pravice na podlagi invalidnosti, prostovoljna vključitev v zavarovanje, invalidnost III. kategorije
Zavarovancem, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je pravice iz invalidskega zavarovanja mogoče priznati le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
Tožnica, ki je zaposlena s krajšim (polovičnim) delovnim časom od polnega, je sicer za razliko do polnega delovnega časa res prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, ker pa je hkrati zavarovana tudi na podlagi delovnega razmerja, ji je mogoče pravice iz invalidskega zavarovanja priznati tudi na podlagi razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti.
Nobenega dvoma ni, da je toženec z dopisom pozval uporabnike kletnih prostorov, med njimi tudi tožnico, da prostore, ki jih uporabljajo, izpraznijo do 5. 11. 2007 zaradi njihove obnove. Tožnica se na dopis ni odzvala in prostorov ni izpraznila. Vendar dejstvo, da tožnica ni reagirala na poziv za izpraznitev prostorov, ni mogoče označiti kot konkludentno soglasje za izpraznitev. V našem pravu ne velja "češ strinja se tisti, ki molči" (1. odstavek 30. člena OZ). Z molkom je mišljena pasivnost naslovnika, iz katerega ni mogoče sklepati na obstoj volje naslovnika za izpraznitev prostorov. Molk ima lahko pomen izjavljene volje samo v izjemnih primerih (3. odstavek 30. člena OZ).
absolutna bistvena kršitev določb postopka - meritorno odločanje - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka - odločanje s sklepom - odločanje s sodbo -aktivna legitimacija - materialnopravno vprašanje
Izpodbijana odločba je naslovljena kot sodba, z njo pa je bil predlog za izvršbo, ki se sicer obravnava kot tožba, zavržen. Torej je obravnavana odločba sodišče prve stopnje po svoji vsebini sklep. O zahtevku po vsebini se odloča s sodbo, ne s sklepom. Očitane kršitve postopka pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti iz razloga, ker je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o zavrženju zahtevka, kar je dejansko sklep, medtem ko bi se moralo odločiti glede na v odločbi podane razloge o zahtevku po vsebini, torej s sodbo.
Tožnik v času pred dnem, ko je njegova terjatev za plačilo regresa za letni dopust zapadla v plačilo, toženi stranki ni mogel dati soglasja, da to terjatev pobota s svojo terjatvijo. Takšno soglasje je neupoštevno in je do izplačila regresa za letni dopust upravičen.
ZST člen 13, 13. ZPP člen 105a, 168, 168/5, 105a, 168, 168/5.
sodna taksa za odgovor na tožbo - oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - stroški postopka
Možnost oprostitve sodnih taks za pravne osebe velja le za takse za vloge, ki so izrecno navedene v 105.a členu ZPP. To so namreč tiste vloge, pri katerih neplačilo takse povzroči posledico domnevnega umika vloge (tožba, nasprotna tožba, predlog za obnovo postopka, predlog za vrnitev v prejšnje stanje, itd.), med njimi pa ni odgovora na tožbo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da tožena stranka kot pravna oseba ne more biti oproščena plačila sodnih taks, saj se predlog za oprostitev plačila sodnih taks v odgovoru na tožbo ne nanaša na katero od vlog iz 105. a člena ZPP.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 26, 26/1, 26/1-6, 33, 33/1, 33/1-3, 33/1-4. ZMEPIZ člen 47, 48.
lastnost zavarovanca – ugotovitev lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti za nazaj – poslovodna oseba – družbeniki
Ker pridobi oseba lastnost zavarovanca, ki jo ugotavlja organ po uradni dolžnosti za nazaj v primeru, ko je pravno razmerje nastalo po 1. 1. 2000 in še traja, od nastanka pravnega razmerja dalje, v primeru, ko je pravno razmerje nastalo že pred 1. 1. 2000 pa ne glede na to ali pravno razmerje še traja ali ne, največ od 1. 1. 2000 dalje, toženec ni imel podlage za ugotavljanje tožnikove lastnosti zavarovanca pred 1. 1. 2000.
