nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - policijska pooblastila - nadzor državne meje
Policisti specializirane enote za nadzor državne meje nimajo pooblastil le po Zakonu o nadzoru državne meje (ZNDM-2), temveč tudi vsa pooblastila, ki jim jih dajeta Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) ter Zakon o kazenskem postopku (ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL00005173
ZNP člen 97, 104. EZ člen 59. ZUreP-1 člen 93, 105, 110, 110/8. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
postopek za določitev odškodnine - ustanovitev služnosti v javno korist - omejitev lastninske pravice na nepremičnini - zmanjšana vrednost nepremičnine - odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti nepremičnine - višina odškodnine
V primeru ustanovitve služnosti v javno korist oziroma omejitve lastninske pravice zaradi postavitve omrežij in objektov gospodarske infrastrukture in njihovega nemotenega delovanja pripada lastniku nepremičnine odškodnina, ki obsega zmanjšano vrednost nepremičnine, ali dejansko škodo in izgubljeni dobiček. O tem (torej o vrsti odškodnine) odloča sodišče na predlog prizadetega lastnika (osmi odstavek 110. člena ZUreP-1).
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a, 34a/1, 34a/3, 34a/5.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za vložitev ugovora - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - taksna obveznost - nastanek obveznosti plačila sodne takse - nasprotna tožba
Takso za vloženo nasprotno tožbo je treba plačati ob njeni vložitvi (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1) ne glede na to, da jo je tožnik vložil podredno. Zakon namreč izjeme za tak primer ne predvideva.
nadaljevanje izvršbe - hipotekarni (realni) dolžnik - prehod predmeta izvršbe - procesna narava sklepa o nadaljevanju izvršbe - možnost ugovora novega dolžnika
Ker se izvršba nadaljuje le na dolžničin 3/4 solastniški delež na nepremičnini, izrek sklepa, ki se glasi, da se novi dolžnici dovoli vstop v izvršbo in da se izvršba nadaljuje še z njo kot novo dolžnico, ki mora izvršbo prevzeti v stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo, ni pravilen.
Sklep o nadaljevanju izvršbe na delež na nepremičnini zoper dolžnico kot lastnico tega deleža na nepremičnini je odločitev v smislu procesnega nadaljevanja izvršbe zoper pritožnico kot solastnico nepremičnine. Določbe o vstopu novega dolžnika v izvršbo se uporabljajo ne le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede prehoda predmeta izvršbe, ko torej preide na novega dolžnika le obveznost, da se dopusti izvršba na tem predmetu. Zaradi takšnega položaja v postopku, torej položaja hipotekarne dolžnice, pa mora biti dolžnici dana možnost pravnega sredstva, s katerim lahko učinkovito uveljavlja ugovorne razloge, ki jih v tem položaju lahko uveljavlja, in jih mora sodišče tudi vsebinsko presojati.
skupno premoženje bivših zakoncev - delež na skupnem premoženju - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - verzijski zahtevek - zahtevek za povrnitev vlaganj - solidarna obveznost zakoncev - sklepčnost tožbe
Tožničine triditve, da se je zaradi skupnih vlaganj tožnice in prvega toženca vrednost nepremičnine v lasti drugega toženca in tretje toženke povečala za vrednost vlaganj, kar pa predstavlja višino obogatitve drugega toženca in tretje toženke, predstavljajo zadostno podlago za presojo utemeljenosti verzijskega zahtevka za povrnitev vrednosti vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007924
ZPP člen 7, 7/1, 110, 110/2, 195, 212, 286a. ZIZ člen 53. OZ člen 1017, 1017/2, 1019, 1019/3, 1027.
neposredno izvršljiv notarski zapis - solidarni porok - specifikacija terjatve upnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - materialno procesno vodstvo - prekluzija dejstev in dokazov - enakopravno obravnavanje strank - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - procesna skrbnost - opustitev garancij s strani upnika
Procesna dejanja strank, ki so posledica materialno procesnega vodstva, niso podvržena prekluzijam.
