ZOR člen 479, 500, 479, 500. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - odložitev izročitve pri prevozu stvari - odgovornost za stvarne napake - jamčevanje za stvarne napake - skrite napake - pregled stvari - obvestilo o napakah - pravice kupca - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - zaslišanje prič - neizvedba dokaza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na skrite napake dobavljene stvari se ne more sklicevati stranka, ki pregleda in odprave zatrjevanih napak ni omogočila.
Neizvedba dokaza z zaslišanjem priče ne pomeni kršitve določb pravdnega postopka, kljub temu da ta dokazni predlog ni bil umaknjen, saj je bila ta priča dvakrat pravilno vabljena na naslov, ki ga je sporočila stranka, ki je izvedbo dokaza predlagala, poleg tega pa je stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza, sama pojasnila, da je priča odsotna v tujini in je zato predložila tudi njeno pisno izjavo.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo sporno pogodbo kot pogodbo o preužitku, ki je odplačni pravni posel z močnim elementom aleatornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporno pogodbo potrebno presojati glede na izraženo voljo pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe in njene pravne narave kasneje ni mogoče spreminjati mimo izjavljenih volj strank. Za ugotavljanje odplačnosti pogodbe je pri tem popolnoma nepomembno, kakšno starost preužitkar potem resnično dočaka, saj je prav v tem tveganost pogodbe.
Za pravno presojo zmožnosti samostojnega hranjenja kot osnovne življenjske potrebe po 1. odst. 139. čl. ZPIZ-1 je odločilnega pomena vprašanje, ali se je upravičenec zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je še zagotovljena fiziološka eksistenca. Upravičenec, ki se samostojni hrani le, ko je v primernem psihičnem stanju, ko je hrana narezana na koščke in ko hrana ni tekoča, se ni zmožen samostojno hraniti, ker se ni zmožen ohranjati pri življenju.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - policijska vaja
Pokrajina v snegu, zmrznjena spolzka tla, orožje v eni roki in zahteva po naglem, eksplozivnem skoku iz avtomobila v borbi z namišljeno zasedo, vse te okoliščine utemeljejo sklep, da se je tožnik poškodoval ob izvrševanju nevarne dejavnosti, katere nosilka je zavarovanka tožene stranke.
ZTLR člen 28, 28/2, 33, 28, 28/2, 33. ZPP člen 394, 394/5, 394, 394/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zakonita dobroverna posest - obnova postopka - obnovitveni razlog
Sodišče je oprlo odločitev na ponarejeno listino in krivo izpovedbo, kar je obnovitveni razlog.
Ker tožnik ni uspel dokazati, da je posest spornih nepremičnin temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ni pomembno, ali je bila njegova več kot dvanajstletna posest dobroverna ali ne. Za več kot dvajsetletno dobroverno posest pa ni ponudil trditvene podlage.
ZPP člen 184/3, 188, 184/3, 188. OZ člen 921, 921.
zavarovalna pogodba - trditvena podlaga - zavarovana dejavnost - omejeno jamstvo - neposredno udejstvovanje v zavarovani dejavnosti
Ogled jame zaradi kasnejše izvedbe tečaja vrvne tehnike, pri katerem je prišlo do poškodbe, ne predstavlja neposrednega udejstvovanja v zavarovani dejavnosti (prostovoljna reševalna dejavnost) in ga tudi mogoče šteti za usposabljanje za tako dejavnost.
Delni umik tožbe je umik v smislu 188. člena ZPP. Privolitev tožene stranke ne bi bila potrebna, če bi šlo za delno odpoved zahtevku, česar pritožnik ne trdi.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – družbenik izbrisane družbe – nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe – vrsta postopka
Za odločanje v sporu med gospodarsko družbo in družbenikom izbrisane družbe je v okoliščinah konkretnega primera, ko vrednost spornega predmeta ne presega zneska iz 1. odstavka 30. člena ZPP, družbenik izbrisane družbe pa ima stalno prebivališče v Grosupljem, stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055371
ZVPot člen 15b, 16, 15b, 16. OZ člen 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598, 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598.
zakupna pogodba - najemna pogodba - obveznosti zakupodajalca - odgovornost zakupodajalca za napake - zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako - odstop od pogodbe - dolžnost obveščanja - garancija za v zakup dano stvar
Pravica najemnika do odstopa od pogodbe ni vezana na pravice, ki bi jih ta lahko uveljavljal na podlagi garancije ali iz naslova jamčevanja za napake v zakup dane stvari.
Zaradi opustitve notifikacije najemnik izgubi le pravico do povračila škode, ki mu nastane zaradi napake ali nevarnosti stvari, ne pa tudi drugih pravic iz odgovornosti zakupodajalca za napake.
Če taksa ob vložitvi tožbe ni plačana, tožba ni nepopolna. Sodišče je ne more zavreči po postopku iz 108. člena ZPP, tudi če jo je vložil odvetnik, ampak mora izvesti postopek za plačilo takse po nalogu (2. in 3. odst. 105.a člena ZPP) in v primeru, če taksa tudi po nalogu ni plačana (in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo), ustaviti postopek zaradi fikcije umika tožbe (3. odst. 105.a člena v zvezi s 3. odst. 188. člena ZPP).
