nepremoženjska škoda - zvin vratne hrbtenice - telesne bolečine - strah - stroški pravdnega postopka - odmera stroškov pravdnega postopka po temelju in po višini
odgovornost mladoletnika - odgovornost staršev - odgovornost drugih za mladoletnika - odgovornost iz pravičnosti - deljena odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - požar - poravnava - pojem poravnave - vzajemne popustitve - vzajemno popuščanje - izključitev javnosti glavne obravnave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vsi toženci so bili malomarni, njihovo skupno delovanje - kajenje pod kozolcem tožnika, kjer je bila velika nevarnost sprožitve požara, pa je tožeči stranki povzročilo škodo. Zato je njihova odgovornost solidarna po 1. in 4. odst. 186. čl. OZ. Namen tega določila je olajšati položaj oškodovanca, saj bi bilo nesorazmerno težko v primerih več potencialnih povzročiteljev škode za vsakega od njih izkazati vzročno zvezo med njegovim ravnanjem in nastalo škodo; zadošča, da tožeča stranka izkaže, da je ravnanje kateregakoli od več potencialnih povzročiteljev povzročilo škodo.
Bistvo poravnave je vzajemna popustitev, če pa samo ena stran popusti drugi, tako da npr. pripozna pravico druge, ne gre za poravnavo in zanjo ne veljajo pravila o poravnavi (3. odst. 1051. čl. OZ).
Kršitev iz 13. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP glede izključitve javnosti iz glavne obravnave je storjena zgolj, kadar sodišče javnost z glavne obravnave izključi v nasprotju z zakonom, ne pa, kadar je ne izključi.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo neobstoj pobotnega ugovora zgolj iz razloga, ker ustrezen dokaz z izvedencem za ugotavljanje višine zahtevka naj ne bi bil predlagan pravočasno (uporaba eventuelne maksime iz 286. člena ZPP). Dokaz z izvedencem zaradi ugotavljanja višine primerne uporabnine za uporabo spornih poslovnih prostorov v konkretnem primeru pa po stališču pritožbenega sodišča ne zapade prekluziji iz 286. člena ZPP. Tožene stranke so se namreč sklicevale na najemno pogodbo oziroma v njej določeno najemnino, kot podlago za svoj zahtevek že v odgovoru na tožbo in predlagale dokaz z vpogledom v najemno pogodbo. Res je za ugotavljanje uporabnine, kot instituta, ki pride v poštev, ko gre za uporabo prostorov brez pravne podlage oziroma - kot v spornem primeru, ko je bila najemna pogodba razglašena za neveljavno - na podlagi kasneje odpadle podlage, ki učinkuje za nazaj v skladu z ustaljeno sodno prakso potreben dokaz z izvedencem gradbene oz. finančne stroke. Vendar pa bi moralo sodišče prve stopnje v okviru materialnega procesnega vodstva (člen 285 ZPP, ki terja od sodnika tudi skrb za ustrezno ponudbo in dopolnitev dokazil) opozoriti tožene stranke, da namesto neustreznega dokaza predlagajo drug ustrezen dokaz - to je postavitev izvedenca, ki bi izračunal višino primerne uporabnine (ki pa je načeloma - če je na primer strokovna ocena izvedenca oziroma pridobljeni podatki o povprečnih oz. primernih najemninah tako pokažejo - lahko tudi takšna, kakršna je dogovorjena najemnina). Ob tem tudi ni nepomembno, da tožnik sami višini tožbenega zahtevka niti ni substancirano nasprotoval, kar je pri toženih strankah upravičeno utrjevalo prepričanje, da dokaza z izvedencem (ki sicer predstavlja tudi sorazmerno veliko stroškovno breme) niti ni potrebno predlagati. Procesno preostro je bilo tako v izpodbijani sodbi obravnavanje dokaznega predloga, ki je bil sicer res podan že po prvem naroku za glavno obravnavo in kot takšen načelno podvržen prekluziji iz 286. člena ZPP, vendar pa ob naštetih okoliščinah iz opravičljivih razlogov podan že po časovnem trenutku določenem v cit. zakonski določbi. Zato je v spornem primeru potrebno uporabiti določbo 2. odstavka 286. člena ZPP, po katerem lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, vendar le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - identično dejansko stanje
Četudi je sodišče vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, to ne pomeni, da ne sme pri oceni obstoja temelja odškodninske odgovornosti, med drugim upoštevati tudi dejstva umika obtožnega predloga in oprostilno kazensko sodbo.
prepoved izplačila po dokumentarnem akreditivu – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Zgolj s trditvami, da pogoji za izplačilo po dokumentarnem akreditivu niso izpolnjeni, ker upravičenec Slovenskega tehničnega soglasja ne more predložiti, predlagatelj predlagane začasne odredbe ne more utemeljiti. Začasne odredbe so, upoštevaje bistvene prednosti in značilnosti akreditiva, dopustne le v izjemnih primerih, kot so primeri zlorab akreditivnega upravičenca.
Vsebina pisne vloge tožeče stranke, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo dne 9.1.2007, je vsaj dvomljiva in bi lahko predstavljala tudi skrčitev tožbenega zahtevka oziroma delni umik tožbe za glavnico. Da je vloga nejasna, izhaja tudi iz zapisnika o glavni obravnavi, ko je sodišče prve stopnje poskušalo s tožečo stranko razčistiti njeno vsebino. Na navedenem naroku sodišču to ni uspelo, pa tudi pozneje ne, ampak je sodišče prve stopnje postopalo, kot da te vloge ne bi bilo. Takšno ravnanje je v nasprotju z določbo 108. člena ZPP glede nepopolnih vlog, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka.
