Presoja, ali predstavlja predložena listina lastnoročno oporoko, je pravno vprašanje. Ker iz listine ni jasno, kdo je oporoko napisal, podpisa pa sta dva in ker sta na listini podpisana tudi domnevna oporočna dediča, listina ni lastnoročna oporoka po 73. členu ZD.
izvršilni stroški - potrebnost za izvršbo - predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino
Pritrditi je sodišču prve stopnje, da upnica do stroškov, priglašenih v predlogu za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom z dne 21. 6. 2017 ni upravičena, saj bi glede na sorazmerno visok znesek terjatve izvršbo na nepremičnino lahko predlagala že ob vložitvi predloga za izvršbo z dne 30. 5. 2017.
glavna obravnava v kazenskem postopku - potek glavne obravnave - zagovor obdolženca - pravica do obrambe
1. Po stališču pritožbe je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka na način, da je nedopustno poseglo v obdolženkino pravico do obrambe, s tem ko ni dovolilo, da bi na glavni obravnavi dne 25. 1. 2017 podala svoj zagovor kadar bi to želela in sicer po zaslišanju zanjo obremenilnih prič, s poukom, da če ga ne poda takoj, to pravico izgubi. Navedena kršitev ni podana. Po določbi 300. člena ZKP glavna obravnava poteka v tistem redu, ki je določen v tem zakonu, senat pa sme spremeniti določeni red obravnavanja zaradi posebnih okoliščin, zlasti če je veliko obdolžencev, veliko kaznivih dejanj ali če je dokazno gradivo obsežno. Nič od navedenega, kar bi narekovalo spremembo v zakonu določenega reda glavne obravnave, v obravnavani zadevi ni zaslediti.
ZFPPIPP-UPB8 člen 408, 408/2, 408/2-1. KZ-1 člen 87, 87/1.
izvršitev denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti
Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje na denarne kazni, izrečene v kazenskem postopku (1. točka drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pritožniku preostane bodisi, da izrečeno denarno kazen plača in se s tem izogne zaporu (to možnost še vedno ima) ali pa bo ta kazen izvršena na opisan način.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004481
OZ člen 190, 190/3, 944. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - kaznivo dejanje goljufije - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - neupravičena pridobitev
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Lažnivo prikazovanje načina nastanka zavarovalnega primera je element kaznivega dejanja, zato je sodišče vezano na ugotovitev, da je zavarovalec vedel, da do prometne nesreče ni prišlo na način kot ga je zatrjeval tožeči stranki in da jo je s tem spravil v zmoto. Tak način spravljanja zavarovalnice v zmoto, če ga stori zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec, pa pomeni v smislu določb obligacijskega prava prevaro pri uveljavljanju zavarovalnine, ki je sankcionirana z izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe.
Pravni red s kogentno določbo 944. člena OZ sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta naša na vzrok škode ali na višino škode.
predlog upnika za začetek stečajnega postopka - vročitev pravni osebi - poslovni naslov - vročitev s fikcijo - dejanski naslov poslovanja družbe
Sodišče je dolžniku upnikov predlog za začetek stečajnega postopka nad njim vročalo skladno s tretjim odstavkom 139. člena ZPP, zato ni upoštevna pritožbena trditev, da dolžnik posluje na drugem naslovu in sicer N. 1, saj za vpis tega poslovnega naslova v sodni register očitno dolžnik ni poskrbel. Ker dolžniku na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, predloga upnika in poziva sodišča ni bilo mogoče vročiti, je vročevalec na vratih dne 22. 9. 2006 pustil obvestilo, kje je pisanje in rok petnajstih dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. To dokazujeta vročilnici, pripeti pri red. št. 1 in pri red. št. 7. Po preteku petnajst dni se po četrtem odstavku 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena, v obravnavanem primeru torej 7. 10. 2016 (petek), saj v petnajstdnevnem roku dolžnik pisanj (predloga upnika in poziva sodišča) ni dvignil. Navedenih vročilnic kot javnih listin, ki izkazujeta vročitev pisanj s fikcijo, torej dolžnik ni uspel izpodbiti. Zakon pa sodišču ne nalaga, da bi sodno pisanje, namenjeno dolžniku kot pravni osebi, moralo osebno vročati poslovodji le-te, zato je neutemeljena tudi pritožbena graja neosebne vročitve upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka poslovodji dolžnika.
