Za pravno presojo zmožnosti samostojnega hranjenja kot osnovne življenjske potrebe po 1. odst. 139. čl. ZPIZ-1 je odločilnega pomena vprašanje, ali se je upravičenec zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je še zagotovljena fiziološka eksistenca. Upravičenec, ki se samostojni hrani le, ko je v primernem psihičnem stanju, ko je hrana narezana na koščke in ko hrana ni tekoča, se ni zmožen samostojno hraniti, ker se ni zmožen ohranjati pri življenju.
invalidska pokojnina – invalid III. kategorije – pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo
Tožnik, ki je na dan nastanka invalidnosti dopolnil 50 let, nima pravice do invalidske pokojnine, saj ne gre za invalida I. kategorije, ampak za invalida III. kategorije zaradi posledic poškodbe izven dela s priznano pravico do zaposlitve na drugem ustreznem fizično lažjem delu, za katero ni potrebna poprejšnja poklicna rehabilitacija.
Glede na trditve tožnika je njegova škoda nastala z dnem izdaje sporne odločbe Državnega zbora RS, s katero je bil razrešen kot član Računskega sodišča RS, zanjo pa je tožnik izvedel s trenutkom, ko se je s to odločitvijo seznanil. Ni podlage za sklep, da bi zastaranje začelo teči šele z odločbo Ustavnega sodišča RS, ki je to odločbo razveljavila, niti ni podlage za sklep, da bi za škodo ali za njenega povzročitelja tožnik šele tedaj izvedel. Že sami postopki, ki jih je sprožil tožnik v smeri izpodbijanja sporne odločbe, nedvoumno kažejo na to, da je vedel tako za svojo škodo kot tudi za njenega povzročitelja. Ustavno sodišče RS je leta 2006 z razveljavitvijo sporne odločbe Državnega zbora iz leta 1999 delno rešilo le predhodno vprašanje protipravnosti, ni pa ne povzročilo škode ne razkrilo njenega povzročitelja.
Upravni postopek in ustavna pritožba, ki so bili pred vložitvijo tožnikove tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe Državnega zbora in v zvezi z njo za tožnika neugodne sodbe Vrhovnega sodišča RS, niso dejanja v smislu 388. čl. ZOR, ki jih upnik sproži proti dolžniku, da bi se ugotovila ali zavarovala oziroma izterjala njegova (odškodninska) terjatev.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 108/6, 180, 105, 108, 108/1, 108/4, 108/6, 180. ZBPP člen 31.
nerazumljiva vloga - dopolnitev vloge
Opredelitev tožbenega zahtevka je bistveni del tožbe, ki mora biti določen, jasen in razumljiv. Ni dovolj, da se nerazumljivo vlogo dopolni v roku, dopolnitev mora biti tudi ustrezna.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – družbenik izbrisane družbe – nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe – vrsta postopka
Za odločanje v sporu med gospodarsko družbo in družbenikom izbrisane družbe je v okoliščinah konkretnega primera, ko vrednost spornega predmeta ne presega zneska iz 1. odstavka 30. člena ZPP, družbenik izbrisane družbe pa ima stalno prebivališče v Grosupljem, stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
V konkretnem primeru pridejo v poštev pravila o kršitvi pogodbene obveznosti (262. člen ZOR) v zvezi z odvetnikovim dolžnim ravnanjem pri opravljanju naročenega posla po splošnih pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo in odgovornost mandatarja (1. odstavek 751. člena v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZOR), in po specialnih predpisih, veljavnih v času nastanka spornega razmerja, ki urejajo delo odvetnikov. V obravnavani zadevi se zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatnega razmerja, kar pomeni, da gre za poslovno odškodninsko terjatev in ne za odškodninsko terjatev za neposlovno škodo oziroma za škodo iz naslova civilnega delikta. Glede zastaranja je prvo sodišče torej nepravilno uporabilo 1. in 2. odstavek 376. člena ZOR, namesto 3. odstavka istega člena
obnova postopka - fikcija vročitve - zamudna sodba - odsotnost stranke daljša od treh mesecev - obvestilo o pravdi - začetek teka subjektivnega roka za predlog za obnovo
Za utemeljenost dovolitve obnove po določbi 3. tč. 1. odst. 394. čl. ZPP ni odločilno, ali je stranka sama zakrivila stanje, da se ji je tožba vročala s fikcijo (141. čl. ZPP) na naslov, s katerega je bila dalj časa odsotna.
Nesprejemljivo je stališče, da je stranka za posledice tega postopka izvedela že v predhodni pravdi, ko je bila pozvana, da vstopi vanjo kot stranski intervenient. Takšen poziv oziroma obvestilo v pravdi (litis denuntiatio) lahko tožeči stranki zagotovi le t. im. intervencijski učinek (v isti pravdi) izdane sodbe, če se obveščeni te pravde ne udeleži.
ne ultra alterum tantum - tek zamudnih obresti - zastaranje
Določba 376. člena OZ je bila črtana z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika, ki je pričel veljati 22.5.2007 in ki ne določa retroaktivne veljave. To pomeni, da če so obresti od glavnice do 22.5.2007 že dosegle glavnico, so prenehale teči. Če so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0052513
ZPP člen 212, 212. OZ člen 6, 9, 659, 6, 9, 659.
pravni interes - trditveno in dokazno breme - gradbena pogodba - kontrahirna dolžnost - ekonomski interes - klavzula "ključ v roke"
Načelo sorazmernosti (pa tudi prepoved zlorabe pravic) terja, da potem ko je en pogodbenik izpolnil svojo glavno obveznost (v konkretnem primeru je to izvedba del na stanovanjih v podaljšani III. gradbeni fazi do faze "ključ v roke", upoštevajoč posebne želje kupca), druga stranka ne more zadržati izpolnitve svoje (tudi glavne) obveznosti z ugovorom, da pogodbenik, ki je sicer izpolnil glavno obveznost, ni izpolnil tudi katere od postranskih, akcesornih obveznosti (v konkretnem primeru izročitev listin).
