• Najdi
  • <<
  • <
  • 7
  • od 16
  • >
  • >>
  • 121.
    VSC sodba Cp 433/2008
    19.2.2009
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC0002330
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1.
    skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - krediti, najeti v času trajanja zakonske zveze - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju
    Zakonsko opredeljena merila narekujejo celovito presojo razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. Razmere v času pridobivanja skupnega premoženja se iz različnih razlogov spreminjajo in zahtevajo različno angažiranje zakoncev pri posameznih nalogah. Upoštevati je torej treba vsako prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine.
  • 122.
    VDSS sodba Pdp 1459/2008
    19.2.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005797
    ZDR člen 92, 92/2, 109. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
    odpravnina – odpovedni rok – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj delodajalca
    Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
  • 123.
    VSC sodba in sklep Cp 906/2008
    19.2.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSC0002415
    ZOR člen 219, 371.
    verzijski zahtevek – zastaranje – uporaba tuje stvari - nadomestilo - pravice solastnika
    Ob pravilno ugotovljenem odločilnem dejstvu, da so se tožniki, ki so solastniki nepremičnine, izselili iz solastne nepremičnine zaradi toženčevega nasilja in se niso upali uporabljati nepremičnine ponovno brez toženčevega soglasja, da jih je torej toženec izključil iz souporabe njihovih solastnih deležev s svojim ravnanjem, je odločilno za utemeljenost tožbenega zahtevka, ki ima pravno podlago v 219. čl. ZOR.

    V času vložitve tožbe so bili tožniki solastniki, to je bilo nesporno, njihovi solastni deleži še niso bili znani, znani so postali 21.2.2004, zato njihov zahtevek za plačilo uporabnine za čas 5 let pred vloženo tožbo ni zastaran.
  • 124.
    VDSS sklep in sodba Pdp 34/2009
    19.2.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005150
    ZDR člen 92, 92/2, 109. ZTPDR člen 15. SKPgd člen 15.
    odpravnina – odpovedni rok – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj delodajalca
    Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
  • 125.
    VSK sodba PRp 17/2009
    19.2.2009
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSK0004050
    ZP-1 člen 26, 26/6, 135, 135/4, 155, 155/8.
    omilitev sankcije – olajševalne in obteževalne okoliščine – obrazloženost – bistvena kršitev določb postopka
    Sodišče prve stopnje v razlogih za omilitev globe pod mejo predpisane navaja zgolj, da je prisluhnilo obdolženčevim premoženjskim razmeram, posebej glede njegovih mesečnih prejemkov. Sodba v tej smeri ni obrazložena. Edini podatek razviden iz sodbe, iz katerega je mogoče sklepati o obdolženčevem premoženjskem stanju, je navedba o obdolženčevih mesečnih prejemkih (ca 1000 eurov) ter da družinskih obveznosti nima (samski, brez otrok). Obdolženčevo premoženjsko stanje pa je le ena od okoliščin, ki se v skladu z določbami 26. člena ZP-1 upoštevajo pri odmeri sankcije. Sodišče prve stopnje zakonskih razlogov za odmero sankcije pod mejo, ki je predpisana, ni ugotovilo, prav tako razlogi, ki jih navaja, ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi narekovale odmero omiljene sankcije. Izrek omiljene sankcije ob podanih obteževalnih okoliščinah ni dopusten. Sodišče je v izrek sodbe res zapisalo, da je obdolženi po lastni izjavi nekaznovan, vendar takšno izjavo, podano v zagovoru, ki jo je sodišče prve stopnje nekritično povzelo v izrek izpodbijane sodbe, ovržejo podatki v spisu – izpis iz EKT, ki ga je sodišče pridobilo pred izdajo sodbe, iz katerega je razvidno, da je bil obdolženec v razdobju med 31.10.2006 in 30.10.2007 štirikrat pravnomočno kaznovan zaradi istovrstnih prekrškov (vsakokrat po b. točki 4. odstavka 130. čl. ZVCP-1). Glede na to, da se mu tudi v obravnavani zadevi očita vožnja pod vplivom alkohola, so v obdolženčevem primeru podane takšne obteževalne okoliščine, ki izrek omiljene sankcije izključujejo. Ob tem višje sodišče, glede na pritožbene navedbe predlagateljice postopka, pripominja, da je kot obteževalne okoliščine moč upoštevati le odločbe v zadevah, v katerih je postopek pravnomočno zaključen.
  • 126.
    VSC sklep I Ip 973/2008
    19.2.2009
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSC0002399
    ZIZ člen 38c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 114. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8.
    stroški izvršitelja - izpraznitev nepremičnin - obračun stroškov
    Izvršitelj je dolžan organizirati vsa potrebna opravila za izpraznitev nepremičnine (delovno silo, prevozno sredstvo, prostor za hrambo). Stroški, ki pri tem nastanejo, so izvršilni stroški in niso vključeni v plačilo izvršitelja.
  • 127.
    VSL sodba II Cp 77/2009
    18.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052500
    ZPP člen 140, 141, 142, 224, 224/1, 140, 141, 142, 224, 224/1.
    fikcija vročitve - vročanje - vročilnica - zamudna sodba
    Toženka le obširno zatrjuje, da obvestil ni prejela v hišni predalčnik, pri tem pa ne predlaga izvedbe nobenega dokaza (npr. vsaj svojega zaslišanja), s katerimi bi verodostojnost javne listine (vročilnice) izpodbila.