Dolžnik v danem roku iz poziva sodišča ni vložil ugovora, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja, niti ni podal zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ker bo z izvedbo finančnega prestrukturiranja odpravil svojo insolventnost, zato velja (izpodbojna) zakonska domneva iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP, da je dolžnik insolventen. To zakonsko domnevo lahko s pritožbo izpodbija družbenik dolžnika, ki mora predložiti tudi dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pritožnik kot družbenik dolžnika pa v pritožbi navaja le, da pri dolžniku stečajni razlogi ne obstajajo, da družba posluje, ima premoženje v obliki nepremičnin, denarnih terjatev ter delovnih sredstev in družba ni prezadolžena in insolventna. Pritožnik pri tem ne postreže z nobenimi konkretnimi podatki, niti ne pove, kolikšne so obveznosti družbe, zato tako nekonkretiziranih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča izključuje možnost določanja pripadajočega zemljišča po drugih določbah ZVEtL (peti odstavek 30. člena ZVEtL) le v primeru, ko je bilo z upravno odločbo vsebinsko in celovito določeno funkcionalno zemljišče. Zato je treba v vsakem primeru posebej preučiti, kaj, oziroma o čem je bilo z upravno odločbo že odločeno. Če upravna odločba vsebinsko še ni odločila o funkcionalnem zemljišču v celoti, jo je treba pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1.1.2003, upoštevati kot pravno relevantno okoliščino skupaj z drugimi okoliščinami primera, ugotovljenimi po merilih iz 7. člena ZVEtL. Pravilnost take razlage zakona potrjujejo tudi s tem povezane zakonske spremembe (43. člen ZVEtL-1).
izločitveni razlog - prisilna izterjava davčnega dolga iz terjatev dolžnika - ugovor o prerekanju terjatve - prijava izločitvenih pravic - zavrženje pritožbe - sklep o preizkusu terjatev
Pritožnika v tem postopku šele s pritožbo izločata iz stečajne mase premoženje, na katerem je priznana ločitvena pravica upnika, zaradi nepravočasne prijave pa nista vložila ugovora o prerekanju ločitvene pravice. Upnik, ki se ne posluži te svoje pravice že v prvostopenjskem postopku, nima pravice do prerekanja terjatev (ločitvene pravice) drugih upnikov šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev.
sostorilstvo - enoten postopek - objektivna koneksiteta - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka
V skladu z določbami petega in tretjega odstavka 32. člena ZKP se za sostorilce kaznivega dejanja praviloma izvede enoten postopek ter izda ena sama sodba. Po prvem odstavku 33. člena ZKP pa lahko sodišče, ki je pristojno za izvedbo kazenskega postopka po 32. členu ZKP, do konca glavne obravnave iz tehtnih razlogov ali zaradi razlogov smotrnosti odloči, da se postopek o posameznih kaznivih dejanjih ali zoper posamezne obdolžence izloči in dokonča posebej, ali pa odstopi drugemu pristojnemu sodišču. Kot izhaja iz točke 2 obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje odstopilo od enotne izvedbe kazenskega postopka zoper soobtožena sostorilca, ker je zaključilo, da je dokazni postopek zoper obtoženo M. U. izčrpan, in je v njenem delu zadeva zrela za razsojo, niso pa bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obtoženega O.R., ki iz bolezenskih razlogov v času od 2. 2. do 5. 12. 2016 (razen 5. 12. 2016) ni pristopil na devet razpisanih narokov. Glede na navedeno so tudi po prepričanju sodišča druge stopnje obstajali tehtni razlogi za odstop od enotne izvedbe kazenskega postopka zoper oba sostorilca.
sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - pritožba upnika - nepremičnina - hipoteka na nepremičnini - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - prekinitev stečajnega postopka - ločitvena pravica - mnenje ločitvenega upnika - vrstni red poplačila
Vrstni red poplačila iz posebne stečajne mase, ki jo predstavlja sporna nepremičnina, je stvar razdelitve te stečajne mase, ne pa stvar postopka njene prodaje. Res ima ločitveni upnik pravico podati mnenje o predlagani prodaji oziroma soglasje o njej, kadar znaša izhodiščna cena manj kot polovico likvidacijske vrednosti. Vendar pa pritožnik niti ne navaja ničesar konkretnega glede same prodaje - ne glede načina prodaje ne glede izhodiščne cene. Glede tega bi se lahko pritožili tudi drugi upniki, pritožnik pa v zvezi s tem ne navaja ničesar konkretnega.
ZFPPIPP člen 22, 58, 58/1, 58/1-2, 58/1-2(1), 126, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1, 310/3. ZPP člen 343, 343/4.
prodaja premoženja - sklep o prodaji - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - izločitveni upnik - izločitvena pravica - prerekana izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - prenehanje izločitvene pravice - zavrženje pritožbe
Izločitvena pravica je bila prijavljena, pritožnik je bil napoten na uveljavitev zahtevka, tožbe pa v roku ni vložil. To pomeni, da je njegova izločitvena pravica prenehala, prenehal pa je tudi njegov stvarnopravni zahtevek za priznanje lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem ali na drug izviren način.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - razmerje med odvetnikom in stranko
Sodišče o višini stroškov, ki jih mora plačati zastopani svojemu najetemu zagovorniku, ne odloča, ker je to stvar pogodbe med zagovornikom ter pooblastiteljem. V predmetnem postopku odločanja o izrednem pravnem sredstvu, s katerim se ne spreminja dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, se določbe kazenskega postopka, ki odločitev o stroških kazenskega postopka vežejo na izid kazenskega postopka (členi od 95 do 97 ZKP), ne uporabljajo, zato tudi stroški, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja med zagovornikom in pooblastiteljem, ne morejo obremenjevati proračuna. Drugače povedano, v predmetnem postopku sodišče obsojenke plačila izdatkov in nagrade zagovornice v nobenem primeru ne more oprostiti, ampak mora stroške zagovornice, ki si jo je sama najela, obsojenka tudi sama plačati.
oblika aneksa k pogodbi - forma ad probationem - pasivna stvarna legitimacija - pomanjkljiva trditvena podlaga - stroški postopka - prepoved reformatio in peius
Kljub pozivom tožene stranke na izjasnitev, tožeča stranka trditev, ki bi utemeljevale obstoj pasivne legitimacije tožene stranke za plačilo dodatnih del, ni podala. Sodišče prve stopnje je zato v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - zmotna uporaba materialnega prava - predhodno vprašanje kot obnovitveni razlog
Razlogi za obnovo postopka so določeni v 394. členu ZPP. Med njimi ni zmotne uporabe materialnega prava.
Sodišče je v tej zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku. V okviru odločanja je moralo ugotoviti, ali je tožena stranka sploh ravnala protipravno, pri tem pa razlagati določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) in Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil.
sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - predkupni upravičenec - izločitveni upnik - iztek roka na soboto
Izpodbijani sklep je zadnji od sklepov v postopku unovčenja stečajne mase, ki je nepremičnina, in je namenjen izvedbi vpisa lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Sodišče ta sklep izda po pravnomočnosti sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe in plačilu kupnine. Nič od tega pritožnica v tem postopku ne napada, zato v tej fazi postopka ne more več učinkovito uveljavljati kršitve pravil postopka v fazi prodaje, četudi bi te bile storjene (pa niso bile!).
