redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da tožena stranka ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogla vedeti, koliko časa bodo trajala obnovitvena dela, utemeljuje stališče sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Pravilno je tudi štelo, da prehod na sezonski način poslovanja predstavlja poslovni razlog, glede na to, da tožeča stranka ni dosegla takšnega števila ur, da bi jih lahko izrabila v času zaprtja hotela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - zavrnitev dokaznih predlogov - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje se je v posledici preuranjenega zaključka, da je ugotovilo utemeljeni poslovni razlog odpovedi, postavilo na napačno stališče, da je že s tem izključena možnost, da bi bila odpoved lahko podana iz nedopustnih razlogov, ki jih je navajala tožnica. Glede zatrjevanj tožnice o tem, da je šlo za šikanozno odpoved, ki pa jih ni raziskalo, je sodišče prve stopnje nedopustno oblikovalo vnaprejšnjo dokazno oceno.
oblika aneksa k pogodbi - forma ad probationem - pasivna stvarna legitimacija - pomanjkljiva trditvena podlaga - stroški postopka - prepoved reformatio in peius
Kljub pozivom tožene stranke na izjasnitev, tožeča stranka trditev, ki bi utemeljevale obstoj pasivne legitimacije tožene stranke za plačilo dodatnih del, ni podala. Sodišče prve stopnje je zato v tem delu utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek.
stroški kazenskega postopka - stroški priče - stroški za vročanje pisanj - krivdno nastali stroški
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je stroške vročanja sodnega pisanja po pooblaščenem vročevalcu v višini 52,26 EUR, ki jih je dosodilo s posebnim sklepom vročevalcu, krivdno povzročila priča, ker ni dvignila sodne pošiljke, o kateri je bila obveščena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSM00005048
URS člen 31, 34. KZ-1 člen 49, 49/2, 50, 50/1, 50/1-2, 51, 51/1, 300, 300/1, 300/2, 300/3. ZKP člen 10, 10/1, 370, 370/1, 370/1-2, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-3, 373, 386. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 22, 22/1.
nejasni in nasprotujoči si razlogi sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena sodišča - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - konkretizacija pritožbenih očitkov - dokazna ocena verodostojnosti prič - odmera kazni obsojencu - olajševalne in obteževalne okoliščine - splošna pravila za odmero kazni - individualizacija kazenske sankcije - kršitev kazenskega zakona - res iudicata - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pravnomočna odločba o prekršku
Kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti po prvem odstavku 300. člena KZ-1 stori, kdor napada ali resno zagrozi, da bo napadel uradno osebo, za katero ve, da opravlja naloge javne ali državne varnosti ali čuva javni red. Hujša oblika kaznivega dejanja po drugem odstavku 300. člena KZ-1 je storjena v enaki obliki kot po prvem odstavku, le da se v konkretnem primeru obdolžencema kot izvršitveno ravnanje očita očita napad z grdim ravnanjem. Tretji odstavek 300. člena KZ-1 opredeljuje storitev kaznivega dejanja iz drugega odstavka 300. člena KZ-1 proti več osebam. Po določbi prvega odstavka 6. člena ZJRM-1 stori prekršek nasilnega ali drznega vedenja, (med drugim) kdor se vede na drzen, nasilen ali nesramen, žaljiv ali podoben način in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Sodišče prve stopnje je glede na jezikovno razlago določbe pravilno ocenilo, da prvi odstavek 6. člena ZJRM-1 ne sankcionira zgolj pasivnega vedenja posameznika, temveč vključuje aktivno nasilno vedenje, ki povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Ker iz podatkov spisa izhaja, da sta se obdolženca nasilno vedla zoper policiste, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da kot objekt izvršitvenega ravnanja po 1. odstavku 6. člena ZJRM-1, ne izključuje uradne osebe, ki opravlja naloge policije. Prvi odstavek 22. člena ZJRM-1 sankcionira neupoštevanje na kraju samem odrejenih zakonitih ukazov ali odredb uradne osebe.
vpis predznambe - opravičitev predznambe - rok za opravičitev predznambe - dopustnost predloga - izbris predznambe - uporaba računalniške aplikacije elektronske zemljiške knjige
V skladu s tretjim odstavkom 53. člena ZZK-1 je bil pri vpisu predznamovane pravice v zemljiško knjigo vpisan tudi zadnji dan roka za opravičitev predznambe iz drugega odstavka 53. člena ZZK-1. Na vpisani datum za opravičitev predznambe je imetnik predznamovane lastninske pravice vezan in morebitna napaka računalniške aplikacije ne more iti v njegovo škodo. Nanj je vezano tudi sodišče pri presoji ali je dopusten izbris predznambe zaradi poteka časa za njeno opravičitev.
