ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 354, 355, 355/3, 355/3-8.
oprostitev plačila sodne takse - stečajni dolžnik - stečajna masa - poplačilo iz stečajne mase - likvidna sredstva - naknadno spremenjene okoliščine - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse
Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso (kakršen je tudi zahtevek v tej zadevi), so namreč del stroškov stečajnega postopka in se tudi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, torej iz stečajne mase. Dejstvo, da tožnik s stečajno maso ne sme razpolagati, zato ob odločanju o taksni oprostitvi ni relevantno.
Če so se po pravno pomembne okoliščine, ki vplivajo na tožnikovo zmožnost plačila sodne takse, spremenile, bo tožnik to lahko uveljavljal z novim predlogom za taksno oprostitev. Stranka lahko namreč vse do izteka roka za plačilo sodne takse, ki ji je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica, ki je bila zadolžena za vodenje gotovinskega poslovanja, vedela oziroma bi morala vedeti za ugotovljeno razliko oziroma neskladje med prejeto in deponirano gotovino, pa o tem tožene stranke ni obvestila, kršila 34. člen ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil) in 2. odstavek 36. člena ZDR-1 (obveznost obveščanja o okoliščinah, ki lahko privedejo do nastanka materialne škode). Tožena stranka je tožnici utemeljeno očitala opustitev skrbi pri poslovanju z gotovino, pri čemer je bila manjkajoča gotovina posledica hudo malomarnega dela tožnice, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Zgolj dejstvo, da je bila tožnica edina, ki je poslovala z gotovino in bila zadolžena za gotovinsko in bančno poslovanje ter edina, ki je polagala prejeto gotovino na poslovni račun, ne zadošča za zaključek, da si je tožnica ugotovljeni manko tudi prisvojila. To, da se zaseženi tožničini predmeti v hišni preiskavi ne nanašajo na sporno obdobje in da je tožnica pojasnila izvor zaseženih predmetov, res ne pomeni, da si tožnica ugotovljenega manka ni prilastila, ne pomeni pa tudi, da si ga je prilastila. Ker torej niso dokazani vsi znaki kaznivega dejanja po 209. členu KZ-1 v zvezi s četrtim odstavkom 209. člena KZ-1, ni podan utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
sklep o prodaji - pritožba zoper sklep o prodaji - pritožba upnika - nepremičnina - hipoteka na nepremičnini - tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - prekinitev stečajnega postopka - ločitvena pravica - mnenje ločitvenega upnika - vrstni red poplačila
Vrstni red poplačila iz posebne stečajne mase, ki jo predstavlja sporna nepremičnina, je stvar razdelitve te stečajne mase, ne pa stvar postopka njene prodaje. Res ima ločitveni upnik pravico podati mnenje o predlagani prodaji oziroma soglasje o njej, kadar znaša izhodiščna cena manj kot polovico likvidacijske vrednosti. Vendar pa pritožnik niti ne navaja ničesar konkretnega glede same prodaje - ne glede načina prodaje ne glede izhodiščne cene. Glede tega bi se lahko pritožili tudi drugi upniki, pritožnik pa v zvezi s tem ne navaja ničesar konkretnega.
