Pravni standard rednega šolanja po 123. členu ZZDR vključuje tudi absolventski staž.
Zakonec je dolžan preživljati nepreskrbljenega zakonca ob predpostavkah, da ta nima lastnih sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Nezadostno znanje jezika je mogoče odpraviti in tako ni mogoče šteti, da tožnikova nova zakonska partnerica brez svoje krivde ne dobi dohodkov za lastno preživljanje.
ZPod člen 4, 187, 4, 187. ZOR člen 154, 452, 154, 452.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - prevzem delavca
Škodo, ki jo utrpi delavec, je dolžan povrniti delodajalec, pri katerem je škoda nastala. Delodajalec, ki je prevzel delavca, je nastalo škodo dolžan povrniti le v primeru dogovora s prejšnjim delodajalcem.
zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - uporaba stanovanja brez pravne podlage - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je še okrepljeno v primeru, ko je do pridobitve lastninske pravice prišlo na podlagi materialno pravnomočne odločbe državnega organa, saj zanjo velja neizpodbojna domneva zakonitosti in pravilnosti. Takrat se dvom o lastništvu ne more pojaviti, saj se kupec lahko zanese ne samo na podatke zemljiške knjige, ampak tudi na pravnomočno odločbo.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – družbenik izbrisane družbe – nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe – vrsta postopka
Za odločanje v sporu med gospodarsko družbo in družbenikom izbrisane družbe je v okoliščinah konkretnega primera, ko vrednost spornega predmeta ne presega zneska iz 1. odstavka 30. člena ZPP, družbenik izbrisane družbe pa ima stalno prebivališče v Grosupljem, stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0052513
ZPP člen 212, 212. OZ člen 6, 9, 659, 6, 9, 659.
pravni interes - trditveno in dokazno breme - gradbena pogodba - kontrahirna dolžnost - ekonomski interes - klavzula "ključ v roke"
Načelo sorazmernosti (pa tudi prepoved zlorabe pravic) terja, da potem ko je en pogodbenik izpolnil svojo glavno obveznost (v konkretnem primeru je to izvedba del na stanovanjih v podaljšani III. gradbeni fazi do faze "ključ v roke", upoštevajoč posebne želje kupca), druga stranka ne more zadržati izpolnitve svoje (tudi glavne) obveznosti z ugovorom, da pogodbenik, ki je sicer izpolnil glavno obveznost, ni izpolnil tudi katere od postranskih, akcesornih obveznosti (v konkretnem primeru izročitev listin).
obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0055590
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske hiše - pogodba o medsebojnih razmerjih - pogodba o opravljanju upravniških storitev - delitev stroškov upravljanja - zastaranje - zastaranje terjatev upravnikov večstanovanjskih hiš - enoletni zastaralni rok
Iz besedila določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ ne izhaja, da bi enoletni zastaralni rok veljal zgolj za upravnikove terjatve do gospodinjstev, kakor je to izrecno določeno v 1. točki 1. odstavka 355. člena OZ, ki se nanaša na terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage.
V konkretnem primeru pridejo v poštev pravila o kršitvi pogodbene obveznosti (262. člen ZOR) v zvezi z odvetnikovim dolžnim ravnanjem pri opravljanju naročenega posla po splošnih pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo in odgovornost mandatarja (1. odstavek 751. člena v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZOR), in po specialnih predpisih, veljavnih v času nastanka spornega razmerja, ki urejajo delo odvetnikov. V obravnavani zadevi se zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatnega razmerja, kar pomeni, da gre za poslovno odškodninsko terjatev in ne za odškodninsko terjatev za neposlovno škodo oziroma za škodo iz naslova civilnega delikta. Glede zastaranja je prvo sodišče torej nepravilno uporabilo 1. in 2. odstavek 376. člena ZOR, namesto 3. odstavka istega člena
ZPP člen 184/3, 188, 184/3, 188. OZ člen 921, 921.
zavarovalna pogodba - trditvena podlaga - zavarovana dejavnost - omejeno jamstvo - neposredno udejstvovanje v zavarovani dejavnosti
Ogled jame zaradi kasnejše izvedbe tečaja vrvne tehnike, pri katerem je prišlo do poškodbe, ne predstavlja neposrednega udejstvovanja v zavarovani dejavnosti (prostovoljna reševalna dejavnost) in ga tudi mogoče šteti za usposabljanje za tako dejavnost.
