ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica, ki je bila zadolžena za vodenje gotovinskega poslovanja, vedela oziroma bi morala vedeti za ugotovljeno razliko oziroma neskladje med prejeto in deponirano gotovino, pa o tem tožene stranke ni obvestila, kršila 34. člen ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil) in 2. odstavek 36. člena ZDR-1 (obveznost obveščanja o okoliščinah, ki lahko privedejo do nastanka materialne škode). Tožena stranka je tožnici utemeljeno očitala opustitev skrbi pri poslovanju z gotovino, pri čemer je bila manjkajoča gotovina posledica hudo malomarnega dela tožnice, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Zgolj dejstvo, da je bila tožnica edina, ki je poslovala z gotovino in bila zadolžena za gotovinsko in bančno poslovanje ter edina, ki je polagala prejeto gotovino na poslovni račun, ne zadošča za zaključek, da si je tožnica ugotovljeni manko tudi prisvojila. To, da se zaseženi tožničini predmeti v hišni preiskavi ne nanašajo na sporno obdobje in da je tožnica pojasnila izvor zaseženih predmetov, res ne pomeni, da si tožnica ugotovljenega manka ni prilastila, ne pomeni pa tudi, da si ga je prilastila. Ker torej niso dokazani vsi znaki kaznivega dejanja po 209. členu KZ-1 v zvezi s četrtim odstavkom 209. člena KZ-1, ni podan utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 354, 355, 355/3, 355/3-8.
oprostitev plačila sodne takse - stečajni dolžnik - stečajna masa - poplačilo iz stečajne mase - likvidna sredstva - naknadno spremenjene okoliščine - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse
Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso (kakršen je tudi zahtevek v tej zadevi), so namreč del stroškov stečajnega postopka in se tudi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, torej iz stečajne mase. Dejstvo, da tožnik s stečajno maso ne sme razpolagati, zato ob odločanju o taksni oprostitvi ni relevantno.
Če so se po pravno pomembne okoliščine, ki vplivajo na tožnikovo zmožnost plačila sodne takse, spremenile, bo tožnik to lahko uveljavljal z novim predlogom za taksno oprostitev. Stranka lahko namreč vse do izteka roka za plačilo sodne takse, ki ji je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - pritožba upnika - nepremičnina - hipoteka na nepremičnini - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - prekinitev stečajnega postopka - ločitvena pravica - mnenje ločitvenega upnika - vrstni red poplačila
Vrstni red poplačila iz posebne stečajne mase, ki jo predstavlja sporna nepremičnina, je stvar razdelitve te stečajne mase, ne pa stvar postopka njene prodaje. Res ima ločitveni upnik pravico podati mnenje o predlagani prodaji oziroma soglasje o njej, kadar znaša izhodiščna cena manj kot polovico likvidacijske vrednosti. Vendar pa pritožnik niti ne navaja ničesar konkretnega glede same prodaje - ne glede načina prodaje ne glede izhodiščne cene. Glede tega bi se lahko pritožili tudi drugi upniki, pritožnik pa v zvezi s tem ne navaja ničesar konkretnega.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - razmerje med odvetnikom in stranko
Sodišče o višini stroškov, ki jih mora plačati zastopani svojemu najetemu zagovorniku, ne odloča, ker je to stvar pogodbe med zagovornikom ter pooblastiteljem. V predmetnem postopku odločanja o izrednem pravnem sredstvu, s katerim se ne spreminja dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, se določbe kazenskega postopka, ki odločitev o stroških kazenskega postopka vežejo na izid kazenskega postopka (členi od 95 do 97 ZKP), ne uporabljajo, zato tudi stroški, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja med zagovornikom in pooblastiteljem, ne morejo obremenjevati proračuna. Drugače povedano, v predmetnem postopku sodišče obsojenke plačila izdatkov in nagrade zagovornice v nobenem primeru ne more oprostiti, ampak mora stroške zagovornice, ki si jo je sama najela, obsojenka tudi sama plačati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004481
OZ člen 190, 190/3, 944. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - kaznivo dejanje goljufije - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - neupravičena pridobitev
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Lažnivo prikazovanje načina nastanka zavarovalnega primera je element kaznivega dejanja, zato je sodišče vezano na ugotovitev, da je zavarovalec vedel, da do prometne nesreče ni prišlo na način kot ga je zatrjeval tožeči stranki in da jo je s tem spravil v zmoto. Tak način spravljanja zavarovalnice v zmoto, če ga stori zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec, pa pomeni v smislu določb obligacijskega prava prevaro pri uveljavljanju zavarovalnine, ki je sankcionirana z izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe.
