redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – izostanek z dela – možnosti za nadaljevanje z delovnim razmerjem
Ker je tožnik dvakrat neupravičeno izostal z dela, mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Nadaljevanje delovnega razmerja med strankama namreč ni bilo mogoče, saj so pri toženi stranki delavci delo opravljali v skupinah in je odsotnost enega delavca povzročila, da posamezni segmenti dela niso bili usklajeni. Za preprečitev zamude je bilo potrebno najeti druge delavce, s čimer so se stroški gradnje povečali.
Tožeča stranka ni upravičena do vračila štipendije, saj je tožencu delovno razmerje predčasno prenehalo iz razlogov na njeni strani in sicer zato, ker mu ni ponudila ustrezne pogodbe o zaposlitvi, ampak pogodbo o zaposlitvi za določen čas s krajšim delovnim časom 20 ur tedensko, pri čemer je moral večino dela opraviti ob vikendih in praznikih.
Razpisni pogoj „najmanj pet let delovnih izkušenj z ustreznimi organizacijskimi in upravljalskimi znanji“ je potrebno razumeti tako, da se zahtevajo delovne izkušnje na katerem koli delovnem mestu, na katerem si je kandidat pridobil ustrezna organizacijska in upravljalska znanja. Ker organizacijskih in upravljalskih izkušenj, ki jih je tožnica pridobila z vodenjem trgovine, ni mogoče primerjati z organizacijskimi in upravljalskimi znanji, ki so potrebna za vodenje bolnišnice s 700 zaposlenimi, razpisnih pogojev ne izpolnjuje.
Sodišče namreč pri prisoji denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ni vezano na izvedenčevo odstotkovno oceno zmanjšanja življenjske aktivnosti, mora pa, v kolikor izvedensko mnenje oceni kot strokovno in zanesljivo, v okviru dejanske podlage svoje odločitve upoštevati posledice, ki jih izvedenec kot strokovnjak s tega področja pri oškodovancu ugotovi, kakor tudi opis omejitev, ki jih tožnik zaradi njih v vsakodnevnem življenju trpi.
Ker je druga nasprotna udeleženka hkrati s pristankom na umik predloga priglasila svoje stroške, ki so ji v postopku do tedaj nastali, je prvostopenjsko sodišče pravilno te stroške odmerilo (v odmero se pritožniki ne spuščajo) in jih zakonito naložilo v breme predlagateljem.
Ker pravdni postopek (po sklepu o dovolitvi obnove postopka), ki se vodi pod opr. št. III P 1416/2006, še ni pravnomočno zaključen, po oceni sodišča druge stopnje v omenjeni zadevi niso podane okoliščine, ki bi omogočale presojo o izpolnjenosti predpostavke iz tretje alineje. Vknjižba lahko v takšnem primeru postane kasneje neutemeljena zato, ker je končna odločitev (odločba) na podlagi odločitve o izrednem pravnem sredstvu, oziroma v ponovljenem postopku (če je bila odločba, ki je bila podlaga za vknjižbo, razveljavljena oziroma odpravljena) takšna, da na njeni podlagi vknjižba ne bi bila dovoljena. Zato se izkaže, da je odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka v predmetni zadevi pred pravnomočnostjo odločbe, izdane v zadevi opr. št. III P 1416/2006, preuranjeno.
Ker pokojnemu zavarovancu, po katerem tožnica uveljavlja pravico do vdovske pokojnine, pokojninska doba, dopolnjena v Sloveniji, ni bila upoštevana pri priznanju pravice do invalidske pokojnine v Bosni in Hercegovini (temveč samo na podlagi dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini) in zato ne gre za stanje iz 177. člena ZPIZ-1, ko bi pokojni zavarovanec že opravil izbiro med pokojninami, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka napačna. Pritožbeno sodišče je zato sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je opravilo izpodbijani odločbi in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje, v katerem bo razčistil pogoje na strani umrlega zavarovanca in pogoje na strani tožnice ter odločil o tožničini pravici do vdovske pokojnine.
Obročno odplačevanje taks je podvrsta oprostitve plačila taks. Tako se tudi za obročno odplačevanje sodnih taks uporabljajo iste določbe glede pravočasnosti predloga, kot za oprostitev plačevanja taks.
delitev stvari - delitev z izplačilom solastninskih deležev
Čeprav zakon izrecno predvideva le možnost, da eden od solastnikov, ki to sam predlaga, izplača ostale in tako postane lastnik stvari v celoti, pa ne prepoveduje nasprotnega, torej možnosti, da več solastnikov skupaj izplača ostale ali posameznega solastnika in tako pridobi ustrezen del njegovega solastninskega deleža.
V čas zavarovanja, od katerega je odvisno trajanje pravice do denarnega nadomestila, se ne upošteva čas, ko je bila tožnica kot brezposelna oseba vključena v javna dela.
