skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - krediti, najeti v času trajanja zakonske zveze - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju
Zakonsko opredeljena merila narekujejo celovito presojo razmerij med zakoncema v celotnem obdobju, ki je pomembno za nastanek skupnega premoženja. Razmere v času pridobivanja skupnega premoženja se iz različnih razlogov spreminjajo in zahtevajo različno angažiranje zakoncev pri posameznih nalogah. Upoštevati je torej treba vsako prizadevanje, ki omogoča dobro funkcioniranje družine.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
verzijski zahtevek – zastaranje – uporaba tuje stvari - nadomestilo - pravice solastnika
Ob pravilno ugotovljenem odločilnem dejstvu, da so se tožniki, ki so solastniki nepremičnine, izselili iz solastne nepremičnine zaradi toženčevega nasilja in se niso upali uporabljati nepremičnine ponovno brez toženčevega soglasja, da jih je torej toženec izključil iz souporabe njihovih solastnih deležev s svojim ravnanjem, je odločilno za utemeljenost tožbenega zahtevka, ki ima pravno podlago v 219. čl. ZOR.
V času vložitve tožbe so bili tožniki solastniki, to je bilo nesporno, njihovi solastni deleži še niso bili znani, znani so postali 21.2.2004, zato njihov zahtevek za plačilo uporabnine za čas 5 let pred vloženo tožbo ni zastaran.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Sodišče prve stopnje v razlogih za omilitev globe pod mejo predpisane navaja zgolj, da je prisluhnilo obdolženčevim premoženjskim razmeram, posebej glede njegovih mesečnih prejemkov. Sodba v tej smeri ni obrazložena. Edini podatek razviden iz sodbe, iz katerega je mogoče sklepati o obdolženčevem premoženjskem stanju, je navedba o obdolženčevih mesečnih prejemkih (ca 1000 eurov) ter da družinskih obveznosti nima (samski, brez otrok). Obdolženčevo premoženjsko stanje pa je le ena od okoliščin, ki se v skladu z določbami 26. člena ZP-1 upoštevajo pri odmeri sankcije. Sodišče prve stopnje zakonskih razlogov za odmero sankcije pod mejo, ki je predpisana, ni ugotovilo, prav tako razlogi, ki jih navaja, ne predstavljajo posebnih olajševalnih okoliščin, ki bi narekovale odmero omiljene sankcije. Izrek omiljene sankcije ob podanih obteževalnih okoliščinah ni dopusten. Sodišče je v izrek sodbe res zapisalo, da je obdolženi po lastni izjavi nekaznovan, vendar takšno izjavo, podano v zagovoru, ki jo je sodišče prve stopnje nekritično povzelo v izrek izpodbijane sodbe, ovržejo podatki v spisu – izpis iz EKT, ki ga je sodišče pridobilo pred izdajo sodbe, iz katerega je razvidno, da je bil obdolženec v razdobju med 31.10.2006 in 30.10.2007 štirikrat pravnomočno kaznovan zaradi istovrstnih prekrškov (vsakokrat po b. točki 4. odstavka 130. čl. ZVCP-1). Glede na to, da se mu tudi v obravnavani zadevi očita vožnja pod vplivom alkohola, so v obdolženčevem primeru podane takšne obteževalne okoliščine, ki izrek omiljene sankcije izključujejo. Ob tem višje sodišče, glede na pritožbene navedbe predlagateljice postopka, pripominja, da je kot obteževalne okoliščine moč upoštevati le odločbe v zadevah, v katerih je postopek pravnomočno zaključen.
ZIZ člen 38c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 114. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 8.
Izvršitelj je dolžan organizirati vsa potrebna opravila za izpraznitev nepremičnine (delovno silo, prevozno sredstvo, prostor za hrambo). Stroški, ki pri tem nastanejo, so izvršilni stroški in niso vključeni v plačilo izvršitelja.