     
  • 128.
    VSL sodba in sklep I Cp 4071/2008
    18.2.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
    VSL0055371
    ZVPot člen 15b, 16, 15b, 16. OZ člen 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598, 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598.
    zakupna pogodba - najemna pogodba - obveznosti zakupodajalca - odgovornost zakupodajalca za napake - zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako - odstop od pogodbe - dolžnost obveščanja - garancija za v zakup dano stvar
    Pravica najemnika do odstopa od pogodbe ni vezana na pravice, ki bi jih ta lahko uveljavljal na podlagi garancije ali iz naslova jamčevanja za napake v zakup dane stvari.

    Zaradi opustitve notifikacije najemnik izgubi le pravico do povračila škode, ki mu nastane zaradi napake ali nevarnosti stvari, ne pa tudi drugih pravic iz odgovornosti zakupodajalca za napake.

     
  • 129.
    VSL sodba IV Cp 4545/2008
    18.2.2009
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0052515
    ZZZDR člen 50, 123, 129, 132, 50, 123, 129, 132.
    pravni standard rednega šolanja - preživninska obveznost staršev - zmanjšanje preživnine za otroka - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - spremenjene okoliščine
    Pravni standard rednega šolanja po 123. členu ZZDR vključuje tudi absolventski staž.

    Zakonec je dolžan preživljati nepreskrbljenega zakonca ob predpostavkah, da ta nima lastnih sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Nezadostno znanje jezika je mogoče odpraviti in tako ni mogoče šteti, da tožnikova nova zakonska partnerica brez svoje krivde ne dobi dohodkov za lastno preživljanje.

     
  • 130.
    VSL sodba II Cp 133/2009
    18.2.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VSL0055291
    ZPod člen 4, 187, 4, 187. ZOR člen 154, 452, 154, 452.
    povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - prevzem delavca
    Škodo, ki jo utrpi delavec, je dolžan povrniti delodajalec, pri katerem je škoda nastala. Delodajalec, ki je prevzel delavca, je nastalo škodo dolžan povrniti le v primeru dogovora s prejšnjim delodajalcem.

     
  • 131.
    VSL sodba I Cpg 910/2008
    18.2.2009
    pogodbeno pravo
    VSL0055592
     
    pogodba o ravnanju z odpadki - odločba o ravnanju z odpadki - pravni temelj za obračun odvoza odpadkov
    Ker je v občinskem odloku predpisan postopek z izdajo odločbe, ki nadomesti pogodbo o ravnanju z odpadki, bi se tožeča stranka morala ravnati po pravilih iz odloka in obvestiti pristojni upravni organ o tem, da med njo in toženo stranko, to je povzročiteljem odpadkov iz gospodarske dejavnosti, ni prišlo do sklenitve pogodbe. Z izdajo odločbe bi tožeča stranka pridobila pravni temelj za pravilni obračun storitve.