kršitev pravice do časti in dobrega imena - svoboda izražanja - izrekanje žaljivih dejstev - poseg v čast in dobro ime pravne osebe
V primeru kolizije med pravico do varstva časti in dobrega imena ter pravico do svobode izražanja, je lahko izključena protipravnost tudi zelo ostrih, surovih in brezobzirnih izjav, ki pa jih bralec oziroma poslušalec še vedno razume kot kritiko ravnanja ali stališča, ne pa kot napad na osebnost, njeno sramotitev, ponižanje, prezir, zasmehovanje. Kjer pa govorcu ne gre več za vplivanje na razpravo v zadevah javnega pomena, temveč zgolj za žalitev drugega, protipravnost ni izključena.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3. OZ člen 136, 136/1. ZPP člen 337, 337/1.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - duševna neprištevnost - nerazsodnost - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovne dokumentacije, predloženih dokazov, na katere se dolžnik sklicuje v pritožbi ter po proučitvi njegovih trditev v povezavi z njegovo izpovedbo ocenjuje, da predloženi dokazi ter dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik izpovedal v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ne dajejo podlage za zaključek, da je bila dolžnikova sposobnost razumevanja pomena svojih ravnanj in posledic le-teh ter njegova sposobnost obvladovanja svojih ravnanj tako okrnjena, da o njegovi odgovornosti za nesorazmerno zadolževanje ne bi mogli govoriti. Dolžnik je sicer navedel, da v kazensko-preiskovalnih zadevah zatrjuje, da ni prišteven. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem postopku trdil, da je bil sposoben razumeti pomen svojih ravnanj, vendar pa jih ni mogel obvladovati. Že upoštevaje dolžnikove trditve o njegovi neprištevnosti ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal. Ne pove pa, zakaj tega ni mogel storiti brez svoje krivde. Zato njegovega dokaznega predloga ni mogoče upoštevati.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - upravljanje stanovanj - prispevek v rezervni sklad - delitev po solastniških deležih - dejanska etažna lastnina
Po prvem odstavku 458. člena ZPP sodbe sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Okoliščina, da posamezen solastnik v okviru svojega solastnega deleža izključno sam uporablja določen (zaključen) del posameznega dela, in okoliščina, da ta površina morda ne ustreza solastnemu deležu na celotnem posameznem delu, na odločitev ne vpliva. Drugačno obračunavanje bo mogoče, če bodo solastniki posameznega dela spremenili višino svojih solastnih deležev ali če bi iz obstoječega posameznega dela nastali novi posamezni deli.
glavna obravnava v kazenskem postopku - potek glavne obravnave - zagovor obdolženca - pravica do obrambe
1. Po stališču pritožbe je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka na način, da je nedopustno poseglo v obdolženkino pravico do obrambe, s tem ko ni dovolilo, da bi na glavni obravnavi dne 25. 1. 2017 podala svoj zagovor kadar bi to želela in sicer po zaslišanju zanjo obremenilnih prič, s poukom, da če ga ne poda takoj, to pravico izgubi. Navedena kršitev ni podana. Po določbi 300. člena ZKP glavna obravnava poteka v tistem redu, ki je določen v tem zakonu, senat pa sme spremeniti določeni red obravnavanja zaradi posebnih okoliščin, zlasti če je veliko obdolžencev, veliko kaznivih dejanj ali če je dokazno gradivo obsežno. Nič od navedenega, kar bi narekovalo spremembo v zakonu določenega reda glavne obravnave, v obravnavani zadevi ni zaslediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004481
OZ člen 190, 190/3, 944. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - kaznivo dejanje goljufije - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - neupravičena pridobitev
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Lažnivo prikazovanje načina nastanka zavarovalnega primera je element kaznivega dejanja, zato je sodišče vezano na ugotovitev, da je zavarovalec vedel, da do prometne nesreče ni prišlo na način kot ga je zatrjeval tožeči stranki in da jo je s tem spravil v zmoto. Tak način spravljanja zavarovalnice v zmoto, če ga stori zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec, pa pomeni v smislu določb obligacijskega prava prevaro pri uveljavljanju zavarovalnine, ki je sankcionirana z izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe.
Pravni red s kogentno določbo 944. člena OZ sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta naša na vzrok škode ali na višino škode.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007484
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/5.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - kazen zapora - zapor ob koncu tedna - izrek enotne kazni - pravilo asperacije - alternativni način izvršitve kazni zapora
Če bi sodišče prve stopnje sledilo predlogu obsojenčeve zagovornice in združilo obe sicer res istovrstni kazni (zaporna kazen in zaporna kazen, ki se izvrši tako, da bo obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej delal in prebival doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncih tedna, ko mora biti v zavodu), bi posamične kazni iz prejšnjih pravnomočnih sodb izgubile svojo samostojnost. Z izrekom enotne kazni bi sodišče prve stopnje po pravilih o steku in upoštevaje asperacijsko načelo lahko izreklo le zaporno kazen, ki bi bila višja od treh let. S tem pa bi bil presežen limit, določen s četrtim odstavkom 86. člena KZ-1, in bi tako odpadla formalna podlaga za izvršitev alternativne oblike izvrševanja kazni zapora, ki je bila dogovorjena s sporazumom.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča izključuje možnost določanja pripadajočega zemljišča po drugih določbah ZVEtL (peti odstavek 30. člena ZVEtL) le v primeru, ko je bilo z upravno odločbo vsebinsko in celovito določeno funkcionalno zemljišče. Zato je treba v vsakem primeru posebej preučiti, kaj, oziroma o čem je bilo z upravno odločbo že odločeno. Če upravna odločba vsebinsko še ni odločila o funkcionalnem zemljišču v celoti, jo je treba pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1.1.2003, upoštevati kot pravno relevantno okoliščino skupaj z drugimi okoliščinami primera, ugotovljenimi po merilih iz 7. člena ZVEtL. Pravilnost take razlage zakona potrjujejo tudi s tem povezane zakonske spremembe (43. člen ZVEtL-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00005048
URS člen 31, 34. KZ-1 člen 49, 49/2, 50, 50/1, 50/1-2, 51, 51/1, 300, 300/1, 300/2, 300/3. ZKP člen 10, 10/1, 370, 370/1, 370/1-2, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3, 373, 386. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 22, 22/1.
nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena sodišča - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - dokazna ocena verodostojnosti prič - odmera kazni obsojencu - olajševalne in obteževalne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni - individualizacija kazenske sankcije - kršitev kazenskega zakona - res iudicata - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočna odločba o prekršku
Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1 stori, kdor napada ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, za katero ve, da opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Hujša oblika kaznivega dejanja po drugem odstavku 300. člena KZ-1 je storjena v enaki obliki kot po prvem odstavku, le da se v konkretnem primeru obdolžencema kot izvršitveno ravnanje očita očita napad z grdim ravnanjem. Tretji odstavek 300. člena KZ-1 opredeljuje storitev kaznivega dejanja iz drugega odstavka 300. člena KZ-1 proti več osebam. Po določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1 stori prekršek nasilnega ali drznega vedenja, (med drugim) kdor se vede na drzen, nasilen ali nesramen, žaljiv ali podoben način in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Sodišče prve stopnje je glede na jezikovno razlago določbe pravilno ocenilo, da prvi odstavek 6. člena ZJRM-1 ne sankcionira zgolj pasivnega vedenja posameznika, temveč vključuje aktivno nasilno vedenje, ki povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Ker iz podatkov spisa izhaja, da sta se obdolženca nasilno vedla zoper policiste, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da kot objekt izvršitvenega ravnanja po 1. odstavku 6. člena ZJRM-1, ne izključuje uradne osebe, ki opravlja naloge policije. Prvi odstavek 22. člena ZJRM-1 sankcionira neupoštevanje na kraju samem odrejenih zakonitih ukazov ali odredb uradne osebe.
ZFPPIPP-UPB8 člen 408, 408/2, 408/2-1. KZ-1 člen 87, 87/1.
izvršitev denarne kazni - sprememba denarne kazni v zapor - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti
Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje na denarne kazni, izrečene v kazenskem postopku (1. točka drugega odstavka 408. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.
Pritožniku preostane bodisi, da izrečeno denarno kazen plača in se s tem izogne zaporu (to možnost še vedno ima) ali pa bo ta kazen izvršena na opisan način.
ZDavP-2 člen 31a, 31a/2, 397, 397/1, 397/1-43, 397/3. ZP-1 člen 57, 57/1, 65, 65/3, 136, 136/1.
plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - konkretizacija prekrška - opis prekrška - izdaja računa
Je pa pritrditi prvostopnemu sodišču, da bi iz opisa dejanskega stanja, torej pod rubriko "Opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov" morale izhajati navedbe o tem, kateri računi so v konkretnem primeru iz nepotrjene vezane knjige računov bili izdani, torej zaporedne številke računov z navedbo datuma, taki podatki pa bi po oceni pritožbenega sodišča tudi zadostno konkretizirali ravnanje obeh storilk kot dokazljiv dogodek.
Zato pritožba nima prav, da zgolj dejstvo, da je v konkretnem primeru bil prekršek predočen na kraju samem, v PN rubriko "Opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov" ni potrebno izpolniti. Slednje ni potrebno le takrat, če se opis dejanskega stanja nanaša na prilogo izdanega PN, kot je na primer zapisnik o inšpekcijskem pregledu oziroma uradni zaznamek o zaznavi prekrška, kar pa v konkretnem primeru obema storilkama na kraju samem tudi ni bilo vročeno.