Procesna skrbnost nalaga stranki ne le, da navede pravno relevantna dejstva, ki jih pozna oziroma bi jih lahko poznala, ampak tudi, da preišče in pridobi gradivo v zvezi s tem. Šele v kolikor bi dolžnik navedel in tudi izkazal, da dokumentacije, ki bi mu omogočala substancirano ugovarjanje, ni mogel pridobiti oziroma da ta ni zadostna, bi sodišče lahko izvedlo predlagane dokaze. Stališče dolžnika, ko bi zgolj golo zatrjevanje nepoznavanja dejstev zadostovalo za izvedbo dokazov, na podlagi katerih bi potem črpal svojo trditveno podlago, bi poseglo v temeljni koncept izvršilnega postopka, ki temeljni na povezanosti trditvenega in dokaznega bremena in razpravnem načelu, ki odločilno vlogo pri zbiranju dejstev in dokazov nalaga strankam.
KZ-1 člen 251, 251/1. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.
ponarejanje listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - uporaba predrugačene listine kot prave
V konkretnem delu opisa kaznivega dejanja se obdolženki očita le uporaba (prave) listine z lažno vsebino in ne uporaba spremenjene listine. Opis zakonskega znaka spremenjene oziroma predrugačene listine bi moral poleg (nove) lažnive vsebine navajati tudi dejstva, ki bi jasno kazala na to, da je pred tem na listini obstajala vsebina z drugačnim (pravnim) smislom oziroma pomenom.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/1, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 244, 244/1, 383, 383/1.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka - postopek osebnega stečaja - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - zamudna sodba - rok za odgovor na tožbo - pričetek teka roka - zadržanje teka roka
Sodišče prve stopnje je ob izdaji izpodbijane sodbe spregledalo, da je bil zoper toženko začet stečajni postopek. Toženka sodišča na to okoliščino res ni opozorila, vendar po četrtem odstavku 122. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) v zvezi s prvim odstavkom 383. člena istega zakona velja neizpodbojna domneva, da so se s potekom osmih dni po objavi pravnega dejanja z njim seznanile tako stranka postopka zaradi insolventnosti kot druge osebe, torej tudi pravdno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00005095
OZ člen 171, 179, 182. ZPP člen 14. ZOdvT člen 36.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje poskus umora - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - identično dejansko stanje - poškodba s strelnim orožjem - huda telesna poškodba - višina odškodnine - verbalni konflikt - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - prispevek oškodovanca - strah - intenzivni primarni strah - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Pretekli medsebojni verbalni konflikti, pa tudi ne morebitno poškodovanje toženčevega poštnega nabiralnika in vozila, ne opravičujejo njegovega napada na tožnika s strelnim orožjem, z namenom, da mu vzame življenje (kot je bilo to ugotovljeno s pravnomočno kazensko sodbo). O deljeni odgovornosti v takšnem primeru ni mogoče govoriti (171. člen OZ).
Ni bilo ugotovljeno, in s pavšalnimi pritožbenimi navedbami tožnika drugega tudi ne izkaže, da je strah pri tožniku pustil trajne posledice, ki bi se kazale v duševnih bolečinah zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnik je izpovedal, da v posledici dogodka trpi močne glavobole, ki pa jih izvedenec ni potrdil. Ugotovljeno pa je bilo, da je tožnik zaradi trajnih posledic - bolečin v predelu leve ključnice in leve lopatice, ki so posledica (še obstoječe) krogle v mišičju med levo lopatico in levo ključnico, manj sposoben za težje fizične aktivnosti in za dalj časa trajajoče lažje fizične aktivnosti z rokami, tako je manj sposoben tudi za športno udejstvovanje, kjer je potrebna uporaba rok, zaradi česar tudi trpi duševne bolečine. Da se tožnik, ker jemlje metadon, ne more ukvarjati z nobeno športno dejavnostjo, toženec samo s pavšalno pritožbeno trditvijo ni izkazal. Tudi, če bi bile potrjene tožnikove trditve, da ne more več spati na boku in da ga v posledici krogle občasno stiska v pljučih, je tudi po mnenju pritožbenega sodišča, odškodnina iz tega naslova v višini 3.400,00 EUR primerna odškodnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005640
ZZK-1 člen 243. ZD člen 132. OZ člen 41, 41/1, 86, 86/1, 94, 112, 533, 533/1, 557. ZPP člen 155, 208, 208/1. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3100.
izbrisna tožba - nična pogodba - darilna pogodba - oblikovanje tožbenega zahtevka - smrt stranke med pravdo - stranka postopka - prehod zapuščine na dediča - odsvojitev premoženja - nerazsodnost - poslovna nesposobnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - neveljavnost darilne pogodbe - veljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - legitimacija strank - sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve pogodbe - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Po smrti toženke gre torej zdaj za spor med njenima dedičema glede veljavnosti spornih dveh pravnih poslov, ki jih je prvotna toženka sklenila pred smrtjo, in s tem za spor o obsegu njene zapuščine. Preoblikovanje tožbenega zahtevka ni bilo potrebno.
Zapuščina preide na njegove dediče v trenutku zapustnikove smrti, vendar v zapuščino sodi le premoženje, ki ga je zapustnik imel v času svoje smrti, ne pa tisto, ki ga je že prej odsvojil.
Odločilni razlog za ničnost darilne pogodbe je namreč takratna nerazsodnost in s tem poslovna nesposobnost darovalke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi i iz poslovnega razloga
Ugotovitev, da tožena stranka ob podaji redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogla vedeti, koliko časa bodo trajala obnovitvena dela, utemeljuje stališče sodišča prve stopnje, da je podan odpovedni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Pravilno je tudi štelo, da prehod na sezonski način poslovanja predstavlja poslovni razlog, glede na to, da tožeča stranka ni dosegla takšnega števila ur, da bi jih lahko izrabila v času zaprtja hotela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005824
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 131.. ZDR člen 184, 184/1.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave - zavrnitev dokaznega predloga - neposredno zaslišanje izvedenca - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Opustitev zaslišanja izvedenca na obravnavi, kljub izrecnemu predlogu tožnika, da se tak dokaz izvede, predstavlja kršitev načela neposrednosti in načela kontradiktornosti, po katerem ima vsaka stranka pravico postavljati vprašanja in terjati odgovore. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje kršilo določbe neposrednosti in tožniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Popravilo hidravličnega dvigala in v njegovem okviru odvijanje jeklenice hidravličnega dvigala z daljinskim upravljalnikom (ki se lahko opravlja kjerkoli) ne predstavlja nevarne dejavnosti. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da dejavnosti popravila dvigala v bližini visokonapetostnih vodov ni šteti za nevarno dejavnost. Tako popravilo se namreč lahko izvede kjerkoli, v konkretnem primeru se je v bližini visokonapetostnih vodov izvajalo zato, ker si je tak položaj vozila oziroma hidravličnega dvigala izbral tožnik sam. Glede na navedeno zato ni mogoče uporabiti pravil o objektivni odškodninski odgovornosti.
Temeljna pravila za odločanje o stroških v izvršilnem postopku določa 38. člen ZIZ in načelo uspeha iz ZPP se v skladu s 15. členom ZIZ le subsidiarno uporablja.
odpravnina - nadomestilo plače - individualna pogodba o zaposlitvi
Iz 16. člena individualne pogodbe izhaja, da sta stranki nameravali urediti dodatne pravice tožnika kot uslužbenca in dodatne obveznosti tožene stranke kot delodajalca za primer predčasnega odpoklica z delovnega mesta in istočasnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (da mu zaradi odpoklica avtomatsko preneha tudi delovno razmerje) na pobudo družbe in temu javni uslužbenec ne nasprotuje in v tem primeru je upravičen do odpravnine v višini treh neto plač. Vsi ti pogoji morajo biti torej kumulativno izpolnjeni, da bi bil tožnik upravičen do posebnega denarnega nadomestila oziroma odpravnine. Ker v konkretnem primeru tožnik ni bil odpoklican z delovnega mesta, prav tako mu ni istočasno z dnem odpoklica prenehala pogodba o zaposlitvi, dejanski stan po spornem členu individualne pogodbe ni izpolnjen, zato tožnik ni upravičen do nadomestila oziroma odpravnine po tej določbi, kot je zmotno materialno pravno zaključilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00004474
ZPP člen 14.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - dokazi in dokazovanje - pravica do izjave - zavrnitev dokazov
Zaradi vezanosti glede obstoja kaznivega dejanja je bilo sodišče prve stopnje vezano na ugotovitve glede protipravnosti, vzročne zveze in nastanka prepovedane posledice. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more (ponovno) presojati, ali je med toženčevim ravnanjem in nastalo škodo podana vzročna zveza, kot to zahteva pritožba.
