predlog za oprostitev plačila sodne takse - nastanek obveznosti plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja v času vložitve predloga - pogoji za delno oz. popolno taksno oprostitev - spremenjene okoliščine - stanje ob vložitvi predloga
V času, ko je taksna obveznost nastopila, tožnik še ni bil na prestajanju zaporne kazni. Pritožnikovi dohodki so v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo tožbe in predloga za taksno oprostitev presegli dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka in zato pritožnik skladno z določbami 11. člena ZST-1 ob vložitvi tožbe ni izpolnjeval pogojev za oprostitev plačila sodne takse.
Sklicevanje na spremenjene okoliščine, ki so nastopile v času, ko je obveznost plačati sodno takso že nastopila, pri odločanju o oprostitvi plačila sodne takse, ni upoštevno.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - umik predloga za izvršbo - umik tožbe - začetek pravde - ugovor zoper plačilni nalog - izvršilni postopek - pravdni postopek - nastanek obveznosti plačila sodne takse
Umik tožbe je sodišče prve stopnje prejelo po nastanku taksne obveznosti, zato na obveznost plačila sodne takse, v znesku iz plačilnega naloga, ne vpliva.
postopek ugovora zoper plačilni nalog - odmera sodne takse po zst1 - končni uspeh strank v postopku - postopek o glavni stvari
Tožeča stranka ni zanikala, da bi v postopku ne pridobila dela premoženja, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati. Sicer pa je to tudi očitno, saj je uspela v znesku 36.382,66 EUR. Vsota vseh sodnih taks, ki naj bi jih plačala po izpodbijanem sklepu, pa znaša skupaj 7.250,40 EUR. Poleg tega je celoten postopek končan in je uspeh tožeče stranke sedaj poznan. Isto velja tudi za uspeh toženk. Če je bila stranka oproščena plačila sodne takse, jo po zaključenem postopku zadene plačilo po četrtem odstavku 15. člena ZST-1.
Tako postopek v zvezi s predlogom za oprostitev pri plačilu sodne takse kot tudi postopek v zvezi s plačilnim nalogom se nanašata na razmerje med prvim tožnikom in Republiko Slovenijo. V glavni zadevi odloča sodišče o pravnem razmerju med tožečo in toženo stranko. Republika Slovenija v tem postopku ni bila tožena stranka. Ker ni pravnega temelja za povrnitev stroškov postopka v postopkih v zvezi s sodnimi taksami, jih mora v vsakem primeru nositi prvi tožnik sam.
ZFPPIPP člen 216, 216/1, 216/1-1, 221b, 221b/2, 221b/4, 221d, 221d/4.
vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilni postopek in postopek zavarovanja - poenostavljena prisilna poravnava - nadaljevanje izvršilnega postopka - učinek potrjene poenostavljene prisilne poravnave - utesnitev izvršbe v skladu s pogoji prisilne poravnave - posodobljen seznam terjatev - ločitvena pravica
Če pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava na izterjevano terjatev nima nobenega učinka, ni pravno pomembno, ali je upnik v izvršilnem postopku že pridobil ločitveno pravico na kakšnem predmetu izvršbe.
motenje reda na glavni obravnavi - disciplinsko kaznovanje odvetnika - denarna kazen za pooblaščenca - neustavnost zakonske ureditve
Okoliščina, da odvetnik nikoli prej ni bil denarno kaznovan, ne more omajati odločitve sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa, saj je odvetnikovo ravnanje na glavni obravnavi pravilno ocenilo kot kršitev reda na glavni obravnavi, s tem, ko je posegal v besedo tožilke, izvedenke in po tem, ko so mu bili izrečeni že vsi drugi disciplinski ukrepi. Ker se je glavna obravnava nadaljevala, okoliščina, da odvetniku na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 ni bil izrečen opomin, ni odločilna, saj iz zapisnika o navedeni glavni obravnavi izhaja, da je zagovornik kršil red na glavni obravnavi, ko je posegal v besedo izvedenke, ne da bi mu pri tem sodišče dalo besedo. Pritožnica namreč prezre, da je sodnica na glavni obravnavi dne 6. 9. 2017 zagovornika posebej opozorila, da mu ne dovoli posegati v besedo izvedenke in ga opozorila na disciplinsko sankcijo, pa je s poseganjem v navajanje izvedenke nadaljeval, kot to izhaja iz navedenega zapisnika.
sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - nadzorovana obravnava - pogoji za nadzorovano obravnavo - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi
Dokazni postopek ni potrdil subjektivnega prepričanja udeleženke, da nadzorovane obravnave ne potrebuje.
izrek sodbe - nerazumljiv izrek sodbe - izrek sodbe v nasprotju z razlogi - kondemnatorni del sklepa o izvršbi
Izrek sodbe je nerazumljiv (in neizvršljiv), saj iz njega ni razvidno, kakšna je odločitev sodišča o tožbenem zahtevku oziroma o kondemnatornem delu sklepa o izvršbi, glede na tretji odstavek 436. člena ZPP, veljavnega v času izdaje izpodbijane sodbe, v zvezi z drugim odstavkom 62. člena ZIZ. Razen tega je podano tudi nasprotje med izrekom in razlogi izpodbijane sodbe. Iz izreka ni razvidno, ali je prvo sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku oziroma ohranilo v veljavi kondemnatorni del sklepa o izvršbi, ali pa ga je razveljavilo, v obrazložitvi pa je prvo sodišče navedlo, da je ugodilo tožbenemu zahtevku
ZST-1 člen 12, 12/2, 12a, 12a/1, 12a/7. ZPP člen 108.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - navedba podatka o emšu - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - ugotavljanje materialnega položaja družine
Tožnica je v dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse navedla EMŠO (njeno in njenih družinskih članov) in predložila (s strani nje in njenih družinskih članov) podpisano soglasje, da sodišče z namenom pridobivanja podatkov o premoženjskem stanju pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Tožničina opustitev navedbe davčnih številk (njene in družinskih članov) ne onemogoča vsebinskega odločanja o predlagani oprostitvi plačila sodnih taks.
spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga
Sodišče prve stopnje v 13. točki obrazložitve ni navedlo, da tožena stranka ni podala trditev in dokazov, da bi storitve predhodno opravljala, ampak, da njene trditve o tem, da je šlo za trajno pogodbeno razmerje na podlagi naročila etažnih lastnikov, niso bile konkretizirane. Sodišče je navedlo razloge tudi glede zatrjevanega konkludentnega soglasja volj in navedlo, da tožeča stranka ni zatrjevala, da je opravljene storitve izpolnila. Sodišče je zato štelo, da so njene navedbe o obstoju pogodbenega razmerja neutemeljene in nedokazane.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - državljan Republike Hrvaške - dovoljenje za zaposlitev - dovoljenje za bivanje
Zakon o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov (ZPPOPGHR) v 3. alineji tretjega odstavka 2. člena določa, da se lahko v prvih dveh letih zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji brez dovoljenja za zaposlitev zaposlujejo državljani Republike Hrvaške, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje. Ker je imel tožnik od 6. 3. 2014 dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in je imel prijavljeno stalno prebivališče od 12. 3. 2014 dalje, je izpolnjeval navedeni pogoj, zaradi česar pogodbe o zaposlitvi, ki jih je sklenil s toženo stranko, niso bile nične, prav tako pa je po prenehanju zadnje izmed navedenih pogodb izpolnjeval vse pogoje za veljavno sklenitev pogodbe o zaposlitvi v Republiki Sloveniji in s tem tudi za veljavno spremembo pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas.
plačilo razlike plače - povračilo potnih stroškov - stroški za prevoz na delo in z dela - ustni dogovor
Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi kot natakarica. Stranki sta se ustno dogovorili, da bo tožničina urna postavka znašala 4,20 EUR neto, vendar pa je tožena stranka zatrjevala, da je v to urno postavko vključen tako neto dohodek kot tudi strošek prehrane med delom. Takšen dogovor je imela tožena stranka tudi z drugimi delavkami natakaricami. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je takšen dogovor v nasprotju z določbo 130. člena ZDR-1, ki določa obveznost delodajalca, da delavcu zagotovi povračilo stroškov za prehrano na delu in za prevoz na delo.
ZDR-1 člen 20, 85, 85/2, 110, 110/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del - opustitev zagovora
Tožena stranka tožnici ni omogočila zagovora pred podajo odpovedi. Tožnici izredne odpovedi ni podala upravičena oseba. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - delo študentov
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da zato, ker je tožnica v obdobju od 16. 9. 2013 do 31. 12. 2014 opravila manj ur, kot je znašala delovna obveznost redno zaposlenega delavca pri toženi stranki, tožničino delo ni vsebovalo vseh elementov delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je v primeru, če ima sporno razmerje vse elemente delovnega razmerja, možno ugotoviti obstoj delovnega razmerja tudi za krajši delovni čas (65. člen ZDR-1) oziroma, da se lahko delavec in delodajalec dogovorita tudi za neenakomerno razporeditev delovnega časa (148. člen ZDR-1).
Tožnica je uveljavljala priznanje delovnega razmerja in pripadajočih pravic za delovno mesto administrator V. Dejstvo, da delovno mesto administrator V ni bilo sistematizirano v glavni pisarni, v kateri je tožnica dejansko delala, temveč v sektorju, ni ovira za ugotovitev obstoja delovnega razmerja na tem delovnem mestu, v kolikor je bilo tožničino delo dejansko primerljivo nalogam tega delovnega mesta. Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotavljalo, ali je delo, kot ga je opravljala tožnica, primerljivo delu administratorja V.