Za obdobje od 1. 1. 2000 do 31. 12. 2001 je sicer podana podlaga za ugotovitev lastnosti zavarovanca tudi za nazaj, vendar le ob izpolnjenih pogojih iz 2. odstavka 15. člena ZPIZ-1, kot je veljal v tem obdobju, torej ob dodatnem pogoju, da je znašala osnova za obračun dohodnine najmanj znesek minimalne plače.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – predhodno vprašanje – invalid III. kategorije invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Tožnik se zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni pritožil niti ni uveljavljal sodnega varstva. Zato je lahko razloge za prenehanje delovnega razmerja presojalo socialno sodišče kot predhodno vprašanje. Na podlagi ugotovitve, da je tožniku delovno razmerje prenehalo kot trajno prenehanje delavcu, neodvisno od njegove volje oz. krivde ter ob izkazani invalidnosti III. kategorije je priznalo tožniku zahtevano pravico do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev.
Glede na določbo 26. in 27. člena ZOZP je po samem zakonu za spore, kot je obravnavani, pasivno legitimirano Slovensko zavarovalno združenje. Zato ima pritožba prav, ko zatrjuje, da tožnik s tem, ko zahteva odškodnino od Z.T., s tožbenim zahtevkom zahteva posledico, na katero v zatrjevani dejanski in pravni podlagi ni osnove.
Ob dejstvu, da je Slovensko zavarovalno združenje, pozvano s strani sodišča prve stopnje, naj kot tožena stranka odgovori na tožbo, to storilo, in se tudi v nadaljevanju udeleževalo postopka kot tožena stranka, tožnik pa temu ni ugovarjal in se je z Združenjem pravdal vse do konca glavne obravnave, ob tem pa tožbenega zahtevka ni spremenil, sodišče druge stopnje meni, da pritožbeni očitek, da ni šlo le za pisno pomoto pri zapisu imena tožene stranke v izreku, ni utemeljen, saj je tožeča stranka očitno sprejemala Združenje kot toženo stranko, kar dejansko kaže na to, da je šlo za pomoto v zapisu tožbenega izreka. Na tako pomoto pa bi sodišče prve stopnje tožečo stranko v okviru materialno procesnega vodstva lahko opozorilo na podlagi določbe 1. odstavka 108. člena ZPP, ki določa, da sodišče od vložnika, če je vloga nerazumljiva, zahteva, da nerazumljivo vlogo popravi.
Zaradi obrazloženega je nepravilna pritožbena trditev, da gre v konkretnem primeru za neodpravljivo obliko nesklepčnosti tožbenega zahtevka, glede katere sodišče ni imelo dolžnosti materialno procesnega vodstva.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0055354
ZOdv člen 11, 11/1, 11, 11/1. ZOR člen 751, 751/1, 751, 751/1. ZIP člen 142, 142. ZZK člen 8, 8. ZIZ člen 168, 168/1, 168, 168/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - opustitev - pogodba o naročilu
Opustitev, ki zadeva ravnanje, ki med naročnico (nalogodajalko) in odvetnikom (prevzemnikom naročila) ni bilo dogovorjeno niti zahtevano s kakšnim pravnim aktom, ne more predstavljati podlage za ugotovitev odškodninske odgovornosti odvetnika. Dolžnost vzdrževati se pasivnih ravnanj, torej dolžnost opraviti določena dejanja zaradi preprečitve ali zmanjšanja škode mora imeti pravni temelj v zakonu, pogodbi ali drugem pravnem aktu.
V skladu z namenom posebne ureditve dedovanja zaščitenih kmetij je potrebno za zaščiteno kmetijo šteti vsako vrnjeno premoženje, ki je že pred podržavljenjem pripadalo kmetijski oziroma kmetijsko gozdarski gospodarski enoti, ki je bila kasneje (po podržavljenju) določena kot zaščitena kmetija.
