postopek ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po zst1 - končni uspeh strank v postopku - postopek o glavni stvari
Tožeča stranka ni zanikala, da bi v postopku ne pridobila dela premoženja, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati. Sicer pa je to tudi očitno, saj je uspela v znesku 36.382,66 EUR. Vsota vseh sodnih taks, ki naj bi jih plačala po izpodbijanem sklepu, pa znaša skupaj 7.250,40 EUR. Poleg tega je celoten postopek končan in je uspeh tožeče stranke sedaj poznan. Isto velja tudi za uspeh toženk. Če je bila stranka oproščena plačila sodne takse, jo po zaključenem postopku zadene plačilo po četrtem odstavku 15. člena ZST-1.
Tako postopek v zvezi s predlogom za oprostitev pri plačilu sodne takse kot tudi postopek v zvezi s plačilnim nalogom se nanašata na razmerje med prvim tožnikom in Republiko Slovenijo. V glavni zadevi odloča sodišče o pravnem razmerju med tožečo in toženo stranko. Republika Slovenija v tem postopku ni bila tožena stranka. Ker ni pravnega temelja za povrnitev stroškov postopka v postopkih v zvezi s sodnimi taksami, jih mora v vsakem primeru nositi prvi tožnik sam.
ZFPPIPP člen 216, 216/1, 216/1-1, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - ločitvena pravica
Če pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava na izterjevano terjatev nima nobenega učinka, ni pravno pomembno, ali je upnik v izvršilnem postopku že pridobil ločitveno pravico na kakšnem predmetu izvršbe.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja v času vložitve predloga - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - spremenjene okoliščine - stanje ob vložitvi predloga
V času, ko je taksna obveznost nastopila, tožnik še ni bil na prestajanju zaporne kazni. Pritožnikovi dohodki so v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožbe in predloga za taksno oprostitev presegli dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka in zato pritožnik skladno z določbami 11. člena ZST-1 ob vložitvi tožbe ni izpolnjeval pogojev za oprostitev plačila sodne takse.
Sklicevanje na spremenjene okoliščine, ki so nastopile v času, ko je obveznost plačati sodno takso že nastopila, pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse, ni upoštevno.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - umik predloga za izvršbo - umik tožbe - začetek pravde - ugovor zoper plačilni nalog - izvršilni postopek - pravdni postopek - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Umik tožbe je sodišče prve stopnje prejelo po nastanku taksne obveznosti, zato na obveznost plačila sodne takse, v znesku iz plačilnega naloga, ne vpliva.
izrek sodbe - nerazumljiv izrek sodbe - izrek sodbe v nasprotju z razlogi - kondemnatorni del sklepa o izvršbi
Izrek sodbe je nerazumljiv (in neizvršljiv), saj iz njega ni razvidno, kakšna je odločitev sodišča o tožbenem zahtevku oziroma o kondemnatornem delu sklepa o izvršbi, glede na tretji odstavek 436. člena ZPP, veljavnega v času izdaje izpodbijane sodbe, v zvezi z drugim odstavkom 62. člena ZIZ. Razen tega je podano tudi nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijane sodbe. Iz izreka ni razvidno, ali je prvo sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku oziroma ohranilo v veljavi kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ali pa ga je razveljavilo, v obrazložitvi pa je prvo sodišče navedlo, da je ugodilo tožbenemu zahtevku
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12a/1, 12a/7. ZPP člen 108.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - navedba podatka o emšu - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - ugotavljanje materialnega položaja družine
Tožnica je v dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse navedla EMŠO (njeno in njenih družinskih članov) in predložila (s strani nje in njenih družinskih članov) podpisano soglasje, da sodišče z namenom pridobivanja podatkov o premoženjskem stanju pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Tožničina opustitev navedbe davčnih številk (njene in družinskih članov) ne onemogoča vsebinskega odločanja o predlagani oprostitvi plačila sodnih taks.
sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - nadzorovana obravnava - pogoji za nadzorovano obravnavo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi
Dokazni postopek ni potrdil subjektivnega prepričanja udeleženke, da nadzorovane obravnave ne potrebuje.
motenje reda na glavni obravnavi - disciplinsko kaznovanje odvetnika - denarna kazen za pooblaščenca - neustavnost zakonske ureditve
Okoliščina, da odvetnik nikoli prej ni bil denarno kaznovan, ne more omajati odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj je odvetnikovo ravnanje na glavni obravnavi pravilno ocenilo kot kršitev reda na glavni obravnavi, s tem, ko je posegal v besedo tožilke, izvedenke in po tem, ko so mu bili izrečeni že vsi drugi disciplinski ukrepi. Ker se je glavna obravnava nadaljevala, okoliščina, da odvetniku na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 ni bil izrečen opomin, ni odločilna, saj iz zapisnika o navedeni glavni obravnavi izhaja, da je zagovornik kršil red na glavni obravnavi, ko je posegal v besedo izvedenke, ne da bi mu pri tem sodišče dalo besedo. Pritožnica namreč prezre, da je sodnica na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 zagovornika posebej opozorila, da mu ne dovoli posegati v besedo izvedenke in ga opozorila na disciplinsko sankcijo, pa je s poseganjem v navajanje izvedenke nadaljeval, kot to izhaja iz navedenega zapisnika.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve ni navedlo, da tožena stranka ni podala trditev in dokazov, da bi storitve predhodno opravljala, ampak, da njene trditve o tem, da je šlo za trajno pogodbeno razmerje na podlagi naročila etažnih lastnikov, niso bile konkretizirane. Sodišče je navedlo razloge tudi glede zatrjevanega konkludentnega soglasja volj in navedlo, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je opravljene storitve izpolnila. Sodišče je zato štelo, da so njene navedbe o obstoju pogodbenega razmerja neutemeljene in nedokazane.
pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - neogibna potrebnost pripora - opis kaznivega dejanja
S pritožbenimi navedbami, da ni podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 oziroma, da zakonski znaki tega kaznivega dejanja niso konkretizirani kakor tudi, da bi se odprava ponovitvene nevarnosti lahko dosegla s hišnim priporom, zagovornik dobesedno ponavlja svoja stališča, ki jih je podal na predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora po vloženi obtožbi.
Predložitev računov konkretnih dobaviteljev ni bila potrebna. Že iz računov upravnika je razvidno, katere storitve so bile opravljene s strani katerih dobaviteljev. Tožena stranka oprave teh storitev ni prerekala. Šele če bi to storila, pa bi tožeča stranka morala dejstvo, da so bile opravljene, izkazati (npr. s predložitvijo računov konkretnih izvajalcev).
Samo dejstvo, da je določeno plačilo sporno in da o njem teče (sodni) postopek, ne pomeni, da s takšnim plačilom ni mogoče zamujati oziroma, da lahko do zamude pride šele, ko je zahtevku ugodeno.
vračilo stroškov izobraževanja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sodbe ni mogoče preizkusiti
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima v izpodbijanem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Poleg tega je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.
342. člen ZFPPIPP jasno določa, da s plačilom kupnine prenehajo naslednje pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe: 1. zastavna pravica ali hipoteka in zemljiški dolg, 2. pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve ter 3. naslednje osebne služnosti, stvarno breme ali stavbna pravica: - če je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet prodajne pogodbe, omejena s hipoteko ali zemljiškim dolgom: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke ali zemljiškega dolga v zemljiško knjigo, - v drugih primerih: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega po 244. členu tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka. Iz te zakonske določbe (prav tako pa tudi iz nobene druge) ne izhaja, da s prodajo v stečajnem postopku preneha stvarna služnost, niti da preneha neprava stvarna služnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005748
OZ člen 87, 190, 190/1, 280. ZD člen 132, 142. ZPP člen 154, 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - kondikcijski zahtevek - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - uveljavljanje omejitve odgovornosti dediča v pravdnem postopku - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - zapis pogoja v izreku sodbe - izpolnitev pogodbene obveznosti - upravičenec do izpolnitve pogodbene obveznosti - neveljavnost pogodb - posledice nične pogodbe - vrnitveni zahtevek
Sodišče bi moralo ugotoviti vrednost podedovanega premoženja, saj bi samo v tem obsegu lahko ugodilo tožbenemu zahtevku. V pravdi zapustnikovega upnika proti dediču mora izrek ugodilne sodbe vsebovati točno določeno obveznost dediča do upnika (tožene stranke do tožeče stranke), ne pa zgolj opis, da za prisojeno terjatev dedič odgovarja do višine vrednosti podedovanega premoženja.