     
  • 132.
    VSL sklep II Cp 3850/2008
    18.2.2009
    pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
    VSL0052531
    ZOR člen 18, 18/2, 155, 262, 751, 751/1, 755, 18, 18/2, 155, 262, 751, 751/1, 755. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    kršitev pogodbene obveznosti - odškodninska odgovornost - napaka pri opravljanju odvetniške dejavnosti - zavarovanje civilne odgovornosti - zastaranje - absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka
    V konkretnem primeru pridejo v poštev pravila o kršitvi pogodbene obveznosti (262. člen ZOR) v zvezi z odvetnikovim dolžnim ravnanjem pri opravljanju naročenega posla po splošnih pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo in odgovornost mandatarja (1. odstavek 751. člena v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZOR), in po specialnih predpisih, veljavnih v času nastanka spornega razmerja, ki urejajo delo odvetnikov. V obravnavani zadevi se zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatnega razmerja, kar pomeni, da gre za poslovno odškodninsko terjatev in ne za odškodninsko terjatev za neposlovno škodo oziroma za škodo iz naslova civilnega delikta. Glede zastaranja je prvo sodišče torej nepravilno uporabilo 1. in 2. odstavek 376. člena ZOR, namesto 3. odstavka istega člena

     
  • 133.
    VSL sodba II Cp 3798/2008
    18.2.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0052507
    ZOR člen 376, 376/1, 388, 376, 376/1, 388.
    zastaranje - pretrganje zastaranja
    Glede na trditve tožnika je njegova škoda nastala z dnem izdaje sporne odločbe Državnega zbora RS, s katero je bil razrešen kot član Računskega sodišča RS, zanjo pa je tožnik izvedel s trenutkom, ko se je s to odločitvijo seznanil. Ni podlage za sklep, da bi zastaranje začelo teči šele z odločbo Ustavnega sodišča RS, ki je to odločbo razveljavila, niti ni podlage za sklep, da bi za škodo ali za njenega povzročitelja tožnik šele tedaj izvedel. Že sami postopki, ki jih je sprožil tožnik v smeri izpodbijanja sporne odločbe, nedvoumno kažejo na to, da je vedel tako za svojo škodo kot tudi za njenega povzročitelja. Ustavno sodišče RS je leta 2006 z razveljavitvijo sporne odločbe Državnega zbora iz leta 1999 delno rešilo le predhodno vprašanje protipravnosti, ni pa ne povzročilo škode ne razkrilo njenega povzročitelja.

    Upravni postopek in ustavna pritožba, ki so bili pred vložitvijo tožnikove tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe Državnega zbora in v zvezi z njo za tožnika neugodne sodbe Vrhovnega sodišča RS, niso dejanja v smislu 388. čl. ZOR, ki jih upnik sproži proti dolžniku, da bi se ugotovila ali zavarovala oziroma izterjala njegova (odškodninska) terjatev.

     
  • 134.
    VSL sodba I Cp 4188/2008
    18.2.2009
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0055380
    ZOR člen 361, 361/1, 371, 372/1, 380/6, 383, 388, 361, 361/1, 371, 372/1, 380/6, 383, 388. ZD člen 132, 142, 142/1, 162, 132, 142, 142/1, 162.
    zastaranje - pretrganje zastaranja - zadržanje zastaranja - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku
    Priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku ne pretrga zastaranja upnikove terjatve proti dolžnikovemu dediču.

     
  • 135.
    VSL sodba II Cp 3172/2008
    18.2.2009
    civilno procesno pravo
    VSL0052498
    ZPP člen 220, 254, 254/2, 302, 302/3, 220, 254, 254/2, 302, 302/3.
    delo izvedenca - ogled - postavitev novega izvedenca - narok pred spremenjenim senatom - sprememba sodnika - načelo neposrednosti
    Enak kriterij kot za opravljanje ogleda s strani sodišča je potrebno uporabiti tudi pri opravljanju ogleda s strani izvedenca. Le-ta bi bil dolžan opraviti ogled, če bi s tem ugotovil kakšno okoliščino, ki je pravno relevantna in v postopku sporna.