Delni umik tožbe je umik v smislu 188. člena ZPP. Privolitev tožene stranke ne bi bila potrebna, če bi šlo za delno odpoved zahtevku, česar pritožnik ne trdi.
pogodba o ravnanju z odpadki - odločba o ravnanju z odpadki - pravni temelj za obračun odvoza odpadkov
Ker je v občinskem odloku predpisan postopek z izdajo odločbe, ki nadomesti pogodbo o ravnanju z odpadki, bi se tožeča stranka morala ravnati po pravilih iz odloka in obvestiti pristojni upravni organ o tem, da med njo in toženo stranko, to je povzročiteljem odpadkov iz gospodarske dejavnosti, ni prišlo do sklenitve pogodbe. Z izdajo odločbe bi tožeča stranka pridobila pravni temelj za pravilni obračun storitve.
neutemeljeno povzročeni stroški – delni umik predloga za izvršbo
V predmetni zadevi je prišlo do situacije, ko je upnik z delnim umikom predloga za izvršbo (ki je sicer res popolnoma v njegovi dispoziciji) onemogočil vsebinsko odločanje o dolžnikovemu ugovoru.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023217
ZKP člen 105, 105/2.
premoženjskopravni zahtevek - sostorilstvo
Upravičenec lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek le zoper obdolženca za škodo, ki jo je ta povzročil s kaznivim dejanjem. Če je kaznivo dejanje storilo več oseb, pa lahko upravičenec zahteva povrnitev celotne škode od katerega koli sostorilca ali pa solidarno od vseh sostorilcev.
vrnitev v prejšnje stanje - ugodilna zamudna sodba - vročitev tožbe - nadomestna vročitev tožbe - naslov bivališča tožene stranke - dejansko bivanje naslovnika - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - omejitev regresnega zahtevka
Po uveljavljeni sodni praksi je pogoj za veljavnost nadomestne vročitve po 140. v zvezi s 142. členom ZPP, da naslovnik na naslovu, na katerem se vroča, dejansko biva, pri čemer ni nujno, da ima oseba v tem smislu le eno stanovanje. Pri opredelitvi, ali gre za stanovanje, je treba upoštevati okoliščine konkretnega primera in predvsem namen določb o nadomestnih vročitvah, ta je v tem, da je mogoče razumno pričakovati, da se bo naslovnik seznanil z vročenim pisanjem. Upoštevati pa je treba tudi načelo dobre vere v procesu: če je stranka sama namerno vzpostavila vtis, da prebiva v določenem stanovanju, se pozneje ne more sklicevati na to, da ni prebivala tam. Toženec je vse obdobje, ko je bival v C., prejemal pošto na naslovu v G. Ker po njegovih lastnih besedah nikoli prej in pozneje s prejemom poštnih pošiljk ni bilo težav, v G. je imel rastlinjake, občasno je prihajal domov, je s tem ustvarjal vtis, da tudi v G. dejansko biva in vročevalec ni imel nobenega razloga za dvom, da toženec pisanja ne bo prejel. Vročitev je bila zato opravljena pravilno in pravna domneva, da je toženec tožbo prejel 13. 12. 2005, ni bila izpodbita.
izbrisna tožba - poočitev spremembe imena - vknjižba lastninske pravice
Dejansko je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na nov pravni subjekt (toženo stranko) in ni bila poočitena le sprememba imena že vpisanega lastnika nepremičnine.
SPZ člen 10, 44, 217, 219, 222. ZZK-1 člen 8, 40, 40/1-3. ODZ paragraf 1500. ZZK paragraf 5.
priposestvovanje služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - zemljiškoknjižno dovolilo - prestavitev služnosti - spremenjene razmere
Lastnik služeče stvari glede na določbo 222. člena SPZ lahko zahteva, naj stvarna služnost med drugim preneha, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena, pri čemer obstoj slednjih glede na zdajšnjo ureditev narekuje tehtanje interesov izvrševanja lastninske pravice na gospodujočem in služečem zemljišču.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Ugotovitev deležev na skupnem premoženju ne predstavlja zgolj matematičnega izračuna, pač pa je potrebno upoštevati tako denarna sredstva, kot tudi drug upoštevni prispevek partnerjev v skupnosti. V skupno premoženje sodi tudi vse premoženje, ki sta ga s skupnimi sredstvi ustvarila partnerja v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti, zato ni relevantno, kdo je npr. denar dvignil iz banke, na čigavem računu je bil denar naložen, kdo ga je pretvarjal iz ene valute v drugo ipd..
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje
Vozili v času zunajzakonske skupnosti nista bili pridobljeni, torej nista njuno skupno premoženje, vozili je kupil dolžnik po razpadu zunajzakonske skupnosti. Nasprotne trditve pritožnice v navedenih določbah zakona nimajo opore, opore za tako sklepanje pa tudi ne dajo razlogi v odločbah Vrhovnega sodišča RS. Leasing pogodba predstavlja posebno obliko zakupa, bistveno je, kdaj je premoženje (sporni vozili) pridobljeno.
splošni akt delodajalca – akt o sistemizaciji delovnih mest – postopek sprejema akta – veljavnost akta
Če delodajalec ne zahteva skupnega posvetovanja in se ne drži predpisanih rokov pri sprejemu splošnih aktov, ima svet delavec pravico zadržati njegove odločitve in istočasno sprožiti postopek za medsebojno razreševanje spora. Ker v konkretnem primeru ta postopek ni bil sprožen, ni mogoče v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in se ta akt šteje za veljaven.