Določbe 214. do 219. člena ZKP pred izvedbo hišne preiskave policiji ne nalagajo dolžnosti, da obdolženca pouči po določbi četrtega odstavka 148. člena ZKP.
izločitveni razlog - prisilna izterjava davčnega dolga iz terjatev dolžnika - ugovor o prerekanju terjatve - prijava izločitvenih pravic - zavrženje pritožbe - sklep o preizkusu terjatev
Pritožnika v tem postopku šele s pritožbo izločata iz stečajne mase premoženje, na katerem je priznana ločitvena pravica upnika, zaradi nepravočasne prijave pa nista vložila ugovora o prerekanju ločitvene pravice. Upnik, ki se ne posluži te svoje pravice že v prvostopenjskem postopku, nima pravice do prerekanja terjatev (ločitvene pravice) drugih upnikov šele s pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev.
KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2, 83. ZKP-UPB8 člen 511, 511/3.
sodna rehabilitacija - izbris pogojne obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da niso izpolnjeni zakonski pogoji za sodno rehabilitacijo obsojenca po členu 83 Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi z 2. točko četrtega odstavka 82. člena KZ-1 in tako svojo odločitev v napadenem sklepu tehtno obrazložilo.
padec delavca - viličar - vzročna zveza - teorija o adekvatni vzročnosti - krivda - skrbnost - izvedenec za varstvo pri delu - imenovanje novega izvedenca - dopolnitev izvedenskega mnenja
Med izvedencema ni bilo sporno, da bi do iztiritve nosilcev vilic prišlo ne glede na to kakšna košara bi bila uporabljena. Vendar, če bi tožena stranka delavcu zagotovila ustrezno košaro, na katero bi bil delavec pripet z varnostnim pasom, bi le-ta, kljub iztiritvi nosilcev, preprečila, da bi košara in delavec padla na tla. Ker tožena stranka tako ni postopala (ni zagotovila ustrezne košare), je jasno, da je ta njena opustitev v vzročni zvezi z nastalo posledico.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/4, 405, 405/3. ZPP člen 94, 94/1, 94/2, 98, 98/1, 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8.
osebni stečaj - vročanje sodnih pisanj pooblaščencu - pooblastilo za zastopanje - obseg pooblastila - omejeno pooblastilo - vabilo stranki na narok - nepravilno vročanje vabila na narok - možnost obravnavanja pred sodiščem
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu.
Če velja, da ima pooblaščenec, ki opravi določeno dejanje v postopku zaradi insolventnosti, tudi pooblastilo stranke za to dejanje, ne da bi mu bilo treba to dokazovati s pooblastilom, potem je treba tudi brez izvedbe postopka dokazovanja glede obsega pooblastila verjeti stranki in pooblaščencu, da nima pooblastila za vsa pravdna dejanja. Zato bi po stališču pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pri obravnavi predloga dolžnika za skrajšanje preizkusnega obdobja, ki ga je sam uveljavljal z ugovorom proti odpustu obveznosti, moralo upoštevati obvestilo odvetnika, da za ugovor proti odpustu obveznosti ni pooblaščen in na narok vabiti neposredno dolžnika. Ker tega ni storilo, pritožnik utemeljeno zatrjuje, da mu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
sklep o preizkusu terjatev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazložitev sklepa - nezmožnost preizkusa odločbe - posebno pravilo o začetku teka rokov, če je proti sklepu o preizkusu terjatev vložena pritožba - institut napotitve na pravdo - napotitveni sklep stečajnega senata
Višje sodišče ugotavlja, da v izpodbijanem sklepu sploh ni obrazložitve napotitve na pravdo - kot edina pravna podlaga je tudi navedeno le določilo 69. člena ZFPPIPP, ki sodišču nalaga, da sprejeme tako odločitev.
Izpodbijanega sklepa se sploh ne da preizkusiti.
Sklep bo mogoče preizkusiti le, če bo vseboval razloge za odločitev sodišča skupaj s pravno podlago, ki jo bo sodišče prve stopnje pri tem uporabilo.
kršitev pravice do časti in dobrega imena - svoboda izražanja - izrekanje žaljivih dejstev - poseg v čast in dobro ime pravne osebe
V primeru kolizije med pravico do varstva časti in dobrega imena ter pravico do svobode izražanja, je lahko izključena protipravnost tudi zelo ostrih, surovih in brezobzirnih izjav, ki pa jih bralec oziroma poslušalec še vedno razume kot kritiko ravnanja ali stališča, ne pa kot napad na osebnost, njeno sramotitev, ponižanje, prezir, zasmehovanje. Kjer pa govorcu ne gre več za vplivanje na razpravo v zadevah javnega pomena, temveč zgolj za žalitev drugega, protipravnost ni izključena.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3. OZ člen 136, 136/1. ZPP člen 337, 337/1.
odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmeren prevzem obveznosti glede na premoženjski položaj dolžnika - duševna neprištevnost - nerazsodnost - nedovoljene pritožbene novote
Pritožbeno sodišče po pregledu spisovne dokumentacije, predloženih dokazov, na katere se dolžnik sklicuje v pritožbi ter po proučitvi njegovih trditev v povezavi z njegovo izpovedbo ocenjuje, da predloženi dokazi ter dejstva in okoliščine, ki jih je dolžnik izpovedal v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem, ne dajejo podlage za zaključek, da je bila dolžnikova sposobnost razumevanja pomena svojih ravnanj in posledic le-teh ter njegova sposobnost obvladovanja svojih ravnanj tako okrnjena, da o njegovi odgovornosti za nesorazmerno zadolževanje ne bi mogli govoriti. Dolžnik je sicer navedel, da v kazensko-preiskovalnih zadevah zatrjuje, da ni prišteven. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v tem postopku trdil, da je bil sposoben razumeti pomen svojih ravnanj, vendar pa jih ni mogel obvladovati. Že upoštevaje dolžnikove trditve o njegovi neprištevnosti ni mogoče govoriti.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik predloga za postavitev izvedenca medicinske stroke v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podal. Ne pove pa, zakaj tega ni mogel storiti brez svoje krivde. Zato njegovega dokaznega predloga ni mogoče upoštevati.
ZDavP-2 člen 31a, 31a/2, 397, 397/1, 397/1-43, 397/3. ZP-1 člen 57, 57/1, 65, 65/3, 136, 136/1.
plačilni nalog izdan v postopku o prekrških - konkretizacija prekrška - opis prekrška - izdaja računa
Je pa pritrditi prvostopnemu sodišču, da bi iz opisa dejanskega stanja, torej pod rubriko "Opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov" morale izhajati navedbe o tem, kateri računi so v konkretnem primeru iz nepotrjene vezane knjige računov bili izdani, torej zaporedne številke računov z navedbo datuma, taki podatki pa bi po oceni pritožbenega sodišča tudi zadostno konkretizirali ravnanje obeh storilk kot dokazljiv dogodek.
Zato pritožba nima prav, da zgolj dejstvo, da je v konkretnem primeru bil prekršek predočen na kraju samem, v PN rubriko "Opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov" ni potrebno izpolniti. Slednje ni potrebno le takrat, če se opis dejanskega stanja nanaša na prilogo izdanega PN, kot je na primer zapisnik o inšpekcijskem pregledu oziroma uradni zaznamek o zaznavi prekrška, kar pa v konkretnem primeru obema storilkama na kraju samem tudi ni bilo vročeno.
