invalidska pokojnina – invalid III. kategorije – pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo
Tožnik, ki je na dan nastanka invalidnosti dopolnil 50 let, nima pravice do invalidske pokojnine, saj ne gre za invalida I. kategorije, ampak za invalida III. kategorije zaradi posledic poškodbe izven dela s priznano pravico do zaposlitve na drugem ustreznem fizično lažjem delu, za katero ni potrebna poprejšnja poklicna rehabilitacija.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 108/6, 180, 105, 108, 108/1, 108/4, 108/6, 180. ZBPP člen 31.
nerazumljiva vloga - dopolnitev vloge
Opredelitev tožbenega zahtevka je bistveni del tožbe, ki mora biti določen, jasen in razumljiv. Ni dovolj, da se nerazumljivo vlogo dopolni v roku, dopolnitev mora biti tudi ustrezna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0052513
ZPP člen 212, 212. OZ člen 6, 9, 659, 6, 9, 659.
pravni interes - trditveno in dokazno breme - gradbena pogodba - kontrahirna dolžnost - ekonomski interes - klavzula "ključ v roke"
Načelo sorazmernosti (pa tudi prepoved zlorabe pravic) terja, da potem ko je en pogodbenik izpolnil svojo glavno obveznost (v konkretnem primeru je to izvedba del na stanovanjih v podaljšani III. gradbeni fazi do faze "ključ v roke", upoštevajoč posebne želje kupca), druga stranka ne more zadržati izpolnitve svoje (tudi glavne) obveznosti z ugovorom, da pogodbenik, ki je sicer izpolnil glavno obveznost, ni izpolnil tudi katere od postranskih, akcesornih obveznosti (v konkretnem primeru izročitev listin).
obnova postopka - fikcija vročitve - zamudna sodba - odsotnost stranke daljša od treh mesecev - obvestilo o pravdi - začetek teka subjektivnega roka za predlog za obnovo
Za utemeljenost dovolitve obnove po določbi 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP ni odločilno, ali je stranka sama zakrivila stanje, da se ji je tožba vročala s fikcijo (141. čl. ZPP) na naslov, s katerega je bila dalj časa odsotna.
Nesprejemljivo je stališče, da je stranka za posledice tega postopka izvedela že v predhodni pravdi, ko je bila pozvana, da vstopi vanjo kot stranski intervenient. Takšen poziv oziroma obvestilo v pravdi (litis denuntiatio) lahko tožeči stranki zagotovi le t. im. intervencijski učinek (v isti pravdi) izdane sodbe, če se obveščeni te pravde ne udeleži.
prisilna hipoteka - vpis sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti
Navedbe dolžnikov, ki se nanašajo na izvršilni postopek (da je dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarjal, da izvršba ni utemeljena ali je celo nedopustna), so v primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, neupoštevne.
ZGD-1 100, 100/1, 100/2, 100/3. ZIZ člen 25, 25/1, 25/2.
odgovornost za obveznosti - družba z neomejeno odgovornostjo - družbenik - izbrisana družba
Ker je bila dolžnica družbenica izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo, je njena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe nastopila na podlagi zakona, zato v tem primeru ni mogoče uporabiti odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002.
Toženka le obširno zatrjuje, da obvestil ni prejela v hišni predalčnik, pri tem pa ne predlaga izvedbe nobenega dokaza (npr. vsaj svojega zaslišanja), s katerimi bi verodostojnost javne listine (vročilnice) izpodbila.
ne ultra alterum tantum - tek zamudnih obresti - zastaranje
Določba 376. člena OZ je bila črtana z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika, ki je pričel veljati 22.5.2007 in ki ne določa retroaktivne veljave. To pomeni, da če so obresti od glavnice do 22.5.2007 že dosegle glavnico, so prenehale teči. Če so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo sporno pogodbo kot pogodbo o preužitku, ki je odplačni pravni posel z močnim elementom aleatornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporno pogodbo potrebno presojati glede na izraženo voljo pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe in njene pravne narave kasneje ni mogoče spreminjati mimo izjavljenih volj strank. Za ugotavljanje odplačnosti pogodbe je pri tem popolnoma nepomembno, kakšno starost preužitkar potem resnično dočaka, saj je prav v tem tveganost pogodbe.
