Prvi odstavek 243. člena OZ kot kritični trenutek določa objektivno predvidljivost škode ob kršitvi pogodbe. Ker bi toženka lahko nastanek škode preprečila tudi po 9.9.2005, ko je škodo že mogla predvideti, in je z opustitvijo skrbnosti in z neizpolnitvijo svoje obveznosti do 15.10.2005 kršila pogodbo tako pred 9.9.2005 kot tudi po 9.9.2005, je za nastalo škodo podana njena odgovornost.
Sodišče na podlagi občutkov pravdnih strank ne more odločati in je vezano na ustrezno postavljene trditve in dokaze.
garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - znižanje cene - pred pravdno pridobljeno izvedensko mnenje
Napaka je bila odpravljena že v podaljšanem garancijskem roku, manjvrednosti vozila ni in s tem tudi ne podlage za znižanje kupnine ali za plačilo odškodnine.
dokazovanje – zaslišanje strank – izostanek z naroka
Tožnik se na pravilno vročeno vabilo na zagovor ni odzval, njegov pooblaščenec pa je navedel, da je tožnik na zdravljenju v tujini, za svojo navedbo ni predložil dokazov. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno izvedlo narok za glavno obravnavo v odsotnosti tožnika, ne da bi izvedlo dokaz z njegovim zaslišanjem, in sprejelo odločitev na podlagi preostalih dokazov.
prepoved izplačila po dokumentarnem akreditivu – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Zgolj s trditvami, da pogoji za izplačilo po dokumentarnem akreditivu niso izpolnjeni, ker upravičenec Slovenskega tehničnega soglasja ne more predložiti, predlagatelj predlagane začasne odredbe ne more utemeljiti. Začasne odredbe so, upoštevaje bistvene prednosti in značilnosti akreditiva, dopustne le v izjemnih primerih, kot so primeri zlorab akreditivnega upravičenca.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0055280
ZOR člen 372, 372/1, 372, 372/1. ZD člen 142, 142/1, 142, 142/1. ZPP člen 436, 436/1, 436, 436/1. OZ člen 376, 1060, 376, 1060.
obročno plačilo - zastaranje - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - tek obresti
Terjatev do zapuščine je predmet obligacijskega prava, ne pa predmet dednega prava. Ker gre za enotno terjatev, ki jo je treba plačati po obrokih, velja 3 letni zastaralni rok.
redna odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev – plača
Okoliščina, da je bila tožniku v novi pogodbi o zaposlitvi, ki mu je bila ponujena ob odpovedi, določena nižja plača, ni odločilno dejstvo pri presoji, ali mu je bila ponujena ustrezna zaposlitev.
nova dejstva in dokazi v pritožb - pritožbena novota - dokazovanje splošno znanih dejstev
Splošno znanih dejstev sicer ni potrebno dokazovati (5. odstavek 214. člena ZPP), vendar pa jih je vseeno potrebno pravočasno navajati.
Da naj bi bil v kraju obravnavanega dogodka običaj, da se od velikega petka do ponedeljka ne dela, je skladno določbi 1. odst. 337. člena ZPP neupoštevana pritožbena novota, saj ni izkazano, da tega dejstva ne bi bilo možno navajati že med postopkom pred sodiščem prve stopnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Zgolj ustno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ne zadošča za kasnejšo zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZOR člen 141, 399, 399/1, 399/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12.
posojilo - omejitev višine pogodbenih obresti – pogodbena obrestna mera – pogodbena obrestna mera za pogodbe med posamezniki - tek zakonskih zamudnih obresti - oderuška pogodba
ZOR je pogodbeno obrestno mero za pogodbe med posamezniki omejil tako, da ta ne sme presegati obrestne mere, ki se v kraju izpolnitve plačujejo za hranilne vloge na vpogled. Če so dogovorjene obresti višje, mora sodišče po uradni dolžnosti obrestno mero omejiti do višine dovoljenih obresti.
Znakov težkega gmotnega stanja ali stiske ni, kadar stranka najame posojilo zaradi izpeljave posla, torej z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti.