Pravni red s kogentno določbo 944. člena OZ sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta naša na vzrok škode ali na višino škode.
glavna obravnava v kazenskem postopku - potek glavne obravnave - zagovor obdolženca - pravica do obrambe
1. Po stališču pritožbe je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka na način, da je nedopustno poseglo v obdolženkino pravico do obrambe, s tem ko ni dovolilo, da bi na glavni obravnavi dne 25. 1. 2017 podala svoj zagovor kadar bi to želela in sicer po zaslišanju zanjo obremenilnih prič, s poukom, da če ga ne poda takoj, to pravico izgubi. Navedena kršitev ni podana. Po določbi 300. člena ZKP glavna obravnava poteka v tistem redu, ki je določen v tem zakonu, senat pa sme spremeniti določeni red obravnavanja zaradi posebnih okoliščin, zlasti če je veliko obdolžencev, veliko kaznivih dejanj ali če je dokazno gradivo obsežno. Nič od navedenega, kar bi narekovalo spremembo v zakonu določenega reda glavne obravnave, v obravnavani zadevi ni zaslediti.
oblika aneksa k pogodbi - forma ad probationem - pasivna stvarna legitimacija - pomanjkljiva trditvena podlaga - stroški postopka - prepoved reformatio in peius
Kljub pozivom tožene stranke na izjasnitev, tožeča stranka trditev, ki bi utemeljevale obstoj pasivne legitimacije tožene stranke za plačilo dodatnih del, ni podala. Sodišče prve stopnje je zato v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - upravljanje stanovanj - prispevek v rezervni sklad - delitev po solastniških deležih - dejanska etažna lastnina
Po prvem odstavku 458. člena ZPP sodbe sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Okoliščina, da posamezen solastnik v okviru svojega solastnega deleža izključno sam uporablja določen (zaključen) del posameznega dela, in okoliščina, da ta površina morda ne ustreza solastnemu deležu na celotnem posameznem delu, na odločitev ne vpliva. Drugačno obračunavanje bo mogoče, če bodo solastniki posameznega dela spremenili višino svojih solastnih deležev ali če bi iz obstoječega posameznega dela nastali novi posamezni deli.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007484
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/5.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - kazen zapora - zapor ob koncu tedna - izrek enotne kazni - pravilo asperacije - alternativni način izvršitve kazni zapora
Če bi sodišče prve stopnje sledilo predlogu obsojenčeve zagovornice in združilo obe sicer res istovrstni kazni (zaporna kazen in zaporna kazen, ki se izvrši tako, da bo obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej delal in prebival doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncih tedna, ko mora biti v zavodu), bi posamične kazni iz prejšnjih pravnomočnih sodb izgubile svojo samostojnost. Z izrekom enotne kazni bi sodišče prve stopnje po pravilih o steku in upoštevaje asperacijsko načelo lahko izreklo le zaporno kazen, ki bi bila višja od treh let. S tem pa bi bil presežen limit, določen s četrtim odstavkom 86. člena KZ-1, in bi tako odpadla formalna podlaga za izvršitev alternativne oblike izvrševanja kazni zapora, ki je bila dogovorjena s sporazumom.
sostorilstvo - enoten postopek - objektivna koneksiteta - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka
V skladu z določbami petega in tretjega odstavka 32. člena ZKP se za sostorilce kaznivega dejanja praviloma izvede enoten postopek ter izda ena sama sodba. Po prvem odstavku 33. člena ZKP pa lahko sodišče, ki je pristojno za izvedbo kazenskega postopka po 32. členu ZKP, do konca glavne obravnave iz tehtnih razlogov ali zaradi razlogov smotrnosti odloči, da se postopek o posameznih kaznivih dejanjih ali zoper posamezne obdolžence izloči in dokonča posebej, ali pa odstopi drugemu pristojnemu sodišču. Kot izhaja iz točke 2 obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje odstopilo od enotne izvedbe kazenskega postopka zoper soobtožena sostorilca, ker je zaključilo, da je dokazni postopek zoper obtoženo M. U. izčrpan, in je v njenem delu zadeva zrela za razsojo, niso pa bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obtoženega O.R., ki iz bolezenskih razlogov v času od 2. 2. do 5. 12. 2016 (razen 5. 12. 2016) ni pristopil na devet razpisanih narokov. Glede na navedeno so tudi po prepričanju sodišča druge stopnje obstajali tehtni razlogi za odstop od enotne izvedbe kazenskega postopka zoper oba sostorilca.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča izključuje možnost določanja pripadajočega zemljišča po drugih določbah ZVEtL (peti odstavek 30. člena ZVEtL) le v primeru, ko je bilo z upravno odločbo vsebinsko in celovito določeno funkcionalno zemljišče. Zato je treba v vsakem primeru posebej preučiti, kaj, oziroma o čem je bilo z upravno odločbo že odločeno. Če upravna odločba vsebinsko še ni odločila o funkcionalnem zemljišču v celoti, jo je treba pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1.1.2003, upoštevati kot pravno relevantno okoliščino skupaj z drugimi okoliščinami primera, ugotovljenimi po merilih iz 7. člena ZVEtL. Pravilnost take razlage zakona potrjujejo tudi s tem povezane zakonske spremembe (43. člen ZVEtL-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00006188
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 425, 458.
izpolnitev denarne obveznosti - odtegnitev sredstev iz računa v izvršbi - spori majhne vrednosti - nezmožnost preizkusa odločbe - protispisnost
Da bi določeno ravnanje dolžnika, ki ima sicer zunanje znake izpolnitvenega ravnanja, pomenilo pravilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, mora iti za ravnanje, ki ga je dolžnik opravil z namenom izpolniti obveznost. V konkretnem primeru odtegnitev sredstev iz računa toženke v postopku prisilne izvršbe te lastnosti nima. Izvršilni naslov, na podlagi katerega je prišlo do odtegljajev, je bil razveljavljen, toženka pa terjatvi tožnice ugovarja in se izpolnitvi obveznosti vseskozi upira.