Ker torej v konkretnem primeru prekrškovni organ z izdajo PN, v katerem v opisu dejanskega stanja le splošno navaja izdajo računa (ne pa računov!) iz nepotrjene VKR, ni zadostil standardom konkretizacije pri izdaji PN, ima prvo sodišče prav, da takšen opis dejanskega stanja prekrška, kot je povzet v izpodbijanem PN ni dovolj konkretiziran.
določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - pripadajoče zemljišče - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - upravna odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča
Odločba o določitvi funkcionalnega zemljišča izključuje možnost določanja pripadajočega zemljišča po drugih določbah ZVEtL (peti odstavek 30. člena ZVEtL) le v primeru, ko je bilo z upravno odločbo vsebinsko in celovito določeno funkcionalno zemljišče. Zato je treba v vsakem primeru posebej preučiti, kaj, oziroma o čem je bilo z upravno odločbo že odločeno. Če upravna odločba vsebinsko še ni odločila o funkcionalnem zemljišču v celoti, jo je treba pri določitvi pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1.1.2003, upoštevati kot pravno relevantno okoliščino skupaj z drugimi okoliščinami primera, ugotovljenimi po merilih iz 7. člena ZVEtL. Pravilnost take razlage zakona potrjujejo tudi s tem povezane zakonske spremembe (43. člen ZVEtL-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00007484
KZ-1 člen 86, 86/4. ZKP člen 10, 10/2, 407, 407/5.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - kazen zapora - zapor ob koncu tedna - izrek enotne kazni - pravilo asperacije - alternativni način izvršitve kazni zapora
Če bi sodišče prve stopnje sledilo predlogu obsojenčeve zagovornice in združilo obe sicer res istovrstni kazni (zaporna kazen in zaporna kazen, ki se izvrši tako, da bo obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej delal in prebival doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncih tedna, ko mora biti v zavodu), bi posamične kazni iz prejšnjih pravnomočnih sodb izgubile svojo samostojnost. Z izrekom enotne kazni bi sodišče prve stopnje po pravilih o steku in upoštevaje asperacijsko načelo lahko izreklo le zaporno kazen, ki bi bila višja od treh let. S tem pa bi bil presežen limit, določen s četrtim odstavkom 86. člena KZ-1, in bi tako odpadla formalna podlaga za izvršitev alternativne oblike izvrševanja kazni zapora, ki je bila dogovorjena s sporazumom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004481
OZ člen 190, 190/3, 944. ZPP člen 14.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izključitev odgovornosti zavarovalnice pri nameri ali prevari - kaznivo dejanje goljufije - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - neupravičena pridobitev
Kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku, je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo izdano v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Lažnivo prikazovanje načina nastanka zavarovalnega primera je element kaznivega dejanja, zato je sodišče vezano na ugotovitev, da je zavarovalec vedel, da do prometne nesreče ni prišlo na način kot ga je zatrjeval tožeči stranki in da jo je s tem spravil v zmoto. Tak način spravljanja zavarovalnice v zmoto, če ga stori zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec, pa pomeni v smislu določb obligacijskega prava prevaro pri uveljavljanju zavarovalnine, ki je sankcionirana z izgubo pravic iz zavarovalne pogodbe.
Pravni red s kogentno določbo 944. člena OZ sankcionira nepoštenost prijaviteljev zavarovalnega primera, ne glede na to, ali se ta naša na vzrok škode ali na višino škode.
glavna obravnava v kazenskem postopku - potek glavne obravnave - zagovor obdolženca - pravica do obrambe
1. Po stališču pritožbe je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka na način, da je nedopustno poseglo v obdolženkino pravico do obrambe, s tem ko ni dovolilo, da bi na glavni obravnavi dne 25. 1. 2017 podala svoj zagovor kadar bi to želela in sicer po zaslišanju zanjo obremenilnih prič, s poukom, da če ga ne poda takoj, to pravico izgubi. Navedena kršitev ni podana. Po določbi 300. člena ZKP glavna obravnava poteka v tistem redu, ki je določen v tem zakonu, senat pa sme spremeniti določeni red obravnavanja zaradi posebnih okoliščin, zlasti če je veliko obdolžencev, veliko kaznivih dejanj ali če je dokazno gradivo obsežno. Nič od navedenega, kar bi narekovalo spremembo v zakonu določenega reda glavne obravnave, v obravnavani zadevi ni zaslediti.