za utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja, ki se ga očita obdolžencu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSM00004582
ZZVZZ člen 86, 86/1. ZOZP člen 15, 18, 18/1, 18/4, 18/6. Direktiva Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3-1.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - obseg zavarovalnega kritja - škoda zaradi uporabe viličarja - pojem uporaba vozila - plačilo pavšalne odškodnine
V skladu z novejšo sodno prakso VS RS1, ki jo je narekovala odločba Sodišča EU, so v okvir obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti uvrščeni vsi primeru uporabe vozila, ki je skladna z običajno funkcijo tega vozila, tudi uporaba vozila v funkciji delovnega stroja.
stroški izvršilnega postopka - pravočasnost zahteve za povrnitev stroškov - subjektivni in objektivni rok - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - ravnanje izvršitelja
Vsako izvršiteljevo dejanje (premičninski rubež) je samostojno (ločeno) dejanje, na kar kaže tudi okoliščina, da je izvršitelj v obravnavani zadevi za vsako izvršilno dejanje (rubeži so se vršili tudi na različnih naslovih dolžnika) posebej upniku tudi izstavil obračun stroškov. Upnik je bil torej z višino stroškov po obračunu izvršitelja z dne 11.1.2017 in 27.2.2017 seznanjen v mesecu januarju in februarju 2017. Zahteva upnika za priglasitev teh stroškov (vloga z dne 30.5.2017) je bila torej tudi po oceni pritožbenega sodišča prepozna in je sodišče prve stopnje takšen predlog upravičeno zavrglo kot prepozen.
ZPIZ-2 člen 63, 63/2, 63/2-1, 41, 42, 396, 396/1, 396/3.
I. kategorija invalidnosti
Pridobljeno izvedensko mnenje tudi po stališču pritožbenega sodišča kot strokovno prepričljivo predstavlja dovolj popolno in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno sprejelo kot podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka na odpravo izpodbijanih odločb, razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in posledično priznanje pravice od invalidske pokojnine.
trpinčenje na delovnem mestu - prepoved nadlegovanja in trpinčenja na delovnem mestu
Pomočnik direktorja ni imel namena prizadeti tožnikovo dostojanstvo, niti ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje, temveč je z izjavo želel razmejiti med delovno in sindikalno vsebino sestanka, kar pomeni, da ni bila kršena prepoved nadlegovanja v smislu določb 7. člena ZDR-1 in 15.a člena ZJU. Ne gre niti za trpinčenje, saj vedenje pomočnika direktorja, za katerega je bilo v postopku pri delodajalcu sicer ugotovljeno, da je bilo v povezavi z osebno okoliščino nezaželeno, ni ponavljajoče se ali sistematično. Enkraten dogodek (ali pa dva takšna dogodka) ne more(ta) predstavljati trpinčenja na delovnem mestu. Tožnikovo subjektivno dojemanje ravnanja delavcev tožene stranke kot trpinčenja na delu ni relevantno.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006937
ZDR-1 člen 7, 7/4, 47, 179.. OZ člen 131.
trpinčenje na delovnem mestu - mobing - vmesna sodba
Tožnik je zoper toženo stranko vložil tožbo za plačilo odškodnine zaradi trpinčenja na delovnem mestu. Zaposlen je bil na delovnem mestu bančni komercialist IV v poslovalnici, kjer je v spornem obdobju postala vodja E.E., ki je nad tožnikom začela izvajati trpinčenje na delovnem mestu (ni mu omogočila koriščenja odmora za malico, želela se ga je znebiti, zato je bil tožnik premeščen v drugo poslovalnico...). Sodišče prve stopnje je praviolno ugotovilo, da ima ravnanje tožnikove neposredno nadrejene vse znake trpinčenja na delovnem mestu, ki ga opredeljuje in prepoveduje 7. člen ZDR-1 v 4. odstavku, tožena stranka kot delodajalec pa ima po 47. členu ZDR-1 dolžnost varovanja delavčevega dostojanstva pri delu. Zato je tožberni zahtevek po temelju utemeljen.
V obravnavani zadevi gre za primer, ko so pristojni organi (policija, tožilstvo) države Republike Češke v postopku zoper drugo ovadeno osebo (poljskega voznika) le vsebinsko presojali zadevo in niso začeli kazenskega pregona zoper zahtevano osebo, ampak zoper poljskega voznika, zato je bil ta kazenski postopek odstopljen Republiki Poljski (ker je bil tudi oškodovanec, ki je v obravnavani prometni nesreči umrl, poljski državljan). Glede na navedeno ne gre za uporabo načela ne bis in idem (podobno situacijo je obravnavalo sodišče Evropske unije v zadevi C-491/07 proti V. T., sodba sodišča z dne 22.12.2008).