ZFPPIPP-UPB8 člen 408, 408/2, 408/2-1. KZ-1 člen 87, 87/1.
izvršitev denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti
Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje na denarne kazni, izrečene v kazenskem postopku (1. točka drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pritožniku preostane bodisi, da izrečeno denarno kazen plača in se s tem izogne zaporu (to možnost še vedno ima) ali pa bo ta kazen izvršena na opisan način.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - predkupni upravičenec - izločitveni upnik - iztek roka na soboto
Izpodbijani sklep je zadnji od sklepov v postopku unovčenja stečajne mase, ki je nepremičnina, in je namenjen izvedbi vpisa lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Sodišče ta sklep izda po pravnomočnosti sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in plačilu kupnine. Nič od tega pritožnica v tem postopku ne napada, zato v tej fazi postopka ne more več učinkovito uveljavljati kršitve pravil postopka v fazi prodaje, četudi bi te bile storjene (pa niso bile!).
Nenatančen in dvoumen izrek, da se plačilo odškodnine izvrši v delnicah Republike Slovenije, je popravljen, ker ga je mogoče razumeti na dva načina: - da Republika Slovenija izroči delnice, ki jih ima kot delniška družba (neizvršljiv izrek, ker Republika Slovenija ni delniška družba); - da Republika Slovenija izroči delnice, ki jih ima v lasti.
ZFPPIPP člen 103, 401. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - neobrazloženost sklepa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica ima prav, ko navaja, da ne iz sklepa ne iz upraviteljevega predloga ne izhaja, zakaj je odmerjeno nadomestilo v najvišji višini, kaj takega ni mogoče zaključiti niti iz vsebine rednih poročil. Podana je torej absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3. OZ člen 136, 136/1. ZPP člen 337, 337/1.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - duševna neprištevnost - nerazsodnost - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovne dokumentacije, predloženih dokazov, na katere se dolžnik sklicuje v pritožbi ter po proučitvi njegovih trditev v povezavi z njegovo izpovedbo ocenjuje, da predloženi dokazi ter dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik izpovedal v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ne dajejo podlage za zaključek, da je bila dolžnikova sposobnost razumevanja pomena svojih ravnanj in posledic le-teh ter njegova sposobnost obvladovanja svojih ravnanj tako okrnjena, da o njegovi odgovornosti za nesorazmerno zadolževanje ne bi mogli govoriti. Dolžnik je sicer navedel, da v kazensko-preiskovalnih zadevah zatrjuje, da ni prišteven. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem postopku trdil, da je bil sposoben razumeti pomen svojih ravnanj, vendar pa jih ni mogel obvladovati. Že upoštevaje dolžnikove trditve o njegovi neprištevnosti ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal. Ne pove pa, zakaj tega ni mogel storiti brez svoje krivde. Zato njegovega dokaznega predloga ni mogoče upoštevati.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/4, 405, 405/3. ZPP člen 94, 94/1, 94/2, 98, 98/1, 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - pooblastilo za zastopanje - obseg pooblastila - omejeno pooblastilo - vabilo stranki na narok - nepravilno vročanje vabila na narok - možnost obravnavanja pred sodiščem
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu.
Če velja, da ima pooblaščenec, ki opravi določeno dejanje v postopku zaradi insolventnosti, tudi pooblastilo stranke za to dejanje, ne da bi mu bilo treba to dokazovati s pooblastilom, potem je treba tudi brez izvedbe postopka dokazovanja glede obsega pooblastila verjeti stranki in pooblaščencu, da nima pooblastila za vsa pravdna dejanja. Zato bi po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pri obravnavi predloga dolžnika za skrajšanje preizkusnega obdobja, ki ga je sam uveljavljal z ugovorom proti odpustu obveznosti, moralo upoštevati obvestilo odvetnika, da za ugovor proti odpustu obveznosti ni pooblaščen in na narok vabiti neposredno dolžnika. Ker tega ni storilo, pritožnik utemeljeno zatrjuje, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
sklep o preizkusu terjatev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev sklepa - nezmožnost preizkusa odločbe - posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba - institut napotitve na pravdo - napotitveni sklep stečajnega senata
Višje sodišče ugotavlja, da v izpodbijanem sklepu sploh ni obrazložitve napotitve na pravdo - kot edina pravna podlaga je tudi navedeno le določilo 69. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga, da sprejeme tako odločitev.
Izpodbijanega sklepa se sploh ne da preizkusiti.
Sklep bo mogoče preizkusiti le, če bo vseboval razloge za odločitev sodišča skupaj s pravno podlago, ki jo bo sodišče prve stopnje pri tem uporabilo.