ZOR člen 141, 399, 399/1, 399/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
posojilo - omejitev višine pogodbenih obresti – pogodbena obrestna mera – pogodbena obrestna mera za pogodbe med posamezniki - tek zakonskih zamudnih obresti - oderuška pogodba
ZOR je pogodbeno obrestno mero za pogodbe med posamezniki omejil tako, da ta ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge na vpogled. Če so dogovorjene obresti višje, mora sodišče po uradni dolžnosti obrestno mero omejiti do višine dovoljenih obresti.
Znakov težkega gmotnega stanja ali stiske ni, kadar stranka najame posojilo zaradi izpeljave posla, torej z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339, 339/2, 339/2-8.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je izvedlo dokaz z zaslišanjem pravdnih strank. Navedba je protispisna, saj iz spisa ni razvidno, da bi sodišče pravdni stranki zaslišalo.
ZNP člen 37. ZPP člen 319, 319. ZZK-1 člen 120, 120/2, 200, 120, 120/2, 200.
ne bis in idem - pravnomočno odločena stvar - poprava pomotnih vpisov v zemljiški knjigi
Dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bilo o identičnem predlogu že pravnomočno odločeno, pritožnica prav v ničemer ne izpodbija, pač pa le zatrjuje drugačen potek vpisov.
pravice na podlagi invalidnosti, prostovoljna vključitev v zavarovanje, invalidnost III. kategorije
Zavarovancem, ki so prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je pravice iz invalidskega zavarovanja mogoče priznati le v primeru nastanka I. in II. kategorije invalidnosti.
Tožnica, ki je zaposlena s krajšim (polovičnim) delovnim časom od polnega, je sicer za razliko do polnega delovnega časa res prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, ker pa je hkrati zavarovana tudi na podlagi delovnega razmerja, ji je mogoče pravice iz invalidskega zavarovanja priznati tudi na podlagi razvrstitve v III. kategorijo invalidnosti.
Posredni posestnik uživa posestno varstvo, če je s strani tretje osebe protipravno motena ali proti njegovi volji odvzeta posest neposrednemu posestniku.
Soposestnik je upravičena do posestnega varstva proti tretjemu, ki moti posest poti.
ZOR člen 218, 218. ZPP člen 451, 451. OZ člen 197, 197.
spor majhne vrednosti - izdatek za drugega - verzija
Toženec je bil dolžan prispevati za investicijsko vzdrževanje stavbe, ker tega ni storil, je namesto njega znesek založil tožnik kot upravnik, ki je upravičen do povračila plačanega zneska.
Tožnik v času pred dnem, ko je njegova terjatev za plačilo regresa za letni dopust zapadla v plačilo, toženi stranki ni mogel dati soglasja, da to terjatev pobota s svojo terjatvijo. Takšno soglasje je neupoštevno in je do izplačila regresa za letni dopust upravičen.
prenehanje delovnega razmerja – sodno varstvo – predhodno vprašanje – invalid III. kategorije invalidnosti – nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev
Tožnik se zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja ni pritožil niti ni uveljavljal sodnega varstva. Zato je lahko razloge za prenehanje delovnega razmerja presojalo socialno sodišče kot predhodno vprašanje. Na podlagi ugotovitve, da je tožniku delovno razmerje prenehalo kot trajno prenehanje delavcu, neodvisno od njegove volje oz. krivde ter ob izkazani invalidnosti III. kategorije je priznalo tožniku zahtevano pravico do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - meritorno odločanje - odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka - odločanje s sklepom - odločanje s sodbo -aktivna legitimacija - materialnopravno vprašanje
Izpodbijana odločba je naslovljena kot sodba, z njo pa je bil predlog za izvršbo, ki se sicer obravnava kot tožba, zavržen. Torej je obravnavana odločba sodišče prve stopnje po svoji vsebini sklep. O zahtevku po vsebini se odloča s sodbo, ne s sklepom. Očitane kršitve postopka pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti iz razloga, ker je bilo z izpodbijano odločbo odločeno o zavrženju zahtevka, kar je dejansko sklep, medtem ko bi se moralo odločiti glede na v odločbi podane razloge o zahtevku po vsebini, torej s sodbo.
Prvi odstavek 243. člena OZ kot kritični trenutek določa objektivno predvidljivost škode ob kršitvi pogodbe. Ker bi toženka lahko nastanek škode preprečila tudi po 9.9.2005, ko je škodo že mogla predvideti, in je z opustitvijo skrbnosti in z neizpolnitvijo svoje obveznosti do 15.10.2005 kršila pogodbo tako pred 9.9.2005 kot tudi po 9.9.2005, je za nastalo škodo podana njena odgovornost.
Sodišče na podlagi občutkov pravdnih strank ne more odločati in je vezano na ustrezno postavljene trditve in dokaze.
dokazovanje – zaslišanje strank – izostanek z naroka
Tožnik se na pravilno vročeno vabilo na zagovor ni odzval, njegov pooblaščenec pa je navedel, da je tožnik na zdravljenju v tujini, za svojo navedbo ni predložil dokazov. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izvedlo narok za glavno obravnavo v odsotnosti tožnika, ne da bi izvedlo dokaz z njegovim zaslišanjem, in sprejelo odločitev na podlagi preostalih dokazov.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - znižanje cene - pred pravdno pridobljeno izvedensko mnenje
Napaka je bila odpravljena že v podaljšanem garancijskem roku, manjvrednosti vozila ni in s tem tudi ne podlage za znižanje kupnine ali za plačilo odškodnine.