ZFPPIPP člen 123a, 123a/4, 405, 405/3. ZPP člen 94, 94/1, 94/2, 98, 98/1, 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - pooblastilo za zastopanje - obseg pooblastila - omejeno pooblastilo - vabilo stranki na narok - nepravilno vročanje vabila na narok - možnost obravnavanja pred sodiščem
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu.
Če velja, da ima pooblaščenec, ki opravi določeno dejanje v postopku zaradi insolventnosti, tudi pooblastilo stranke za to dejanje, ne da bi mu bilo treba to dokazovati s pooblastilom, potem je treba tudi brez izvedbe postopka dokazovanja glede obsega pooblastila verjeti stranki in pooblaščencu, da nima pooblastila za vsa pravdna dejanja. Zato bi po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pri obravnavi predloga dolžnika za skrajšanje preizkusnega obdobja, ki ga je sam uveljavljal z ugovorom proti odpustu obveznosti, moralo upoštevati obvestilo odvetnika, da za ugovor proti odpustu obveznosti ni pooblaščen in na narok vabiti neposredno dolžnika. Ker tega ni storilo, pritožnik utemeljeno zatrjuje, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
sklep o preizkusu terjatev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev sklepa - nezmožnost preizkusa odločbe - posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba - institut napotitve na pravdo - napotitveni sklep stečajnega senata
Višje sodišče ugotavlja, da v izpodbijanem sklepu sploh ni obrazložitve napotitve na pravdo - kot edina pravna podlaga je tudi navedeno le določilo 69. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga, da sprejeme tako odločitev.
Izpodbijanega sklepa se sploh ne da preizkusiti.
Sklep bo mogoče preizkusiti le, če bo vseboval razloge za odločitev sodišča skupaj s pravno podlago, ki jo bo sodišče prve stopnje pri tem uporabilo.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - upravljanje stanovanj - prispevek v rezervni sklad - delitev po solastniških deležih - dejanska etažna lastnina
Po prvem odstavku 458. člena ZPP sodbe sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Okoliščina, da posamezen solastnik v okviru svojega solastnega deleža izključno sam uporablja določen (zaključen) del posameznega dela, in okoliščina, da ta površina morda ne ustreza solastnemu deležu na celotnem posameznem delu, na odločitev ne vpliva. Drugačno obračunavanje bo mogoče, če bodo solastniki posameznega dela spremenili višino svojih solastnih deležev ali če bi iz obstoječega posameznega dela nastali novi posamezni deli.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007484
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/5.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - kazen zapora - zapor ob koncu tedna - izrek enotne kazni - pravilo asperacije - alternativni način izvršitve kazni zapora
Če bi sodišče prve stopnje sledilo predlogu obsojenčeve zagovornice in združilo obe sicer res istovrstni kazni (zaporna kazen in zaporna kazen, ki se izvrši tako, da bo obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej delal in prebival doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncih tedna, ko mora biti v zavodu), bi posamične kazni iz prejšnjih pravnomočnih sodb izgubile svojo samostojnost. Z izrekom enotne kazni bi sodišče prve stopnje po pravilih o steku in upoštevaje asperacijsko načelo lahko izreklo le zaporno kazen, ki bi bila višja od treh let. S tem pa bi bil presežen limit, določen s četrtim odstavkom 86. člena KZ-1, in bi tako odpadla formalna podlaga za izvršitev alternativne oblike izvrševanja kazni zapora, ki je bila dogovorjena s sporazumom.
KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2, 83. ZKP-UPB8 člen 511, 511/3.
sodna rehabilitacija - izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za sodno rehabilitacijo obsojenca po členu 83 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 2. točko četrtega odstavka 82. člena KZ-1 in tako svojo odločitev v napadenem sklepu tehtno obrazložilo.