Izvršitelj si je na podlagi določila III. odst. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom za izvršbo dejanj izpraznitev nepremičnine utemeljeno organiziral pomoč usposobljenega strokovnjaka.
Glede na to, da je bilo izvršilno dejanje s strani upnika preklicano približno uro in pol pred predvideno izvedbo, zato v tako kratkem času ni bilo mogoče organizirati drugega enakovrednega dela, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje po plačilu priglašenih stroškov A. R. izvršitelju.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
verzijski zahtevek – zastaranje – uporaba tuje stvari - nadomestilo - pravice solastnika
Ob pravilno ugotovljenem odločilnem dejstvu, da so se tožniki, ki so solastniki nepremičnine, izselili iz solastne nepremičnine zaradi toženčevega nasilja in se niso upali uporabljati nepremičnine ponovno brez toženčevega soglasja, da jih je torej toženec izključil iz souporabe njihovih solastnih deležev s svojim ravnanjem, je odločilno za utemeljenost tožbenega zahtevka, ki ima pravno podlago v 219. čl. ZOR.
V času vložitve tožbe so bili tožniki solastniki, to je bilo nesporno, njihovi solastni deleži še niso bili znani, znani so postali 21.2.2004, zato njihov zahtevek za plačilo uporabnine za čas 5 let pred vloženo tožbo ni zastaran.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Za pravno presojo zmožnosti samostojnega hranjenja kot osnovne življenjske potrebe po 1. odst. 139. čl. ZPIZ-1 je odločilnega pomena vprašanje, ali se je upravičenec zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je še zagotovljena fiziološka eksistenca. Upravičenec, ki se samostojni hrani le, ko je v primernem psihičnem stanju, ko je hrana narezana na koščke in ko hrana ni tekoča, se ni zmožen samostojno hraniti, ker se ni zmožen ohranjati pri življenju.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - policijska vaja
Pokrajina v snegu, zmrznjena spolzka tla, orožje v eni roki in zahteva po naglem, eksplozivnem skoku iz avtomobila v borbi z namišljeno zasedo, vse te okoliščine utemeljejo sklep, da se je tožnik poškodoval ob izvrševanju nevarne dejavnosti, katere nosilka je zavarovanka tožene stranke.
ZTLR člen 28, 28/2, 33, 28, 28/2, 33. ZPP člen 394, 394/5, 394, 394/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zakonita dobroverna posest - obnova postopka - obnovitveni razlog
Sodišče je oprlo odločitev na ponarejeno listino in krivo izpovedbo, kar je obnovitveni razlog.
Ker tožnik ni uspel dokazati, da je posest spornih nepremičnin temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ni pomembno, ali je bila njegova več kot dvanajstletna posest dobroverna ali ne. Za več kot dvajsetletno dobroverno posest pa ni ponudil trditvene podlage.
prisilna hipoteka - vpis sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti
Navedbe dolžnikov, ki se nanašajo na izvršilni postopek (da je dolžnik proti sklepu o izvršbi ugovarjal, da izvršba ni utemeljena ali je celo nedopustna), so v primerih, ko zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po uradni dolžnosti, neupoštevne.
ne ultra alterum tantum - tek zamudnih obresti - zastaranje
Določba 376. člena OZ je bila črtana z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika, ki je pričel veljati 22.5.2007 in ki ne določa retroaktivne veljave. To pomeni, da če so obresti od glavnice do 22.5.2007 že dosegle glavnico, so prenehale teči. Če so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova.
V konkretnem primeru pridejo v poštev pravila o kršitvi pogodbene obveznosti (262. člen ZOR) v zvezi z odvetnikovim dolžnim ravnanjem pri opravljanju naročenega posla po splošnih pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo in odgovornost mandatarja (1. odstavek 751. člena v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZOR), in po specialnih predpisih, veljavnih v času nastanka spornega razmerja, ki urejajo delo odvetnikov. V obravnavani zadevi se zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatnega razmerja, kar pomeni, da gre za poslovno odškodninsko terjatev in ne za odškodninsko terjatev za neposlovno škodo oziroma za škodo iz naslova civilnega delikta. Glede zastaranja je prvo sodišče torej nepravilno uporabilo 1. in 2. odstavek 376. člena ZOR, namesto 3. odstavka istega člena
ZPP člen 184/3, 188, 184/3, 188. OZ člen 921, 921.
zavarovalna pogodba - trditvena podlaga - zavarovana dejavnost - omejeno jamstvo - neposredno udejstvovanje v zavarovani dejavnosti
Ogled jame zaradi kasnejše izvedbe tečaja vrvne tehnike, pri katerem je prišlo do poškodbe, ne predstavlja neposrednega udejstvovanja v zavarovani dejavnosti (prostovoljna reševalna dejavnost) in ga tudi mogoče šteti za usposabljanje za tako dejavnost.