Če taksa ob vložitvi tožbe ni plačana, tožba ni nepopolna. Sodišče je ne more zavreči po postopku iz 108. člena ZPP, tudi če jo je vložil odvetnik, ampak mora izvesti postopek za plačilo takse po nalogu (2. in 3. odst. 105.a člena ZPP) in v primeru, če taksa tudi po nalogu ni plačana (in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo), ustaviti postopek zaradi fikcije umika tožbe (3. odst. 105.a člena v zvezi s 3. odst. 188. člena ZPP).
ZDR člen 83, 83/3, 204, 204/3. ZPP člen 181, 181/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – obvestilo o nameravani odpovedi – sodno varstvo – ugotovitvena tožba
Zoper obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sodno varstvo po ZDR ni predvideno, prav tako pa za ugotovitveno tožbo glede nezakonitost obvestila tožnica nima pravnega interesa. Obvestilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne posega v delavčev pravni položaj, njegova zakonitost pa se presoja zgolj v sporu o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa samostojno.
ZPP člen 184/3, 188, 184/3, 188. OZ člen 921, 921.
zavarovalna pogodba - trditvena podlaga - zavarovana dejavnost - omejeno jamstvo - neposredno udejstvovanje v zavarovani dejavnosti
Ogled jame zaradi kasnejše izvedbe tečaja vrvne tehnike, pri katerem je prišlo do poškodbe, ne predstavlja neposrednega udejstvovanja v zavarovani dejavnosti (prostovoljna reševalna dejavnost) in ga tudi mogoče šteti za usposabljanje za tako dejavnost.
Delni umik tožbe je umik v smislu 188. člena ZPP. Privolitev tožene stranke ne bi bila potrebna, če bi šlo za delno odpoved zahtevku, česar pritožnik ne trdi.
V konkretnem primeru pridejo v poštev pravila o kršitvi pogodbene obveznosti (262. člen ZOR) v zvezi z odvetnikovim dolžnim ravnanjem pri opravljanju naročenega posla po splošnih pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo in odgovornost mandatarja (1. odstavek 751. člena v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZOR), in po specialnih predpisih, veljavnih v času nastanka spornega razmerja, ki urejajo delo odvetnikov. V obravnavani zadevi se zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatnega razmerja, kar pomeni, da gre za poslovno odškodninsko terjatev in ne za odškodninsko terjatev za neposlovno škodo oziroma za škodo iz naslova civilnega delikta. Glede zastaranja je prvo sodišče torej nepravilno uporabilo 1. in 2. odstavek 376. člena ZOR, namesto 3. odstavka istega člena
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – družbenik izbrisane družbe – nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe – vrsta postopka
Za odločanje v sporu med gospodarsko družbo in družbenikom izbrisane družbe je v okoliščinah konkretnega primera, ko vrednost spornega predmeta ne presega zneska iz 1. odstavka 30. člena ZPP, družbenik izbrisane družbe pa ima stalno prebivališče v Grosupljem, stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
Pravni standard rednega šolanja po 123. členu ZZDR vključuje tudi absolventski staž.
Zakonec je dolžan preživljati nepreskrbljenega zakonca ob predpostavkah, da ta nima lastnih sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Nezadostno znanje jezika je mogoče odpraviti in tako ni mogoče šteti, da tožnikova nova zakonska partnerica brez svoje krivde ne dobi dohodkov za lastno preživljanje.
ZPod člen 4, 187, 4, 187. ZOR člen 154, 452, 154, 452.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - prevzem delavca
Škodo, ki jo utrpi delavec, je dolžan povrniti delodajalec, pri katerem je škoda nastala. Delodajalec, ki je prevzel delavca, je nastalo škodo dolžan povrniti le v primeru dogovora s prejšnjim delodajalcem.
zemljiška knjiga - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - uporaba stanovanja brez pravne podlage - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo je še okrepljeno v primeru, ko je do pridobitve lastninske pravice prišlo na podlagi materialno pravnomočne odločbe državnega organa, saj zanjo velja neizpodbojna domneva zakonitosti in pravilnosti. Takrat se dvom o lastništvu ne more pojaviti, saj se kupec lahko zanese ne samo na podatke zemljiške knjige, ampak tudi na pravnomočno odločbo.
ZIZ člen 272, 273, 272, 273. SPZ člen 31, 33, 31, 33.
začasna odredba v sporu o motenju posesti - začasna odredba - spor o motenju posesti - zadnje posestno stanje
Za posestno varstvo je brez pomena okoliščina, ali ima tožnik pravico do takšnega izvrševanja posesti. Tudi pri presoji pogoja verjetnosti terjatve v okviru odločanja o začasni odredbi ni važna pravica do posesti, temveč zgolj dejanska posest oziroma zadnje posestno stanje.