    Zgolj razlog, da izvedenec ni podal mnenja, ki bi bilo v korist tožnici, še ne upravičuje postavitve novega izvedenca.

    Sodišče ni vezano na izjave strank glede ponovnega zaslišanja prič in izvedencev, ampak o tem samo odloči potem, ko se stranke izjavijo.

     
  • 136.
    VSL sklep I Cp 3514/2008
    18.2.2009
    obligacijsko pravo
    VSL0052266
    ZOR člen 361, 371, 361, 371. ZD člen 132, 132. OZ člen 356, 365, 356, 365.
    judikatna terjatev - zastaranje - sklep o dedovanju
    Dedič kot zapustnikov univerzalni pravni naslednik ima pravico terjati izpolnitev obveznosti proti dolžnikom že od trenutka zapustnikove smrti dalje.

    Značilnost judikatne terjatve je, da ni več dvoma o njenem obstoju, torej tudi ne o dolžniku.

     
  • 137.
    VSL sodba II Cp 3502/2008
    18.2.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0051810
    OZ člen 131, 131.
    objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - policijska vaja
    Pokrajina v snegu, zmrznjena spolzka tla, orožje v eni roki in zahteva po naglem, eksplozivnem skoku iz avtomobila v borbi z namišljeno zasedo, vse te okoliščine utemeljejo sklep, da se je tožnik poškodoval ob izvrševanju nevarne dejavnosti, katere nosilka je zavarovanka tožene stranke.

     
  • 138.
    VSL sodba in sklep II Cp 4519/2008
    18.2.2009
    civilno procesno pravo - stvarno pravo
    VSL0052202
    ZTLR člen 28, 28/2, 33, 28, 28/2, 33. ZPP člen 394, 394/5, 394, 394/5.
    pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zakonita dobroverna posest - obnova postopka - obnovitveni razlog
    Sodišče je oprlo odločitev na ponarejeno listino in krivo izpovedbo, kar je obnovitveni razlog.

    Ker tožnik ni uspel dokazati, da je posest spornih nepremičnin temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ni pomembno, ali je bila njegova več kot dvanajstletna posest dobroverna ali ne. Za več kot dvajsetletno dobroverno posest pa ni ponudil trditvene podlage.

     
  • 139.
    VSL sodba I Cp 4469/2008
    18.2.2009
    pogodbeno pravo - zavarovalno pravo
    VSL0052527
    ZPP člen 184/3, 188, 184/3, 188. OZ člen 921, 921.
    zavarovalna pogodba - trditvena podlaga - zavarovana dejavnost - omejeno jamstvo - neposredno udejstvovanje v zavarovani dejavnosti
    Ogled jame zaradi kasnejše izvedbe tečaja vrvne tehnike, pri katerem je prišlo do poškodbe, ne predstavlja neposrednega udejstvovanja v zavarovani dejavnosti (prostovoljna reševalna dejavnost) in ga tudi mogoče šteti za usposabljanje za tako dejavnost.

    Delni umik tožbe je umik v smislu 188. člena ZPP. Privolitev tožene stranke ne bi bila potrebna, če bi šlo za delno odpoved zahtevku, česar pritožnik ne trdi.

     
  • 140.
    VSL sklep II Cp 140/2009
    18.2.2009
    sodne takse - civilno procesno pravo
    VSL0052499
    ZST člen 8, 8. ZPP člen 105a, 105, 108, 188, 188/3, 366a, 366a/3, 105a, 105, 108, 188, 188/3, 366a, 366a/3.
    plačilo sodne takse za tožbo - nepopolna vloga - nalog - zavrženje tožbe
    Če taksa ob vložitvi tožbe ni plačana, tožba ni nepopolna. Sodišče je ne more zavreči po postopku iz 108. člena ZPP, tudi če jo je vložil odvetnik, ampak mora izvesti postopek za plačilo takse po nalogu (2. in 3. odst. 105.a člena ZPP) in v primeru, če taksa tudi po nalogu ni plačana (in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo), ustaviti postopek zaradi fikcije umika tožbe (3. odst. 105.a člena v zvezi s 3. odst. 188. člena ZPP).

     
  • <<
  • <
  • 7
  • od 16
  • >
  • >>