Delni umik tožbe je umik v smislu 188. člena ZPP. Privolitev tožene stranke ne bi bila potrebna, če bi šlo za delno odpoved zahtevku, česar pritožnik ne trdi.
odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - odgovornost za delavce - odgovornost delodajalcev - varnostnik - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina
Tožnika so pretepli varnostniki, zadolženi za varovanje lokala. Ali so bili to varnostniki, ki jih je zagotovila družba za varovanje ali pa toženka sama, glede na določilo 186. člena OZ ni relevantno.
obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
VSL0055590
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovanjske hiše - pogodba o medsebojnih razmerjih - pogodba o opravljanju upravniških storitev - delitev stroškov upravljanja - zastaranje - zastaranje terjatev upravnikov večstanovanjskih hiš - enoletni zastaralni rok
Iz besedila določbe 6. točke 1. odstavka 355. člena OZ ne izhaja, da bi enoletni zastaralni rok veljal zgolj za upravnikove terjatve do gospodinjstev, kakor je to izrecno določeno v 1. točki 1. odstavka 355. člena OZ, ki se nanaša na terjatve za dobavljeno električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage.
Interes ni izkazan, če z vložitvijo zahtevka stranka želi le zlorabiti svoje pravice, to velja posebej v primeru, ko je zahtevek vložen iz razloga, ker želi stranka pridobiti sodno odločbo, s katero bi (nedopustno) pridobila procesna upravičenja v nekem drugem postopku, kjer kot stranka nima več interesa (možnosti) za uveljavljanje identičnih zahtevkov oziroma ugovorov.
Ugotovitvena tožba je dopustna, ko je predlagatelj v negotovosti glede svojega pravnega položaja in s tem izkazuje pravni interes. Te negotovosti pa ni več, če je o tem že odločeno s pravnomočno sodbo.
ZPP člen 145, 258, 258/2, 262, 262/1, 282, 145, 258, 258/2, 262, 262/1, 282. OZ člen 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/1, 131, 131/1, 171, 179, 186, 186/1.
odgovornost za izbiro - odgovornost organizatorja prireditve - odsotnost stranke - zaslišanje stranke
Drugotoženka kot organizator športne prireditve bi morala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka poskrbeti tudi za to, da izbere kvalificiranega izvajalca poletov z jadralnim padalom, ki bo imel ustrezen izpit, znanje in izkušnje.
Tudi zloraba zaupanja organizatorja s strani izvajalca, ki ga je drugotoženka kot organizatorka sama izbrala, in njegove storitve ponudila udeležencem, gre v breme drugotoženke. Slednja namreč odgovarja za posledice slabe izbire izvajalca in posledično v škodnem dogodku nastalo škodo solidarno z izvajalcem poletov.
obligacijsko pravo - pogodbeno pravo - civilno procesno pravo - sodne takse
VSL0052219
ZOR člen 399, 399/2, 399/4, 399, 399/2, 399/4. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
sodna taksa za sodbo - pogodbena obrestna mera - najvišja pogodbena obrestna mera med drugimi osebami
ZOR v členu 399/2 in 4 ne uzakonja najvišje obrestne mere pogodbenih obresti, saj gre za blanketni normi, ki sami za sebe (brez posebnega zakona) ne učinkujeta. Previsoki obrestni meri pogodbenih obresti je mogoče uspešno ugovarjati samo na podlagi določil, ki na splošno urejajo veljavnost pogodb oziroma posameznih pogodbenih določil.
Tožeča stranka je pravna oseba, katero je mogoče v skladu s členom 168/5 ZPP oprostiti oziroma odložiti zgolj plačilo sodnih taks, naštetih v členu 105a ZPP, kjer pa sodna taksa za sodbo ni navedena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055371
ZVPot člen 15b, 16, 15b, 16. OZ člen 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598, 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598.
zakupna pogodba - najemna pogodba - obveznosti zakupodajalca - odgovornost zakupodajalca za napake - zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako - odstop od pogodbe - dolžnost obveščanja - garancija za v zakup dano stvar
Pravica najemnika do odstopa od pogodbe ni vezana na pravice, ki bi jih ta lahko uveljavljal na podlagi garancije ali iz naslova jamčevanja za napake v zakup dane stvari.
Zaradi opustitve notifikacije najemnik izgubi le pravico do povračila škode, ki mu nastane zaradi napake ali nevarnosti stvari, ne pa tudi drugih pravic iz odgovornosti zakupodajalca za napake.
Nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev novega izvedenca, če so bile pomanjkljivosti v mnenju odpravljene v skladu z 254. čl. ZPP.
Domnevo alkoholiziranosti zaradi odklonitve preizkusa alkoholiziranosti je mogoče izpodbiti, če je takšno ravnanje posledica poškodbe, ki jo je oseba utrpela v nesreči.