ZDR-1 člen 32, 73, 157.. ZDR člen 30, 72, 126, 128.
dodatki k plači
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da glede vtoževanih dodatkov ni bilo mogoče določiti pavšalne plače pri zahtevnosti dela, ki se upošteva v osnovni plači. Te dodatke je bilo treba tožniku izplačati glede na dejansko opravljeno delo, saj gre za zakonsko pravico delavca, ki se ji ta ne more odpovedati. Tožena stranka glede na določbe ZDR oz. ZDR-1 torej ni imela podlage, da je v 10. členu pogodbe o zaposlitvi določila, da so dodatki na posebne obremenitve zajeti v osnovni plači tožnika. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da takšna pogodbena določba nasprotuje tako zakonu kot KP, zato je potrebno skladno z 32. členom ZDR-1 oz. 30. členom ZDR neposredno uporabiti določbo zakona ali KP.
Pritožbeno sodišče pritrjuje izhodišču sodišča prve stopnje, po katerem mora biti predlagatelj za izvršitev kazni zapora ob koncu tedna, zaposlen skladno s predpisi o delovnih razmerjih in da torej dejanska zaposlenost, kot jo navaja pritožnica, ne zadostuje. Že zato, ker jo je posredno težko verodostojno preizkusiti in posledično zanesljivo ugotoviti, koliko je bila pritožnica dejansko tako vpeta v socialni sistem, da bi to vez z nadomestnim načinom izvršitve kazni zapora veljalo ohraniti.
342. člen ZFPPIPP jasno določa, da s plačilom kupnine prenehajo naslednje pravice tretjih na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe: 1. zastavna pravica ali hipoteka in zemljiški dolg, 2. pravica do prepovedi odtujitve in obremenitve ter 3. naslednje osebne služnosti, stvarno breme ali stavbna pravica: - če je lastninska pravica na nepremičnini, ki je predmet prodajne pogodbe, omejena s hipoteko ali zemljiškim dolgom: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke ali zemljiškega dolga v zemljiško knjigo, - v drugih primerih: če so bile pridobljene po trenutku, od katerega po 244. členu tega zakona učinkuje začetek stečajnega postopka. Iz te zakonske določbe (prav tako pa tudi iz nobene druge) ne izhaja, da s prodajo v stečajnem postopku preneha stvarna služnost, niti da preneha neprava stvarna služnost.
Tožničina dejanska pokojninska osnova je znašala 624.714,98 SIT, z upoštevanje dela plače za notranji odkup delnic pa bi znašala 630.101,21 SIT. Torej bi samo še bolj presegla najvišjo, zakonsko limitirano pokojninsko osnovo, od katere je bilo dopustno zakonito odmeriti sorazmerni del starostne pokojnine.
odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč - nagrada za posvet s stranko
Tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja na uporabo 2. odstavka 11. člena ZBPP, kjer je določeno, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. V predmetni zadevi je tožnik prošnjo za dodelitev Bpp vložil 10. 2. 2016, Bpp pa mu je bila odobrena z odločbo z dne 19. 2. 2016. Tožba je bila vložena 17. 12. 2015, torej že pred vložitvijo prošnje za dodelitev Bpp, kar pomeni, da dodeljena Bpp stroškov nastalih s tem v zvezi ne zajema.
ZDR-1 člen 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 259.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - indic - indična sodba - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravic - prekvalifikacija kaznivega dejanja
V zvezi s t. i. indično sodbo se odločilna dejstva ugotovijo na podlagi t. i. indicev, ki so po svoji funkciji dokazno sredstvo. Indici so strogo gledano dejstva (v širšem smislu), a gre le za dejstva, na podlagi katerih sodišče s pravili logičnega mišljenja šele sklepa na (ne)obstoj pravnoodločilnih dejstev. V literaturi indice zato poimenujejo tudi kot dokazno pomembna dejstva. Ker je njihova funkcija dokazna (zlasti pri dokazovanju tako imenovanih negativnih dejstev) so pravzaprav specifično dokazno sredstvo za dokazovanje odločilnih dejstev oziroma posredno dokazno sredstvo. Indic zato ni dejstvo, ki bi bilo sestavni del dejanskega stanja v procesnem smislu oziroma pravno odločilnih dejstev. Sodna praksa, sledeč pravni teoriji, indicem prav tako pripisuje pomen posrednih dokazov, ki s pomočjo pravil logičnega sklepanja šele vodijo do ugotovitve pravnorelevantnih dejstev.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je tožena stranka tožeči stranki utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na podlagi 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala mu je, da je pri opravljanju policijskih nalog 13. 11. 2013 v plačilni nalog vpisal lažne podatke o policijskem postopku, kršitvah ter pomembnih dejanskih in pravnih dejstvih v zvezi s tem ter to uradno listino v službi uporabil kot resnično, s tem pa storil kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz 259. člena KZ-1. V sodnem postopku je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka ni izpolnila znakov kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva iz 259. člena KZ-1, temveč znake kaznivega zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic iz 257. člena KZ-1, ki ga stori uradna oseba ali javni uslužbenec, ki izrabi svoj položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti in s tem sebi ali komu drugemu pridobi kakšno nepremoženjsko korist ali komu prizadene škodo. Prekvalifikacija ne vpliva na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz dejanskih navedb v izredni odpovedi ter ugotovilo znake kaznivega dejanja, na samo kvalifikacijo pa ni vezano in torej lahko ugotovi znake drugega kaznivega dejanja.