SZ člen 39, 39. ZPP člen 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 367, 367/1, 319, 319/1, 339, 339/2, 339/2-14, 367, 367/1. SZ-1 člen 84, 84.
pravnomočno razsojena stvar - res iudicata - obseg pravnomočnosti - oddaja stanovanja v najem - tožba na izpraznitev stanovanja
Čeprav se pravnomočnost ne nanaša na dejanske ugotovitve, je pri presoji, ali gre za že razsojeno stvar, treba upoštevati sodbo kot celoto, torej poleg izreka samega tudi dejansko stanje in pravno podlago.
V 1. odstavku 139. člena ZPIZ-1 je opredeljenih devet osnovnih življenjskih potreb, in sicer:
gibanje v stanovanju, gibanje zunaj stanovanja, hranjenje, oblačenje, slačenje, obuvanje, sezuvanje, skrb za osebno higieno in opravljanje drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja.
Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine življenjskih potreb ima po drugem odstavku 139. člena ZPIZ-1 upravičenec, ki pomoč potrebuje za opravljanje več kot polovice osnovnih življenjskih potreb.
ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 28, 28/2, 28/4, 28, 28/2, 28/4. SPZ člen 105, 256, 266, 266/1, 105, 256, 266, 266/1. ZZK-1 člen 11, 11.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobroverna posest - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vsebina vpisov - nepremičnine - samostojen predmet stvarnih pravic
Glede na to, da je v korist toženca vknjižena lastninska pravica v zemljiški knjigi na celoti nepremičnini, je povsem jasno, da tožnika nista bila dobroverna posestnika sporne kleti.
Po določbi 11. čl. ZZK-1 se v zemljiško knjigo vpisuje nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Vpišejo se kot zemljiška parcela ali kot objekt oziroma njegov posamezen del, če zakon določa, da je lahko samostojen predmet stvarnih pravic. Vknjižba lastninske pravice le na kletnem prostoru po presoji pritožbenega sodišča ne bi bila mogoča, saj glede na trditve tožnikov ne gre niti za stavbno pravico v smislu 256. člena SPZ niti za etažno lastnino v smislu 105. člena SPZ.
vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo - identično dejansko stanje
Četudi je sodišče vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo v kazenskem postopku glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, to ne pomeni, da ne sme pri oceni obstoja temelja odškodninske odgovornosti, med drugim upoštevati tudi dejstva umika obtožnega predloga in oprostilno kazensko sodbo.
V kolikor pritožnik zatrjuje, da je bil pri podaji dedne izjave v zmoti, mora zahtevati razveljavitev dedne izjave oziroma izjave o odstopu dednega deleža s tožbo v pravdnem postopku.
trditveno in dokazno breme - vsebina tožbe - nepopolnost tožbe - substanciranje tožbe s prilogami - vsebina prilog tožbe
Sklicevanje na priloge se lahko nanaša le na dokaz teh navedb ali na natančnejše substanciranje teh navedb. V konkretni zadevi je tožeča stranka postavila ustrezne navedbe in pri priloženih listinah ne gre za utemeljevanje dejanske podlage, ki je sama tožba ne vsebuje.
ZM člen 16, 16. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356, 8, 339, 339/2, 339/2-14, 356. OZ člen 243, 243/3, 243/4, 243, 243/3, 243/4.
pogodba o leasingu - odškodnina - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - menični ugovori - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nova glavna obravnava pred drugim senatom
Menični zavezanec zoper imetnika menice ne more uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja le tedaj, ko je bila menica indosirana. Ker menica, s katero je bila zavarovana terjatev iz leasing pogodbe, ni bila prenesena, ima tožena stranka ugovore v zvezi z napakami glede predmeta leasinga.
V primeru kršitve pogodbe o leasingu odškodnina obsega znesek, ki bi pripadal leasingodajalcu, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena (pozitivni pogodbeni interes). Odšteti je potrebno korist, ki jo je imel leasingodajalec s predčasnim prenehanjem pogodbe, ter znižati odškodnino, v kolikor je leasingodajalec predmet leasinga naknadno prodal pod pravo ceno.