ZNP člen 37. ZPP člen 319, 319. ZZK-1 člen 120, 120/2, 200, 120, 120/2, 200.
ne bis in idem - pravnomočno odločena stvar - poprava pomotnih vpisov v zemljiški knjigi
Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo o identičnem predlogu že pravnomočno odločeno, pritožnica prav v ničemer ne izpodbija, pač pa le zatrjuje drugačen potek vpisov.
prepoved izplačila po dokumentarnem akreditivu – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Zgolj s trditvami, da pogoji za izplačilo po dokumentarnem akreditivu niso izpolnjeni, ker upravičenec Slovenskega tehničnega soglasja ne more predložiti, predlagatelj predlagane začasne odredbe ne more utemeljiti. Začasne odredbe so, upoštevaje bistvene prednosti in značilnosti akreditiva, dopustne le v izjemnih primerih, kot so primeri zlorab akreditivnega upravičenca.
ZM člen 16, 16. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. OZ člen 243, 243/3, 243/4, 243, 243/3, 243/4.
pogodba o leasingu - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - menični ugovori - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim senatom
Menični zavezanec zoper imetnika menice ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja le tedaj, ko je bila menica indosirana. Ker menica, s katero je bila zavarovana terjatev iz leasing pogodbe, ni bila prenesena, ima tožena stranka ugovore v zvezi z napakami glede predmeta leasinga.
V primeru kršitve pogodbe o leasingu odškodnina obsega znesek, ki bi pripadal leasingodajalcu, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena (pozitivni pogodbeni interes). Odšteti je potrebno korist, ki jo je imel leasingodajalec s predčasnim prenehanjem pogodbe, ter znižati odškodnino, v kolikor je leasingodajalec predmet leasinga naknadno prodal pod pravo ceno.
ZOR člen 18, 99, 99/2, 262, 371, 18, 99, 99/2, 262, 371.
izpolnitev obveznosti - posledice neizpolnitve - razlaga pogodb - uporaba določil - razlaga spornih določil - pogodba o varčevanju - pogodba o modrem varčevanju
V primeru varčevalne pogodbe o modrem varčevanju ima varčevalec pravico zahtevati izpolnitev pogodbe po obrestni meri za prvo leto varčevanja, če v kasnejših obdobjih pride do znižanja obrestne mere.
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1, 337, 337/1, 360, 360/1.
nova dejstva in dokazi v pritožbi - obrazložitev pritožbe - pritožbena novota
Ustava RS v 2. členu določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Pritožbenemu sodišču ni jasno in tega ne pojasni niti pritožba, s katerim postopanjem oziroma z opustitvijo katerih svojih ravnanj je sodišče prve stopnje citirano določilo ustave kršilo, pri čemer bi ta kršitev predstavljala tudi dovoljeni pritožbeni razlog. Zato se pritožbeno sodišče o pritožbi v tem delu ne more opredeliti.
Stroški za nagrado pooblaščencu za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov, ki sta jih tožnici pred vložitvijo tožbe naslovili na toženo stranko, ni mogoče šteti kot stroške sodnega postopka. Tožnici bi zato povračilo teh stroškov morali uveljavljati s posebnim zahtevkom.
ZOR člen 312, 312/1, 312/2, 312, 312/1, 312/2. ZPP člen 319, 319/3, 319, 319/3.
ugovor pobota - pobotni ugovor - materialni pobot - procesni pobot - zahteva o poračunavanju obveznosti
S tem ko je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo plačila tožencev na račun nedovoljenih dogovorjenih obresti kot plačila glavnic posojil, je dejansko ugodilo zahtevi toženca, da se njuna preplačila obresti pobotajo z dolgovanimi glavnicami.
pritožbena novota - vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - vezanost na sodbo o prekršku - prekluzija navedb in dokazov - trditveno in dokazno breme - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi
Sodišče na sodbo o prekršku ni vezano v smislu 14. člena ZPP, saj je v skladu z navedeno zakonsko določbo vezano le na kazensko obsodilno sodbo.