Toženka le obširno zatrjuje, da obvestil ni prejela v hišni predalčnik, pri tem pa ne predlaga izvedbe nobenega dokaza (npr. vsaj svojega zaslišanja), s katerimi bi verodostojnost javne listine (vročilnice) izpodbila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0055371
ZVPot člen 15b, 16, 15b, 16. OZ člen 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598, 111, 111/2, 111/3, 596, 596/1, 596/3, 597, 597/1, 598.
zakupna pogodba - najemna pogodba - obveznosti zakupodajalca - odgovornost zakupodajalca za napake - zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako - odstop od pogodbe - dolžnost obveščanja - garancija za v zakup dano stvar
Pravica najemnika do odstopa od pogodbe ni vezana na pravice, ki bi jih ta lahko uveljavljal na podlagi garancije ali iz naslova jamčevanja za napake v zakup dane stvari.
Zaradi opustitve notifikacije najemnik izgubi le pravico do povračila škode, ki mu nastane zaradi napake ali nevarnosti stvari, ne pa tudi drugih pravic iz odgovornosti zakupodajalca za napake.
Pravni standard rednega šolanja po 123. členu ZZDR vključuje tudi absolventski staž.
Zakonec je dolžan preživljati nepreskrbljenega zakonca ob predpostavkah, da ta nima lastnih sredstev za življenje in da brez svoje krivde ni zaposlen. Nezadostno znanje jezika je mogoče odpraviti in tako ni mogoče šteti, da tožnikova nova zakonska partnerica brez svoje krivde ne dobi dohodkov za lastno preživljanje.
ZPod člen 4, 187, 4, 187. ZOR člen 154, 452, 154, 452.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - prevzem delavca
Škodo, ki jo utrpi delavec, je dolžan povrniti delodajalec, pri katerem je škoda nastala. Delodajalec, ki je prevzel delavca, je nastalo škodo dolžan povrniti le v primeru dogovora s prejšnjim delodajalcem.
pogodba o ravnanju z odpadki - odločba o ravnanju z odpadki - pravni temelj za obračun odvoza odpadkov
Ker je v občinskem odloku predpisan postopek z izdajo odločbe, ki nadomesti pogodbo o ravnanju z odpadki, bi se tožeča stranka morala ravnati po pravilih iz odloka in obvestiti pristojni upravni organ o tem, da med njo in toženo stranko, to je povzročiteljem odpadkov iz gospodarske dejavnosti, ni prišlo do sklenitve pogodbe. Z izdajo odločbe bi tožeča stranka pridobila pravni temelj za pravilni obračun storitve.
V konkretnem primeru pridejo v poštev pravila o kršitvi pogodbene obveznosti (262. člen ZOR) v zvezi z odvetnikovim dolžnim ravnanjem pri opravljanju naročenega posla po splošnih pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo in odgovornost mandatarja (1. odstavek 751. člena v zvezi z 2. odstavkom 18. člena ZOR), in po specialnih predpisih, veljavnih v času nastanka spornega razmerja, ki urejajo delo odvetnikov. V obravnavani zadevi se zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve mandatnega razmerja, kar pomeni, da gre za poslovno odškodninsko terjatev in ne za odškodninsko terjatev za neposlovno škodo oziroma za škodo iz naslova civilnega delikta. Glede zastaranja je prvo sodišče torej nepravilno uporabilo 1. in 2. odstavek 376. člena ZOR, namesto 3. odstavka istega člena
Glede na trditve tožnika je njegova škoda nastala z dnem izdaje sporne odločbe Državnega zbora RS, s katero je bil razrešen kot član Računskega sodišča RS, zanjo pa je tožnik izvedel s trenutkom, ko se je s to odločitvijo seznanil. Ni podlage za sklep, da bi zastaranje začelo teči šele z odločbo Ustavnega sodišča RS, ki je to odločbo razveljavila, niti ni podlage za sklep, da bi za škodo ali za njenega povzročitelja tožnik šele tedaj izvedel. Že sami postopki, ki jih je sprožil tožnik v smeri izpodbijanja sporne odločbe, nedvoumno kažejo na to, da je vedel tako za svojo škodo kot tudi za njenega povzročitelja. Ustavno sodišče RS je leta 2006 z razveljavitvijo sporne odločbe Državnega zbora iz leta 1999 delno rešilo le predhodno vprašanje protipravnosti, ni pa ne povzročilo škode ne razkrilo njenega povzročitelja.
