postopek ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po zst1 - končni uspeh strank v postopku - postopek o glavni stvari
Tožeča stranka ni zanikala, da bi v postopku ne pridobila dela premoženja, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati. Sicer pa je to tudi očitno, saj je uspela v znesku 36.382,66 EUR. Vsota vseh sodnih taks, ki naj bi jih plačala po izpodbijanem sklepu, pa znaša skupaj 7.250,40 EUR. Poleg tega je celoten postopek končan in je uspeh tožeče stranke sedaj poznan. Isto velja tudi za uspeh toženk. Če je bila stranka oproščena plačila sodne takse, jo po zaključenem postopku zadene plačilo po četrtem odstavku 15. člena ZST-1.
Tako postopek v zvezi s predlogom za oprostitev pri plačilu sodne takse kot tudi postopek v zvezi s plačilnim nalogom se nanašata na razmerje med prvim tožnikom in Republiko Slovenijo. V glavni zadevi odloča sodišče o pravnem razmerju med tožečo in toženo stranko. Republika Slovenija v tem postopku ni bila tožena stranka. Ker ni pravnega temelja za povrnitev stroškov postopka v postopkih v zvezi s sodnimi taksami, jih mora v vsakem primeru nositi prvi tožnik sam.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja v času vložitve predloga - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - spremenjene okoliščine - stanje ob vložitvi predloga
V času, ko je taksna obveznost nastopila, tožnik še ni bil na prestajanju zaporne kazni. Pritožnikovi dohodki so v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožbe in predloga za taksno oprostitev presegli dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka in zato pritožnik skladno z določbami 11. člena ZST-1 ob vložitvi tožbe ni izpolnjeval pogojev za oprostitev plačila sodne takse.
Sklicevanje na spremenjene okoliščine, ki so nastopile v času, ko je obveznost plačati sodno takso že nastopila, pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse, ni upoštevno.
ZFPPIPP člen 216, 216/1, 216/1-1, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - ločitvena pravica
Če pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava na izterjevano terjatev nima nobenega učinka, ni pravno pomembno, ali je upnik v izvršilnem postopku že pridobil ločitveno pravico na kakšnem predmetu izvršbe.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - umik predloga za izvršbo - umik tožbe - začetek pravde - ugovor zoper plačilni nalog - izvršilni postopek - pravdni postopek - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Umik tožbe je sodišče prve stopnje prejelo po nastanku taksne obveznosti, zato na obveznost plačila sodne takse, v znesku iz plačilnega naloga, ne vpliva.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12a/1, 12a/7. ZPP člen 108.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - navedba podatka o emšu - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - ugotavljanje materialnega položaja družine
Tožnica je v dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse navedla EMŠO (njeno in njenih družinskih članov) in predložila (s strani nje in njenih družinskih članov) podpisano soglasje, da sodišče z namenom pridobivanja podatkov o premoženjskem stanju pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Tožničina opustitev navedbe davčnih številk (njene in družinskih članov) ne onemogoča vsebinskega odločanja o predlagani oprostitvi plačila sodnih taks.
sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - nadzorovana obravnava - pogoji za nadzorovano obravnavo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi
Dokazni postopek ni potrdil subjektivnega prepričanja udeleženke, da nadzorovane obravnave ne potrebuje.
izrek sodbe - nerazumljiv izrek sodbe - izrek sodbe v nasprotju z razlogi - kondemnatorni del sklepa o izvršbi
Izrek sodbe je nerazumljiv (in neizvršljiv), saj iz njega ni razvidno, kakšna je odločitev sodišča o tožbenem zahtevku oziroma o kondemnatornem delu sklepa o izvršbi, glede na tretji odstavek 436. člena ZPP, veljavnega v času izdaje izpodbijane sodbe, v zvezi z drugim odstavkom 62. člena ZIZ. Razen tega je podano tudi nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijane sodbe. Iz izreka ni razvidno, ali je prvo sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku oziroma ohranilo v veljavi kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ali pa ga je razveljavilo, v obrazložitvi pa je prvo sodišče navedlo, da je ugodilo tožbenemu zahtevku
motenje reda na glavni obravnavi - disciplinsko kaznovanje odvetnika - denarna kazen za pooblaščenca - neustavnost zakonske ureditve
Okoliščina, da odvetnik nikoli prej ni bil denarno kaznovan, ne more omajati odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj je odvetnikovo ravnanje na glavni obravnavi pravilno ocenilo kot kršitev reda na glavni obravnavi, s tem, ko je posegal v besedo tožilke, izvedenke in po tem, ko so mu bili izrečeni že vsi drugi disciplinski ukrepi. Ker se je glavna obravnava nadaljevala, okoliščina, da odvetniku na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 ni bil izrečen opomin, ni odločilna, saj iz zapisnika o navedeni glavni obravnavi izhaja, da je zagovornik kršil red na glavni obravnavi, ko je posegal v besedo izvedenke, ne da bi mu pri tem sodišče dalo besedo. Pritožnica namreč prezre, da je sodnica na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 zagovornika posebej opozorila, da mu ne dovoli posegati v besedo izvedenke in ga opozorila na disciplinsko sankcijo, pa je s poseganjem v navajanje izvedenke nadaljeval, kot to izhaja iz navedenega zapisnika.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve ni navedlo, da tožena stranka ni podala trditev in dokazov, da bi storitve predhodno opravljala, ampak, da njene trditve o tem, da je šlo za trajno pogodbeno razmerje na podlagi naročila etažnih lastnikov, niso bile konkretizirane. Sodišče je navedlo razloge tudi glede zatrjevanega konkludentnega soglasja volj in navedlo, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je opravljene storitve izpolnila. Sodišče je zato štelo, da so njene navedbe o obstoju pogodbenega razmerja neutemeljene in nedokazane.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - socialno varstveni zavod - institucionalno varstvo odraslih - mnenje socialno varstvenega zavoda - nezavezujoča izjava - potek zdravljenja - zdravstveno stanje - bolnišnično zdravljenje - duševno zdravje - prostorska zasedenost
Za nasprotnega udeleženca je bistvena dnevna rutina in struktura, kar omogoča prav bivanje v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda. Z namestitvijo v varovani oddelek pa soglaša tudi nasprotni udeleženec. Vse to so močni argumenti, ki govorijo v prid odločitvi prvega sodišča, da se nasprotnega udeleženca namesti v socialnovarstveni zavod.
Predložitev računov konkretnih dobaviteljev ni bila potrebna. Že iz računov upravnika je razvidno, katere storitve so bile opravljene s strani katerih dobaviteljev. Tožena stranka oprave teh storitev ni prerekala. Šele če bi to storila, pa bi tožeča stranka morala dejstvo, da so bile opravljene, izkazati (npr. s predložitvijo računov konkretnih izvajalcev).
Samo dejstvo, da je določeno plačilo sporno in da o njem teče (sodni) postopek, ne pomeni, da s takšnim plačilom ni mogoče zamujati oziroma, da lahko do zamude pride šele, ko je zahtevku ugodeno.
pripor - podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - neogibna potrebnost pripora - opis kaznivega dejanja
S pritožbenimi navedbami, da ni podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 oziroma, da zakonski znaki tega kaznivega dejanja niso konkretizirani kakor tudi, da bi se odprava ponovitvene nevarnosti lahko dosegla s hišnim priporom, zagovornik dobesedno ponavlja svoja stališča, ki jih je podal na predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora po vloženi obtožbi.
ZPIZ-2 člen 27.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 57, 57/2.
starostna pokojnina
Glede priznanja pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine pa je potrebno uporabiti določbe Uredbe (ES), št. 883/2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti (v nadaljevanju: Uredba). Nemški nosilec socialnega zavarovanja je toženi stranki posredoval zahtevo za ugotovitev pravice do pokojnine na podlagi določb ZPIZ-2. Kot to ugotavlja tožena stranka ima tožnik tudi v drugih članicah ES dopolnjeno zavarovalno dobo, in sicer naj bi tako v Nemčiji dopolnil 25 let in 8 mesecev, v Franciji pa 6 let. Tožnik je bil zaposlen tudi v Republiki Hrvaški (od 3. 6. 1977 do 19. 7. 1977) in Republiki Srbiji (od 11. 11. 1976 do 6. 5. 1977). Pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine bi tožnik lahko pridobil le, če bi v Republiki Sloveniji dopolnil več kot 1 leto zavarovalne dobe. Skladno s 57. členom Uredbe namreč nosilcu v državi članici ni treba dodeliti dajatve za dobe, dopolnjene po zakonodaji, ki jo uporablja in ki se upošteva pri nastopu zavarovalnega primera, če je navedena doba krajša od enega leta, kot je to podano tudi v predmetni zadevi. V tem primeru to zavarovalno dobo upoštevajo nosilci drugih držav članic, kjer je zavarovanec dopolnil vsaj 12 mesec zavarovalne dobe (drugi odstavek 57. člena Uredbe).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00008077
ZDR člen 184.. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca
Zaradi kršitve pravic iz delovnega razmerja je mogoče oškodovancu prisoditi odškodnino za nepremoženjsko škodo, če se posledice te kršitve manifestirajo v obliki katere od pravno priznanih oblik nepremoženjske škode, ki jih opredeljuje 179. člen OZ. Ta člen kot podlago za prisojo odškodnine za nepremoženjsko škodo določa tudi pretrpljene telesne bolečine ter duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve osebnostne pravice in zaradi strahu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izvedenih dokazov ne izhaja, da naj bi šlo v primeru posameznih ravnanj, ki jih tožnik izpostavlja, za nedopustno ravnanje tožene stranke, zaradi česar ni podan niti temelj odškodninske odgovornosti.
duševno zdravje - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - zaključek zdravljenja - premestitev iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice v varovani oddelek
Oseba, ki ima duševno motnjo, se po zaključenem psihiatričnem zdravljenju, če so za to izpolnjeni pogoji po ZDZdr, sprejme na varovani oddelek SVZ.
vrnitveni zahtevek - rei vindicatio - pogoji za vrnitveno tožbo
Tožeča stranka mora dokazati vse pogoje iz člena 92 SPZ, da lahko uspešno uveljavlja rei vindikacijski zahtevek - stvar, katere vrnitev zahteva, mora biti individualno določena tako, da ne more biti dvoma, za katero stvar gre; tožnik mora biti lastnik stvari in mora to tudi dokazati in tožnik mora dokazati tudi, da se njegova in zahtevana stvar nahaja prav pri tožencu, in sicer v dejanski oblasti toženca tako v času vložitve tožbe in tudi v času sodne odločitve.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - državljan Republike Hrvaške - dovoljenje za zaposlitev - dovoljenje za bivanje
Zakon o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov (ZPPOPGHR) v 3. alineji tretjega odstavka 2. člena določa, da se lahko v prvih dveh letih zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji brez dovoljenja za zaposlitev zaposlujejo državljani Republike Hrvaške, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje. Ker je imel tožnik od 6. 3. 2014 dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in je imel prijavljeno stalno prebivališče od 12. 3. 2014 dalje, je izpolnjeval navedeni pogoj, zaradi česar pogodbe o zaposlitvi, ki jih je sklenil s toženo stranko, niso bile nične, prav tako pa je po prenehanju zadnje izmed navedenih pogodb izpolnjeval vse pogoje za veljavno sklenitev pogodbe o zaposlitvi v Republiki Sloveniji in s tem tudi za veljavno spremembo pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas.
premestitev na drugo delovno mesto - javni uslužbenec - uradniško delovno mesto - učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa - razlog za premestitev
Tožena stranka je v postopku dokazala, da je obstajal zakoniti razlog za premestitev tožnika po 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU, in sicer zagotovitev učinkovitejšega in smotrnejšega dela organa, premestitev pa je bila izvedena tudi skladno z določbo 2. odstavka 147. člena ZJU, saj je bil tožnik kot uradnik premeščen na ustrezno uradniško delovno mesto, ki se lahko opravlja v nazivu iste stopnje (višji svetovalec I). Tožena stranka tožnika ni premestila na drugo delovno mesto zaradi diskriminacije, ampak zaradi delovnih potreb. Zato je tožbeni zahtevek za razveljavitev sklepa o premestitvi utemeljeno zavrnjen.
vračilo stroškov izobraževanja - absolutna bistvena kršitev določb postopka - sodbe ni mogoče preizkusiti
Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba ima v izpodbijanem delu pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Poleg tega je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo študentov
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da zato, ker je tožnica v obdobju od 16. 9. 2013 do 31. 12. 2014 opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki, tožničino delo ni vsebovalo vseh elementov delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je v primeru, če ima sporno razmerje vse elemente delovnega razmerja, možno ugotoviti obstoj delovnega razmerja tudi za krajši delovni čas (65. člen ZDR-1) oziroma, da se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi za neenakomerno razporeditev delovnega časa (148. člen ZDR-1).
Tožnica je uveljavljala priznanje delovnega razmerja in pripadajočih pravic za delovno mesto administrator V. Dejstvo, da delovno mesto administrator V ni bilo sistematizirano v glavni pisarni, v kateri je tožnica dejansko delala, temveč v sektorju, ni ovira za ugotovitev obstoja delovnega razmerja na tem delovnem mestu, v kolikor je bilo tožničino delo dejansko primerljivo nalogam tega delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotavljalo, ali je delo, kot ga je opravljala tožnica, primerljivo delu administratorja V.