Ker torej v konkretnem primeru prekrškovni organ z izdajo PN, v katerem v opisu dejanskega stanja le splošno navaja izdajo računa (ne pa računov!) iz nepotrjene VKR, ni zadostil standardom konkretizacije pri izdaji PN, ima prvo sodišče prav, da takšen opis dejanskega stanja prekrška, kot je povzet v izpodbijanem PN ni dovolj konkretiziran.
sostorilstvo - enoten postopek - objektivna koneksiteta - izločitev postopka - tehtni razlogi za izločitev postopka
V skladu z določbami petega in tretjega odstavka 32. člena ZKP se za sostorilce kaznivega dejanja praviloma izvede enoten postopek ter izda ena sama sodba. Po prvem odstavku 33. člena ZKP pa lahko sodišče, ki je pristojno za izvedbo kazenskega postopka po 32. členu ZKP, do konca glavne obravnave iz tehtnih razlogov ali zaradi razlogov smotrnosti odloči, da se postopek o posameznih kaznivih dejanjih ali zoper posamezne obdolžence izloči in dokonča posebej, ali pa odstopi drugemu pristojnemu sodišču. Kot izhaja iz točke 2 obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje odstopilo od enotne izvedbe kazenskega postopka zoper soobtožena sostorilca, ker je zaključilo, da je dokazni postopek zoper obtoženo M. U. izčrpan, in je v njenem delu zadeva zrela za razsojo, niso pa bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obtoženega O.R., ki iz bolezenskih razlogov v času od 2. 2. do 5. 12. 2016 (razen 5. 12. 2016) ni pristopil na devet razpisanih narokov. Glede na navedeno so tudi po prepričanju sodišča druge stopnje obstajali tehtni razlogi za odstop od enotne izvedbe kazenskega postopka zoper oba sostorilca.
padec delavca - viličar - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - krivda - skrbnost - izvedenec za varstvo pri delu - imenovanje novega izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Med izvedencema ni bilo sporno, da bi do iztiritve nosilcev vilic prišlo ne glede na to kakšna košara bi bila uporabljena. Vendar, če bi tožena stranka delavcu zagotovila ustrezno košaro, na katero bi bil delavec pripet z varnostnim pasom, bi le-ta, kljub iztiritvi nosilcev, preprečila, da bi košara in delavec padla na tla. Ker tožena stranka tako ni postopala (ni zagotovila ustrezne košare), je jasno, da je ta njena opustitev v vzročni zvezi z nastalo posledico.
stroški kazenskega postopka - nagrada in potrebni izdatki zagovornika - razmerje med odvetnikom in stranko
Sodišče o višini stroškov, ki jih mora plačati zastopani svojemu najetemu zagovorniku, ne odloča, ker je to stvar pogodbe med zagovornikom ter pooblastiteljem. V predmetnem postopku odločanja o izrednem pravnem sredstvu, s katerim se ne spreminja dejansko stanje v pravnomočni obsodilni sodbi, se določbe kazenskega postopka, ki odločitev o stroških kazenskega postopka vežejo na izid kazenskega postopka (členi od 95 do 97 ZKP), ne uporabljajo, zato tudi stroški, ki izvirajo iz pogodbenega razmerja med zagovornikom in pooblastiteljem, ne morejo obremenjevati proračuna. Drugače povedano, v predmetnem postopku sodišče obsojenke plačila izdatkov in nagrade zagovornice v nobenem primeru ne more oprostiti, ampak mora stroške zagovornice, ki si jo je sama najela, obsojenka tudi sama plačati.
stroški kazenskega postopka - stroški priče - stroški za vročanje pisanj - krivdno nastali stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je stroške vročanja sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu v višini 52,26 EUR, ki jih je dosodilo s posebnim sklepom vročevalcu, krivdno povzročila priča, ker ni dvignila sodne pošiljke, o kateri je bila obveščena.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - zmotna uporaba materialnega prava - predhodno vprašanje kot obnovitveni razlog
Razlogi za obnovo postopka so določeni v 394. členu ZPP. Med njimi ni zmotne uporabe materialnega prava.
Sodišče je v tej zadevi odločalo o odškodninskem zahtevku. V okviru odločanja je moralo ugotoviti, ali je tožena stranka sploh ravnala protipravno, pri tem pa razlagati določbe Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1) in Pravilnika o registraciji motornih in priklopnih vozil.