OZ člen 255, 256, 260. ZPP člen 11, 286, 286/3, 394, 394/10, 400, 400/3.
obnova postopka - nadomestitveni postopek - navajanje novih dejstev in dokazov v nadomestitvenem postopku - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - ius novorum - identiteta tožbenega zahtevka - objektivne meje pravnomočnosti - izvršljiv notarski zapis - paulijanska tožba (actio pauliana) - obstoj terjatve - načelo skrbnosti - načelo ekonomičnosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugoditev reviziji
Nasprotna stranka se v nadomestitvenem postopku lahko procesno prilagodi na nov položaj. Nova dejstva in dokazi so dovoljeni pod pogojem nekrivde, dodaten pogoj, ki izhaja iz narave položaja je, da z njimi ne sme spreminjati identitete svoje osnovne sodnovarstvene vloge (v konkretnem primeru tožbe). V tak, z zakonom zasnovan procesni položaj revidenta, sta nižji sodišči v konkretnem primeru pravno napačno posegli. Tožniku sta namreč odrekli možnost dokazovanja istega pravno relevantnega dejstva z novimi dokazi, čeprav vse do sklepa o obnovi postopka ni imel razumnega razloga, zaradi katerega bi obstoj terjatve dokazoval še kako drugače kot z notarskim izvršilnim naslovom. Slednji ni zgolj navaden dokaz, ki bi se dokazno izjalovil, marveč javna listina, na katero so se vsi udeleženci smeli zanašati, vse dokler ni bila ugotovljena njena neveljavnost.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje o neizkazanem pravnem interesu za ta upravni spor. Ker je pritožnik v tožbi predlagal odpravo izpodbijanega sklepa o ustavitvi inšpekcijskega postopka (med drugim zato, ker v izreku ni bilo ugotovljeno, da je kršil predpise, je pa to organ navajal v obrazložitvi), bi uspeh s tožbo pritožnika dejansko ponovno vzpostavil za inšpekcijskega zavezanca in s tem naslovnika morebitnih obveznosti. Tudi ta postopek pa bi se lahko končal le z ustavitvijo ali z izrekom inšpekcijskega ukrepa.
Presoja zakonitosti inšpekcijskega ukrepa je bila opravljena že z odločitvijo upravnega organa druge stopnje, ki je pritožnikovii pritožbi ugodil in inšpekcijsko odločbo odpravil, zadevo pa vrnil v ponovni postopek. Zaradi pravnih učinkov odprave inšpekcijske odločbe (ex tunc učinki), ki pomenijo vzpostavitev položaja pred naložitvijo inšpekcijskih ukrepov z upravnim aktom, sodno varstvo ne samo da ni bilo potrebno, to ob odsotnosti upravnega akta, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovih obveznostih inšpekcijskega zavezanca z naložitvijo ukrepov, glede na določbo prvega odstavka 2. člena ZUS-1 tudi ne bi bilo dopustno.
V obravnavani zadevi pritožnikov prevzem dodatne količine odpadne embalaže z vidika ponovno odprtega upravnega postopka na prvi stopnji (kot posledice odpravljene inšpekcijske odločbe) ni pomenil drugega kot novo okoliščino, ki jo je moral upravni organ upoštevati pri odločanju, ali je podana kršitev zakona in s tem podlaga za naložitev inšpekcijskih ukrepov pritožniku v ponovljenem postopku. Za to presojo pa ni bistveno, zaradi katerih razlogov je pritožnik prevzel dodatno odpadno embalažo, in tudi ne, ali je inšpekcijski organ ravnanje razumel kot odpravo kršitve iz inšpekcijske odločbe, čeprav je bila slednja tedaj že odpravljena. Pomembno je, da je zaradi prevzema dodatnih količin po oceni inšpekcijskega organa odpadel razlog za vodenje postopka po uradni dolžnosti z namenom varstva javnega interesa, ki se v inšpekcijskih postopkih uresničuje z izrekanjem ukrepov za odpravo protipravnega stanja
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZZDR člen 12. ZTLR člen 22.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - nastanek zunajzakonske skupnosti - umik dokaznega predloga - nastanek nove stvari - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - pooblastila pritožbenega sodišča - plačilo skupnih dolgov - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev pritožbe
Po presoji Vrhovnega sodišča so v konkretnem primeru podane ovire, da bi sodišče druge stopnje lahko samo odločilo o tožbenih zahtevkih in v okviru tega izvajalo dokazni postopek. Izhajajoč iz materialnopravne kvalifikacije spornega pravnega razmerja, ki jo je napravilo pritožbeno sodišče, bi moralo to prvič ugotavljati v dejanskem in pravnem pogledu obsežna sklopa dejstev: to velja tako glede temelja zahtevka za plačilo sorazmernih zneskov plačil obrokov kredita kot tudi glede temelja zahtevka za plačilo sorazmernih potrebnih in koristnih stroškov v zvezi s skupnimi stvarmi. Če bi zaključilo, da je temelj zahtevkov podan, pa bi moralo ugotavljati povsem samostojen sklop dejstev o višini tožbenega zahtevka, ki doslej sploh ni bila predmet presoje sodišča prve stopnje.
Vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje ne bo prekomerno posegla v tožnikovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Če bi sodišče druge stopnje opravilo pritožbeno obravnavo ter izvajalo dokaze, se postopek ne bi bistveno skrajšal.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4 367b, 367b/3, 367b/4, 367b/6, 367č.
predlog za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije - predlog za revizijo, ki ga vloži stranka sama - opravljen pravniški državni izpit - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - nedovoljen predlog - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
nadaljevanje prekinjenega postopka - prenehanje razloga za prekinitev - predlog za dopustitev revizije - umik predloga za dopustitev revizije - skrbnik - izjava o umiku
Potem ko je sodišče tožnika postavilo pod skrbništvo, je Vrhovno sodišče nadaljevalo postopek, ki ga je prekinilo zaradi začetka postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. Ker je skrbnik na poziv sodišča odgovoril, da vlogo umika, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da jo je tožnik umaknil.