ZDR člen 83, 83/3, 204, 204/3. ZPP člen 181, 181/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – obvestilo o nameravani odpovedi – sodno varstvo – ugotovitvena tožba
Zoper obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sodno varstvo po ZDR ni predvideno, prav tako pa za ugotovitveno tožbo glede nezakonitost obvestila tožnica nima pravnega interesa. Obvestilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne posega v delavčev pravni položaj, njegova zakonitost pa se presoja zgolj v sporu o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa samostojno.
obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0055590
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske hiše - pogodba o medsebojnih razmerjih - pogodba o opravljanju upravniških storitev - delitev stroškov upravljanja - zastaranje - zastaranje terjatev upravnikov večstanovanjskih hiš - enoletni zastaralni rok
Iz besedila določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ ne izhaja, da bi enoletni zastaralni rok veljal zgolj za upravnikove terjatve do gospodinjstev, kakor je to izrecno določeno v 1. točki 1. odstavka 355. člena OZ, ki se nanaša na terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage.
Glede na trditve tožnika je njegova škoda nastala z dnem izdaje sporne odločbe Državnega zbora RS, s katero je bil razrešen kot član Računskega sodišča RS, zanjo pa je tožnik izvedel s trenutkom, ko se je s to odločitvijo seznanil. Ni podlage za sklep, da bi zastaranje začelo teči šele z odločbo Ustavnega sodišča RS, ki je to odločbo razveljavila, niti ni podlage za sklep, da bi za škodo ali za njenega povzročitelja tožnik šele tedaj izvedel. Že sami postopki, ki jih je sprožil tožnik v smeri izpodbijanja sporne odločbe, nedvoumno kažejo na to, da je vedel tako za svojo škodo kot tudi za njenega povzročitelja. Ustavno sodišče RS je leta 2006 z razveljavitvijo sporne odločbe Državnega zbora iz leta 1999 delno rešilo le predhodno vprašanje protipravnosti, ni pa ne povzročilo škode ne razkrilo njenega povzročitelja.
Upravni postopek in ustavna pritožba, ki so bili pred vložitvijo tožnikove tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe Državnega zbora in v zvezi z njo za tožnika neugodne sodbe Vrhovnega sodišča RS, niso dejanja v smislu 388. čl. ZOR, ki jih upnik sproži proti dolžniku, da bi se ugotovila ali zavarovala oziroma izterjala njegova (odškodninska) terjatev.
ZZZDR člen 18, 19, 65, 18, 19, 65. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 206, 206/1, 206/1-1.
poslovna sposobnost - ženitna sposobnost - predhodno vprašanje
Obstoj poslovne sposobnosti tožnika ni predhodno vprašanje za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za razvezo zakonske zveze. Tako kot pri oporočni sposobnosti tudi pri sposobnosti izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze ne velja domneva, da je nesposoben izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze tisti, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Tudi če bi bila zakoncu v trenutku, ko je izjavil voljo za odločitev o prenehanju zakonske zveze, odvzeta poslovna sposobnost, bi lahko bil ob podajanju izjave, upoštevajoč naravo njegove bolezni, sposoben razumeti pomen svoje izjave in njenih posledic in sposoben ravnati v skladu z izraženo voljo.
pogodba o ravnanju z odpadki - odločba o ravnanju z odpadki - pravni temelj za obračun odvoza odpadkov
Ker je v občinskem odloku predpisan postopek z izdajo odločbe, ki nadomesti pogodbo o ravnanju z odpadki, bi se tožeča stranka morala ravnati po pravilih iz odloka in obvestiti pristojni upravni organ o tem, da med njo in toženo stranko, to je povzročiteljem odpadkov iz gospodarske dejavnosti, ni prišlo do sklenitve pogodbe. Z izdajo odločbe bi tožeča stranka pridobila pravni temelj za pravilni obračun storitve.
delo izvedenca - ogled - postavitev novega izvedenca - narok pred spremenjenim senatom - sprememba sodnika - načelo neposrednosti
Enak kriterij kot za opravljanje ogleda s strani sodišča je potrebno uporabiti tudi pri opravljanju ogleda s strani izvedenca. Le-ta bi bil dolžan opraviti ogled, če bi s tem ugotovil kakšno okoliščino, ki je pravno relevantna in v postopku sporna.
Zgolj razlog, da izvedenec ni podal mnenja, ki bi bilo v korist tožnici, še ne upravičuje postavitve novega izvedenca.
Sodišče ni vezano na izjave strank glede ponovnega zaslišanja prič in izvedencev, ampak o tem samo odloči potem, ko se stranke izjavijo.
prisilna hipoteka - vpis sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti
Navedbe dolžnikov, ki se nanašajo na izvršilni postopek (da je dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarjal, da izvršba ni utemeljena ali je celo nedopustna), so v primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, neupoštevne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0052513
ZPP člen 212, 212. OZ člen 6, 9, 659, 6, 9, 659.
pravni interes - trditveno in dokazno breme - gradbena pogodba - kontrahirna dolžnost - ekonomski interes - klavzula "ključ v roke"
Načelo sorazmernosti (pa tudi prepoved zlorabe pravic) terja, da potem ko je en pogodbenik izpolnil svojo glavno obveznost (v konkretnem primeru je to izvedba del na stanovanjih v podaljšani III. gradbeni fazi do faze "ključ v roke", upoštevajoč posebne želje kupca), druga stranka ne more zadržati izpolnitve svoje (tudi glavne) obveznosti z ugovorom, da pogodbenik, ki je sicer izpolnil glavno obveznost, ni izpolnil tudi katere od postranskih, akcesornih obveznosti (v konkretnem primeru izročitev listin).
ne ultra alterum tantum - tek zamudnih obresti - zastaranje
Določba 376. člena OZ je bila črtana z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika, ki je pričel veljati 22.5.2007 in ki ne določa retroaktivne veljave. To pomeni, da če so obresti od glavnice do 22.5.2007 že dosegle glavnico, so prenehale teči. Če so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova.