spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev
V primeru, ko upnik predlaga, da sodišče s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, se ta predlog obravnava v izvršilnem postopku, ki teče zoper delavca kot dolžnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058404
CMR člen 32, 32/1. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – dopustni pritožbeni razlog – vezanost na ugotovljeno dejansko stanje – pogodba o mednarodnem prevozu blaga po cesti – ugovor zastaranja – zastaranje terjatve iz pogodbe o mednarodnem prevozu blaga po cesti – zastaralni rok – pravilo o dokaznem bremenu
Sodišče prve stopnje je glede dolžine zastaralnega roka uporabilo določbo 1. odstavka 32. člena CMR, ki določa, da pravica do vložitve tožbe, povezane s prevozom po tej konvenciji, zastara v enem letu, kadar gre za namerno kršitev ali za malomarnost, ki je po zakonu pristojnega sodišča izenačena z namerno kršitvijo, pa zastara v treh letih. Ugotovilo je, da je zastaralni rok začel teči z dnem zapadlosti računa, to je z 12. 1. 2003, in zaključilo, da je 23. 12. 2004, ko je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, sporna terjatev že zastarala. Uporaba krajšega zastaralnega roka iz 1. odstavka 32. člena CMR kaže, da je sodišče prve stopnje očitno štelo, da tožeča stranka ni dokazala, da je med pravdnima strankam sporna terjatev posledica hude malomarnosti tožene stranke. Pri tem pa je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu. Tožeča stranka je namreč zatrjevala, da je terjatev, ki je med strankama sporna, posledica hude malomarnosti tožene stranke, saj ji je ta dala napačna navodila in prevoza ni organizirala tako, da bi zagotovila ustrezne listine za prevoz in ustrezen potek formalnih postopkov v namembnem kraju. Tožena stranka te trditve tožeče stranke ni pravočasno prerekala. Na podlagi pravila o dokaznem bremenu se tako šteje za ugotovljeno, da je terjatev tožeče stranke posledica hude malomarnosti tožene stranke. Tako ugotovljeno dejansko stanje pa utemeljuje uporabo triletnega zastaralnega roka, kar pomeni, da terjatev 23. 12. 2003, ko je bil vložen predlog za izvršbo, še ni zastarala.
prisilna hipoteka - vpis sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti
Navedbe dolžnikov, ki se nanašajo na izvršilni postopek (da je dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarjal, da izvršba ni utemeljena ali je celo nedopustna), so v primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, neupoštevne.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo - sodne takse
VSL0052219
ZOR člen 399, 399/2, 399/4, 399, 399/2, 399/4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
sodna taksa za sodbo - pogodbena obrestna mera - najvišja pogodbena obrestna mera med drugimi osebami
ZOR v členu 399/2 in 4 ne uzakonja najvišje obrestne mere pogodbenih obresti, saj gre za blanketni normi, ki sami za sebe (brez posebnega zakona) ne učinkujeta. Previsoki obrestni meri pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določil, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma posameznih pogodbenih določil.
Tožeča stranka je pravna oseba, katero je mogoče v skladu s členom 168/5 ZPP oprostiti oziroma odložiti zgolj plačilo sodnih taks, naštetih v členu 105a ZPP, kjer pa sodna taksa za sodbo ni navedena.
pogodba o ravnanju z odpadki - odločba o ravnanju z odpadki - pravni temelj za obračun odvoza odpadkov
Ker je v občinskem odloku predpisan postopek z izdajo odločbe, ki nadomesti pogodbo o ravnanju z odpadki, bi se tožeča stranka morala ravnati po pravilih iz odloka in obvestiti pristojni upravni organ o tem, da med njo in toženo stranko, to je povzročiteljem odpadkov iz gospodarske dejavnosti, ni prišlo do sklenitve pogodbe. Z izdajo odločbe bi tožeča stranka pridobila pravni temelj za pravilni obračun storitve.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo sporno pogodbo kot pogodbo o preužitku, ki je odplačni pravni posel z močnim elementom aleatornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporno pogodbo potrebno presojati glede na izraženo voljo pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe in njene pravne narave kasneje ni mogoče spreminjati mimo izjavljenih volj strank. Za ugotavljanje odplačnosti pogodbe je pri tem popolnoma nepomembno, kakšno starost preužitkar potem resnično dočaka, saj je prav v tem tveganost pogodbe.
Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca, če so bile pomanjkljivosti v mnenju odpravljene v skladu z 254. čl. ZPP.
Domnevo alkoholiziranosti zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti, če je takšno ravnanje posledica poškodbe, ki jo je oseba utrpela v nesreči.
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 115, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev naroka - možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti - udeležba na naroku - opravičilo za izostanek z naroka
Tožena stranka se mora udeležiti naroka, za katerega je vabilo prejela prej, četudi je izkazala, da je bila istega dne povabljena kot priča na narok v neki kazenski zadevi, zato je zmotno njeno prepričanje, da gre v kazenskem postopku za bolj nujen prihod na sodišče. V takem primeru ima tožena stranka utemeljen razlog opravičiti se za izostanek z naroka, na katerega je bila vabljena kasneje.
ZGD-1 100, 100/1, 100/2, 100/3. ZIZ člen 25, 25/1, 25/2.
odgovornost za obveznosti - družba z neomejeno odgovornostjo - družbenik - izbrisana družba
Ker je bila dolžnica družbenica izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo, je njena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe nastopila na podlagi zakona, zato v tem primeru ni mogoče uporabiti odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002.