ZVGLD člen 59, 59. ZPP člen 1, 1. ZDru-1 člen 13, 13/5, 14, 14/2, 13, 13/5, 14, 14/2, 13, 13/5, 14, 14/2.
druga civilnopravna razmerja - sodna pristojnost - disciplinski ukrep, izrečen članu lovske družine
Novi ZDLov-1 izrecno ne ureja sporov lovcev z lovskimi družinami, zato je pravica do sodnega varstva sedaj določena v 14. členu ZDru-1, vendar pa obseg sodnega varstva ni ostal enak kot v prejšnji ureditvi. Načelno pravno mnenje z dne 18.12.2001, ki je temeljilo na besedilu takrat veljavnega 59. člena ZVGLD, ni več uporabno, saj je obseg sodnega varstva po 14. člen ZDru-1 bistveno širši in ni omejen le na spore o izključitvi članov društev.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - izvršba zoper delodajalca - odgovornost za opuščeno odtegnitev
V primeru, ko upnik predlaga, da sodišče s sklepom naloži delodajalcu, naj mu poravna vse zneske, ki jih ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, se ta predlog obravnava v izvršilnem postopku, ki teče zoper delavca kot dolžnika.
prisilna hipoteka - vpis sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti
Navedbe dolžnikov, ki se nanašajo na izvršilni postopek (da je dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarjal, da izvršba ni utemeljena ali je celo nedopustna), so v primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, neupoštevne.
Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca, če so bile pomanjkljivosti v mnenju odpravljene v skladu z 254. čl. ZPP.
Domnevo alkoholiziranosti zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti, če je takšno ravnanje posledica poškodbe, ki jo je oseba utrpela v nesreči.
ZPP člen 115, 339, 339/2, 339/2-8, 115, 339, 339/2, 339/2-8.
preložitev naroka - možnost obravnavanja - načelo kontradiktornosti - udeležba na naroku - opravičilo za izostanek z naroka
Tožena stranka se mora udeležiti naroka, za katerega je vabilo prejela prej, četudi je izkazala, da je bila istega dne povabljena kot priča na narok v neki kazenski zadevi, zato je zmotno njeno prepričanje, da gre v kazenskem postopku za bolj nujen prihod na sodišče. V takem primeru ima tožena stranka utemeljen razlog opravičiti se za izostanek z naroka, na katerega je bila vabljena kasneje.
ZPP člen 145, 258, 258/2, 262, 262/1, 282, 145, 258, 258/2, 262, 262/1, 282. OZ člen 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/1, 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/1.
odgovornost za izbiro - odgovornost organizatorja prireditve - odsotnost stranke - zaslišanje stranke
Drugotoženka kot organizator športne prireditve bi morala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka poskrbeti tudi za to, da izbere kvalificiranega izvajalca poletov z jadralnim padalom, ki bo imel ustrezen izpit, znanje in izkušnje.
Tudi zloraba zaupanja organizatorja s strani izvajalca, ki ga je drugotoženka kot organizatorka sama izbrala, in njegove storitve ponudila udeležencem, gre v breme drugotoženke. Slednja namreč odgovarja za posledice slabe izbire izvajalca in posledično v škodnem dogodku nastalo škodo solidarno z izvajalcem poletov.
ZOR člen 479, 500, 479, 500. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - odložitev izročitve pri prevozu stvari - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - skrite napake - pregled stvari - obvestilo o napakah - pravice kupca - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - zaslišanje prič - neizvedba dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na skrite napake dobavljene stvari se ne more sklicevati stranka, ki pregleda in odprave zatrjevanih napak ni omogočila.
Neizvedba dokaza z zaslišanjem priče ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka, kljub temu da ta dokazni predlog ni bil umaknjen, saj je bila ta priča dvakrat pravilno vabljena na naslov, ki ga je sporočila stranka, ki je izvedbo dokaza predlagala, poleg tega pa je stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, sama pojasnila, da je priča odsotna v tujini in je zato predložila tudi njeno pisno izjavo.
delo izvedenca - ogled - postavitev novega izvedenca - narok pred spremenjenim senatom - sprememba sodnika - načelo neposrednosti
Enak kriterij kot za opravljanje ogleda s strani sodišča je potrebno uporabiti tudi pri opravljanju ogleda s strani izvedenca. Le-ta bi bil dolžan opraviti ogled, če bi s tem ugotovil kakšno okoliščino, ki je pravno relevantna in v postopku sporna.
Zgolj razlog, da izvedenec ni podal mnenja, ki bi bilo v korist tožnici, še ne upravičuje postavitve novega izvedenca.
Sodišče ni vezano na izjave strank glede ponovnega zaslišanja prič in izvedencev, ampak o tem samo odloči potem, ko se stranke izjavijo.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalcev - varnostnik - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina
Tožnika so pretepli varnostniki, zadolženi za varovanje lokala. Ali so bili to varnostniki, ki jih je zagotovila družba za varovanje ali pa toženka sama, glede na določilo 186. člena OZ ni relevantno.