Upravni postopek in ustavna pritožba, ki so bili pred vložitvijo tožnikove tožbe usmerjeni v odpravo sporne odločbe Državnega zbora in v zvezi z njo za tožnika neugodne sodbe Vrhovnega sodišča RS, niso dejanja v smislu 388. čl. ZOR, ki jih upnik sproži proti dolžniku, da bi se ugotovila ali zavarovala oziroma izterjala njegova (odškodninska) terjatev.
delo izvedenca - ogled - postavitev novega izvedenca - narok pred spremenjenim senatom - sprememba sodnika - načelo neposrednosti
Enak kriterij kot za opravljanje ogleda s strani sodišča je potrebno uporabiti tudi pri opravljanju ogleda s strani izvedenca. Le-ta bi bil dolžan opraviti ogled, če bi s tem ugotovil kakšno okoliščino, ki je pravno relevantna in v postopku sporna.
Zgolj razlog, da izvedenec ni podal mnenja, ki bi bilo v korist tožnici, še ne upravičuje postavitve novega izvedenca.
Sodišče ni vezano na izjave strank glede ponovnega zaslišanja prič in izvedencev, ampak o tem samo odloči potem, ko se stranke izjavijo.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - policijska vaja
Pokrajina v snegu, zmrznjena spolzka tla, orožje v eni roki in zahteva po naglem, eksplozivnem skoku iz avtomobila v borbi z namišljeno zasedo, vse te okoliščine utemeljejo sklep, da se je tožnik poškodoval ob izvrševanju nevarne dejavnosti, katere nosilka je zavarovanka tožene stranke.
ZTLR člen 28, 28/2, 33, 28, 28/2, 33. ZPP člen 394, 394/5, 394, 394/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zakonita dobroverna posest - obnova postopka - obnovitveni razlog
Sodišče je oprlo odločitev na ponarejeno listino in krivo izpovedbo, kar je obnovitveni razlog.
Ker tožnik ni uspel dokazati, da je posest spornih nepremičnin temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ni pomembno, ali je bila njegova več kot dvanajstletna posest dobroverna ali ne. Za več kot dvajsetletno dobroverno posest pa ni ponudil trditvene podlage.
ZPP člen 184/3, 188, 184/3, 188. OZ člen 921, 921.
zavarovalna pogodba - trditvena podlaga - zavarovana dejavnost - omejeno jamstvo - neposredno udejstvovanje v zavarovani dejavnosti
Ogled jame zaradi kasnejše izvedbe tečaja vrvne tehnike, pri katerem je prišlo do poškodbe, ne predstavlja neposrednega udejstvovanja v zavarovani dejavnosti (prostovoljna reševalna dejavnost) in ga tudi mogoče šteti za usposabljanje za tako dejavnost.
Delni umik tožbe je umik v smislu 188. člena ZPP. Privolitev tožene stranke ne bi bila potrebna, če bi šlo za delno odpoved zahtevku, česar pritožnik ne trdi.
Če taksa ob vložitvi tožbe ni plačana, tožba ni nepopolna. Sodišče je ne more zavreči po postopku iz 108. člena ZPP, tudi če jo je vložil odvetnik, ampak mora izvesti postopek za plačilo takse po nalogu (2. in 3. odst. 105.a člena ZPP) in v primeru, če taksa tudi po nalogu ni plačana (in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo), ustaviti postopek zaradi fikcije umika tožbe (3. odst. 105.a člena v zvezi s 3. odst. 188. člena ZPP).