ZPP člen 145, 258, 258/2, 262, 262/1, 282, 145, 258, 258/2, 262, 262/1, 282. OZ člen 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/1, 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/1.
odgovornost za izbiro - odgovornost organizatorja prireditve - odsotnost stranke - zaslišanje stranke
Drugotoženka kot organizator športne prireditve bi morala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka poskrbeti tudi za to, da izbere kvalificiranega izvajalca poletov z jadralnim padalom, ki bo imel ustrezen izpit, znanje in izkušnje.
Tudi zloraba zaupanja organizatorja s strani izvajalca, ki ga je drugotoženka kot organizatorka sama izbrala, in njegove storitve ponudila udeležencem, gre v breme drugotoženke. Slednja namreč odgovarja za posledice slabe izbire izvajalca in posledično v škodnem dogodku nastalo škodo solidarno z izvajalcem poletov.
vrnitev v prejšnje stanje - ugodilna zamudna sodba - vročitev tožbe - nadomestna vročitev tožbe - naslov bivališča tožene stranke - dejansko bivanje naslovnika - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - omejitev regresnega zahtevka
Po uveljavljeni sodni praksi je pogoj za veljavnost nadomestne vročitve po 140. v zvezi s 142. členom ZPP, da naslovnik na naslovu, na katerem se vroča, dejansko biva, pri čemer ni nujno, da ima oseba v tem smislu le eno stanovanje. Pri opredelitvi, ali gre za stanovanje, je treba upoštevati okoliščine konkretnega primera in predvsem namen določb o nadomestnih vročitvah, ta je v tem, da je mogoče razumno pričakovati, da se bo naslovnik seznanil z vročenim pisanjem. Upoštevati pa je treba tudi načelo dobre vere v procesu: če je stranka sama namerno vzpostavila vtis, da prebiva v določenem stanovanju, se pozneje ne more sklicevati na to, da ni prebivala tam. Toženec je vse obdobje, ko je bival v C., prejemal pošto na naslovu v G. Ker po njegovih lastnih besedah nikoli prej in pozneje s prejemom poštnih pošiljk ni bilo težav, v G. je imel rastlinjake, občasno je prihajal domov, je s tem ustvarjal vtis, da tudi v G. dejansko biva in vročevalec ni imel nobenega razloga za dvom, da toženec pisanja ne bo prejel. Vročitev je bila zato opravljena pravilno in pravna domneva, da je toženec tožbo prejel 13. 12. 2005, ni bila izpodbita.
izvenzakonska skupnost - skupno premoženje - posebno premoženje - obseg skupnega premoženja - deleži na skupnem premoženju - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - prekluzija - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku
Ugotovitev deležev na skupnem premoženju ne predstavlja zgolj matematičnega izračuna, pač pa je potrebno upoštevati tako denarna sredstva, kot tudi drug upoštevni prispevek partnerjev v skupnosti. V skupno premoženje sodi tudi vse premoženje, ki sta ga s skupnimi sredstvi ustvarila partnerja v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti, zato ni relevantno, kdo je npr. denar dvignil iz banke, na čigavem računu je bil denar naložen, kdo ga je pretvarjal iz ene valute v drugo ipd..
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023217
ZKP člen 105, 105/2.
premoženjskopravni zahtevek - sostorilstvo
Upravičenec lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek le zoper obdolženca za škodo, ki jo je ta povzročil s kaznivim dejanjem. Če je kaznivo dejanje storilo več oseb, pa lahko upravičenec zahteva povrnitev celotne škode od katerega koli sostorilca ali pa solidarno od vseh sostorilcev.
neutemeljeno povzročeni stroški – delni umik predloga za izvršbo
V predmetni zadevi je prišlo do situacije, ko je upnik z delnim umikom predloga za izvršbo (ki je sicer res popolnoma v njegovi dispoziciji) onemogočil vsebinsko odločanje o dolžnikovemu ugovoru.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje
Vozili v času zunajzakonske skupnosti nista bili pridobljeni, torej nista njuno skupno premoženje, vozili je kupil dolžnik po razpadu zunajzakonske skupnosti. Nasprotne trditve pritožnice v navedenih določbah zakona nimajo opore, opore za tako sklepanje pa tudi ne dajo razlogi v odločbah Vrhovnega sodišča RS. Leasing pogodba predstavlja posebno obliko zakupa, bistveno je, kdaj je premoženje (sporni vozili) pridobljeno.
SPZ člen 10, 44, 217, 219, 222. ZZK-1 člen 8, 40, 40/1-3. ODZ paragraf 1500. ZZK paragraf 5.
priposestvovanje služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobra vera - zemljiškoknjižno dovolilo - prestavitev služnosti - spremenjene razmere
Lastnik služeče stvari glede na določbo 222. člena SPZ lahko zahteva, naj stvarna služnost med drugim preneha, če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena, pri čemer obstoj slednjih glede na zdajšnjo ureditev narekuje tehtanje interesov izvrševanja lastninske pravice na gospodujočem in služečem zemljišču.
izbrisna tožba - poočitev spremembe imena - vknjižba lastninske pravice
Dejansko je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na nov pravni subjekt (toženo stranko) in ni bila poočitena le sprememba imena že vpisanega lastnika nepremičnine.
splošni akt delodajalca – akt o sistemizaciji delovnih mest – postopek sprejema akta – veljavnost akta
Če delodajalec ne zahteva skupnega posvetovanja in se ne drži predpisanih rokov pri sprejemu splošnih aktov, ima svet delavec pravico zadržati njegove odločitve in istočasno sprožiti postopek za medsebojno razreševanje spora. Ker v konkretnem primeru ta postopek ni bil sprožen, ni mogoče v individualnem delovnem sporu uveljavljati nezakonitosti splošnega akta oziroma akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in se ta akt šteje za veljaven.