vrnitveni zahtevek - rei vindicatio - pogoji za vrnitveno tožbo
Tožeča stranka mora dokazati vse pogoje iz člena 92 SPZ, da lahko uspešno uveljavlja rei vindikacijski zahtevek - stvar, katere vrnitev zahteva, mora biti individualno določena tako, da ne more biti dvoma, za katero stvar gre; tožnik mora biti lastnik stvari in mora to tudi dokazati in tožnik mora dokazati tudi, da se njegova in zahtevana stvar nahaja prav pri tožencu, in sicer v dejanski oblasti toženca tako v času vložitve tožbe in tudi v času sodne odločitve.
Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo. Tožeča stranka je svojo obveznost izročitve naročenih stvari izpolnila, tožena stranka pa svoje obveznosti plačila kupnine ni izpolnila v celoti. Zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo, naj zamujeno obveznost izpolni in tožeči stranki povrne stroške postopka.
Tožničina dejanska pokojninska osnova je znašala 624.714,98 SIT, z upoštevanje dela plače za notranji odkup delnic pa bi znašala 630.101,21 SIT. Torej bi samo še bolj presegla najvišjo, zakonsko limitirano pokojninsko osnovo, od katere je bilo dopustno zakonito odmeriti sorazmerni del starostne pokojnine.
ZDR-1 člen 32, 73, 157.. ZDR člen 30, 72, 126, 128.
dodatki k plači
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da glede vtoževanih dodatkov ni bilo mogoče določiti pavšalne plače pri zahtevnosti dela, ki se upošteva v osnovni plači. Te dodatke je bilo treba tožniku izplačati glede na dejansko opravljeno delo, saj gre za zakonsko pravico delavca, ki se ji ta ne more odpovedati. Tožena stranka glede na določbe ZDR oz. ZDR-1 torej ni imela podlage, da je v 10. členu pogodbe o zaposlitvi določila, da so dodatki na posebne obremenitve zajeti v osnovni plači tožnika. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da takšna pogodbena določba nasprotuje tako zakonu kot KP, zato je potrebno skladno z 32. členom ZDR-1 oz. 30. členom ZDR neposredno uporabiti določbo zakona ali KP.
zvišanje preživnine - zastopanje otroka - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku
Sodišče mora (v sporu iz razmerij med starši in otroki) najprej preveriti, ali je mladoletna tožnica, ki je bila že ob vložitvi tožbe stara 15 let, sposobna razumeti pomen in pravne posledice svojih dejanj. V primeru, če oceni, da je, ji mora omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja. Šele če oceni, da ni sposobna razumeti pomena in pravnih posledic svojih dejanj, jo lahko zastopa mati.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - dokazna ocena vseh dokazov - izvedensko mnenje - dokaz z zaslišanjem strank - zavrnitev dokaza - kršitev pravice do izjave
V zadevah, kot je ta, torej pri odločanju o tem, kateri od staršev je bolj primeren za vzgojo in varstvo otroka oz. kje je otrokova korist tu največja, ter o stikih med otrokom in roditeljem, ki mu otrok ne bo zaupan, je izvedenec psihološke stroke včasih neizogiben dokaz, nikakor pa ni ne edini primeren ne prvenstven.