Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Obdolženec utemeljeno opozarja, da mu je sodišče prve stopnje zmotno izreklo stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila kot imetniku tujega vozniškega dovoljenja. Da ima obdolženi vozniško dovoljenje, ki je bilo izdano 23.8.1996, je razvidno tudi iz navedb v obdolžilnem predlogu predlagatelja postopka o prekršku, prav tako je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe glede izrečenih sankcij zapisalo, da je obdolžencu izreklo stransko sankcijo prepoved vožnje motornega vozila in ne prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja. Glede na navedeno je višje sodišče ob pravilni uporabi ZP-1 v tem delu pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se obdolženemu D.A. namesto stranske sankcije »prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil B kategorije za čas enega meseca na ozemlju Republike Slovenije« izreče stranska sankcija »prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca« (7. odstavek 163. člena ZP-1).
Izvršitelj si je na podlagi določila III. odst. Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršitelja in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom za izvršbo dejanj izpraznitev nepremičnine utemeljeno organiziral pomoč usposobljenega strokovnjaka.
Glede na to, da je bilo izvršilno dejanje s strani upnika preklicano približno uro in pol pred predvideno izvedbo, zato v tako kratkem času ni bilo mogoče organizirati drugega enakovrednega dela, je utemeljen zaključek sodišča prve stopnje po plačilu priglašenih stroškov A. R. izvršitelju.
dedovanje - dedni delež - vračunanje daril - denacionalizirano premoženje - dedne izjave, podane do izdaje odločbe o denacionalizaciji
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prejšnjih zapuščinskih postopkih, ne pomeni odpovedi tej pravici za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionaliziranega premoženja.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
invalidska pokojnina – invalid III. kategorije – pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo
Tožnik, ki je na dan nastanka invalidnosti dopolnil 50 let, nima pravice do invalidske pokojnine, saj ne gre za invalida I. kategorije, ampak za invalida III. kategorije zaradi posledic poškodbe izven dela s priznano pravico do zaposlitve na drugem ustreznem fizično lažjem delu, za katero ni potrebna poprejšnja poklicna rehabilitacija.
Za pravno presojo zmožnosti samostojnega hranjenja kot osnovne življenjske potrebe po 1. odst. 139. čl. ZPIZ-1 je odločilnega pomena vprašanje, ali se je upravičenec zmožen samostojno hraniti do te mere, da mu je še zagotovljena fiziološka eksistenca. Upravičenec, ki se samostojni hrani le, ko je v primernem psihičnem stanju, ko je hrana narezana na koščke in ko hrana ni tekoča, se ni zmožen samostojno hraniti, ker se ni zmožen ohranjati pri življenju.
ne ultra alterum tantum - tek zamudnih obresti - zastaranje
Določba 376. člena OZ je bila črtana z Zakonom o spremembi in dopolnitvi Obligacijskega zakonika, ki je pričel veljati 22.5.2007 in ki ne določa retroaktivne veljave. To pomeni, da če so obresti od glavnice do 22.5.2007 že dosegle glavnico, so prenehale teči. Če so enkrat prenehale teči, ne morejo pričeti teči znova.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - policijska vaja
Pokrajina v snegu, zmrznjena spolzka tla, orožje v eni roki in zahteva po naglem, eksplozivnem skoku iz avtomobila v borbi z namišljeno zasedo, vse te okoliščine utemeljejo sklep, da se je tožnik poškodoval ob izvrševanju nevarne dejavnosti, katere nosilka je zavarovanka tožene stranke.
ZTLR člen 28, 28/2, 33, 28, 28/2, 33. ZPP člen 394, 394/5, 394, 394/5.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zakonita dobroverna posest - obnova postopka - obnovitveni razlog
Sodišče je oprlo odločitev na ponarejeno listino in krivo izpovedbo, kar je obnovitveni razlog.
Ker tožnik ni uspel dokazati, da je posest spornih nepremičnin temeljila na veljavnem pravnem naslovu, ni pomembno, ali je bila njegova več kot dvanajstletna posest dobroverna ali ne. Za več kot dvajsetletno dobroverno posest pa ni ponudil trditvene podlage.
Za predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in vknjižbo lastninske pravice, ki je vložen pred 1.5.2009, se ne uporabljajo določbe ZZK-1A, temveč še vedno veljajo določbe ZZK-1 iz leta 2003. Te določajo le, da je predlagatelj dolžan plačati predujem za oklic, ne pa tudi, da je sodišču dolžan predložiti dokazilo o plačilu.
Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo sporno pogodbo kot pogodbo o preužitku, ki je odplačni pravni posel z močnim elementom aleatornosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je sporno pogodbo potrebno presojati glede na izraženo voljo pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe in njene pravne narave kasneje ni mogoče spreminjati mimo izjavljenih volj strank. Za ugotavljanje odplačnosti pogodbe je pri tem popolnoma nepomembno, kakšno starost preužitkar potem resnično dočaka, saj je prav v tem tveganost pogodbe.
ZPP člen 184/3, 188, 184/3, 188. OZ člen 921, 921.
zavarovalna pogodba - trditvena podlaga - zavarovana dejavnost - omejeno jamstvo - neposredno udejstvovanje v zavarovani dejavnosti
Ogled jame zaradi kasnejše izvedbe tečaja vrvne tehnike, pri katerem je prišlo do poškodbe, ne predstavlja neposrednega udejstvovanja v zavarovani dejavnosti (prostovoljna reševalna dejavnost) in ga tudi mogoče šteti za usposabljanje za tako dejavnost.
Delni umik tožbe je umik v smislu 188. člena ZPP. Privolitev tožene stranke ne bi bila potrebna, če bi šlo za delno odpoved zahtevku, česar pritožnik ne trdi.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost – gospodarski spor – izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti – družbenik izbrisane družbe – nadaljevanje postopka z družbenikom izbrisane družbe – vrsta postopka
Za odločanje v sporu med gospodarsko družbo in družbenikom izbrisane družbe je v okoliščinah konkretnega primera, ko vrednost spornega predmeta ne presega zneska iz 1. odstavka 30. člena ZPP, družbenik izbrisane družbe pa ima stalno prebivališče v Grosupljem, stvarno in krajevno pristojno Okrajno sodišče v Grosupljem.
ZZZDR člen 18, 19, 65, 18, 19, 65. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 206, 206/1, 206/1-1.
poslovna sposobnost - ženitna sposobnost - predhodno vprašanje
Obstoj poslovne sposobnosti tožnika ni predhodno vprašanje za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za razvezo zakonske zveze. Tako kot pri oporočni sposobnosti tudi pri sposobnosti izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze ne velja domneva, da je nesposoben izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze tisti, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Tudi če bi bila zakoncu v trenutku, ko je izjavil voljo za odločitev o prenehanju zakonske zveze, odvzeta poslovna sposobnost, bi lahko bil ob podajanju izjave, upoštevajoč naravo njegove bolezni, sposoben razumeti pomen svoje izjave in njenih posledic in sposoben ravnati v skladu z izraženo voljo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0052513
ZPP člen 212, 212. OZ člen 6, 9, 659, 6, 9, 659.
pravni interes - trditveno in dokazno breme - gradbena pogodba - kontrahirna dolžnost - ekonomski interes - klavzula "ključ v roke"
Načelo sorazmernosti (pa tudi prepoved zlorabe pravic) terja, da potem ko je en pogodbenik izpolnil svojo glavno obveznost (v konkretnem primeru je to izvedba del na stanovanjih v podaljšani III. gradbeni fazi do faze "ključ v roke", upoštevajoč posebne želje kupca), druga stranka ne more zadržati izpolnitve svoje (tudi glavne) obveznosti z ugovorom, da pogodbenik, ki je sicer izpolnil glavno obveznost, ni izpolnil tudi katere od postranskih, akcesornih obveznosti (v konkretnem primeru izročitev listin).
Če taksa ob vložitvi tožbe ni plačana, tožba ni nepopolna. Sodišče je ne more zavreči po postopku iz 108. člena ZPP, tudi če jo je vložil odvetnik, ampak mora izvesti postopek za plačilo takse po nalogu (2. in 3. odst. 105.a člena ZPP) in v primeru, če taksa tudi po nalogu ni plačana (in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo), ustaviti postopek zaradi fikcije umika tožbe (3. odst. 105.a člena v zvezi s 3. odst. 188. člena ZPP).
ZDR člen 83, 83/3, 204, 204/3. ZPP člen 181, 181/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga – obvestilo o nameravani odpovedi – sodno varstvo – ugotovitvena tožba
Zoper obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sodno varstvo po ZDR ni predvideno, prav tako pa za ugotovitveno tožbo glede nezakonitost obvestila tožnica nima pravnega interesa. Obvestilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ne posega v delavčev pravni položaj, njegova zakonitost pa se presoja zgolj v sporu o prenehanju delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne pa samostojno.