obnova postopka - zavrženje predloga - rok za vložitev predloga
Sodišče prve stopnje je predlog tožnice za obnovo postopka, ki ga je vložila dne 22. 5. 2017, zavrglo kot prepoznega. Ugotovilo je, da je tožena stranka v predlogu za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP in navajala, da je nov dokaz pridobila dne 19. 4. 2017, kar je sama navedla v predlogu. Predlog za obnovo postopka je vložila 22. 5. 2017, kar je glede na določbo 396. člena ZPP prepozno. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 398. člena ZPP predlog za obnovo postopka z dne 22. 5. 2017 pravilno zavrglo kot prepozen.
Določba v pogodbi o zaposlitvi tožnika, ki toženi stranki omogoča enostransko znižanje osnovne plače zaradi slabega poslovanja oziroma nižje donosnosti, je nična.
ZST-1 člen 11. ZFPPIPP člen 354, 355, 355/3, 355/3-8.
oprostitev plačila sodne takse - stečajni dolžnik - stečajna masa - poplačilo iz stečajne mase - likvidna sredstva - naknadno spremenjene okoliščine - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse
Stroški sodnih taks v postopku, v katerem stečajni dolžnik uveljavlja zahtevek, ki utegne imeti vpliv na stečajno maso (kakršen je tudi zahtevek v tej zadevi), so namreč del stroškov stečajnega postopka in se tudi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, torej iz stečajne mase. Dejstvo, da tožnik s stečajno maso ne sme razpolagati, zato ob odločanju o taksni oprostitvi ni relevantno.
Če so se po pravno pomembne okoliščine, ki vplivajo na tožnikovo zmožnost plačila sodne takse, spremenile, bo tožnik to lahko uveljavljal z novim predlogom za taksno oprostitev. Stranka lahko namreč vse do izteka roka za plačilo sodne takse, ki ji je določen v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse, vloži predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 109, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica, ki je bila zadolžena za vodenje gotovinskega poslovanja, vedela oziroma bi morala vedeti za ugotovljeno razliko oziroma neskladje med prejeto in deponirano gotovino, pa o tem tožene stranke ni obvestila, kršila 34. člen ZDR-1 (upoštevanje delodajalčevih navodil) in 2. odstavek 36. člena ZDR-1 (obveznost obveščanja o okoliščinah, ki lahko privedejo do nastanka materialne škode). Tožena stranka je tožnici utemeljeno očitala opustitev skrbi pri poslovanju z gotovino, pri čemer je bila manjkajoča gotovina posledica hudo malomarnega dela tožnice, kar predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti in utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Zgolj dejstvo, da je bila tožnica edina, ki je poslovala z gotovino in bila zadolžena za gotovinsko in bančno poslovanje ter edina, ki je polagala prejeto gotovino na poslovni račun, ne zadošča za zaključek, da si je tožnica ugotovljeni manko tudi prisvojila. To, da se zaseženi tožničini predmeti v hišni preiskavi ne nanašajo na sporno obdobje in da je tožnica pojasnila izvor zaseženih predmetov, res ne pomeni, da si tožnica ugotovljenega manka ni prilastila, ne pomeni pa tudi, da si ga je prilastila. Ker torej niso dokazani vsi znaki kaznivega dejanja po 209. členu KZ-1 v zvezi s četrtim odstavkom 209. člena KZ-1, ni podan utemeljen odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
solastnina - razdružitev solastnega premoženja - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - delitev nepremičnega skupnega premoženja - način delitve solastnine - fizična delitev stvari v naravi - civilna delitev
Nepremičnine, ki so predmet delitve, predstavljajo skupno premoženje udeležencev. Že zato za zavrnitev fizične delitve ne zadostuje ugotovitev, da delitev vsake posamezne stvari, ki sodi v skupno premoženje, ni mogoča. Treba je preizkusiti, ali je razdružitev premoženjske skupnosti mogoča na način, da nekatere nepremičnine pripadejo enemu od skupnih lastnikov, druge pa drugemu.