ZPP člen 165, 165/2, 313, 458, 165, 165/2, 313, 458. OZ člen 299, 376, 382a, 299, 376, 382a.
zamudne obresti - tek obresti - ne ultra alterum tantum
V kolikor bi zamudne obresti od posameznih prisojenih zneskov še v času veljavnosti 376. člena OZ dosegle glavnico, bi po samem zakonu prenehale teči in jih tudi odprava pravila ne ultra alterum tantum za zamudne obresti z OZ-A ne bi mogla znova spraviti v tek.
izostanek iz prvega naroka - pravočasna predložitev dokazil o odsotnosti iz naroka - nepopolna vloga - sklepčnost tožbe
Kljub temu da je v 6. točki vabila citiran stari 282. člen ZPP, pa je zaradi priloženega opozorila, ki pojasnjuje, da bo sodišče uporabilo ZPP-D, stranka bila nedvoumno in izrecno opozorjena na posledice izostanka.
Sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi dokazil, ki bi izkazovali upravičeno odsotnost z naroka, če ta ni predlagala preložitve naroka, pa tudi dokazil o tem, da je odsotnost nujna, ni predložila.
Po 1. odst. 108. člena ZPP se pošlje v popravo ali dopolnitev samo vloga, ki je nerazumljiva, ter vloga, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.
obličnost predpogodbe - pogodba o prenosu lastninske pravice na nepremičnini
Predpogodba mora biti v skladu z 2. odstavkom 33. člena OZ sklenjena v obliki, predpisani za veljavnost glavne pogodbe. Če predpogodba ureja bistvene sestavine bodoče pogodbe o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, mora biti le-ta sklenjena v pisni obliki (52. člen OZ). V skladu z 2. odst. 51. člena morajo biti tudi poznejše spremembe ali dopolnitve pogodbe sklenjene v zahtevani obliki.
ZZK-1 člen 41, 188, 188/2, 188/3, 41, 188, 188/2, 188/3.
vzpostavitev etažne lastnine - sporazum lastnikov - sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino
Kadar je akt o oblikovanju etažne lastnine pravni posel (enostranski posel lastnika nepremičnine o oblikovanju etažne lastnine ali večstranski posel vseh solastnikov nepremičnine o delitvi solastnine v etažno lastnino), mora biti za vpis etažne lastnine podpis lastnika oziroma vseh solastnikov na tem poslu overjen.
Za veljavnost delilnega sporazuma se ne zahteva notarske overitve, vendar (pravilna) sklenitev sporazuma (zavezovalni pravni posel) še ne pomeni nastanka etažne lastnine. Kot tudi sicer velja na nepremičninskem področju, je za to potreben še vpis v zemljiško knjigo (razpolagalni pravni posel), ki terja zasebno listino, na kateri morajo biti podpisi vseh solastnikov overjeni.
ZJU člen 123, 123/1, 123/1-1, 124, 124/1, 124/1-2.
disciplinski postopek – lažja disciplinska kršitev – denarna kazen
Določbe ZJU o disciplinski odgovornosti so sicer z novelo ZJU-B prenehale veljati, vendar se še naprej uporabljajo do sklenitve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti, razen določb o odvzemu položaja oziroma razrešitve s položaja, razrešitve naziva in imenovanja v eno stopnjo nižji naziv ter odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ker sklep, s katerim je bil tožnici izrečen disciplinski ukrep denarne kazni, ne predstavlja nobene od navedenih izjem in ker v spornem obdobju kolektivna pogodba še ni bila sprejeta, je tožena stranka ravnala zakonito s tem, ko je tožnico spoznala za odgovorno za lažje disciplinske kršitve po 123. čl. ZJU.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – teža kršitve
Teža kršitve obveznosti iz delovnega razmerja mora biti znatna, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR zakonita. Ni pa le delodajalec tisti, ki pretehta pomen in težo očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ampak je predvsem naloga sodišča, da glede na okoliščine konkretnega primera kršitev objektivno presodi. Ker tožnikovega ravnanja kot hujšo kršitev ni mogoče opredeliti (izostanek podpisa vodje poslovalnice tožene stranke na eni izmed pogodb), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – obvestilo o nameravani odpovedi – odpovedni rok – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Utemeljenost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma obstoj poslovnega razloga v smislu ugotovitve prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji pogodbe o zaposlitvi ni odvisna od dejanske navzočnosti delavca na delovnem mestu, na katero se pogodba o zaposlitvi nanaša. Tako ni nezakonito ravnanje tožene stranke, ki je tožnici takoj po reintegraciji v delovno razmerje podala obvestilo o nameravani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.
Na ugotovitev o obstoju poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi ne vpliva dejstvo, da je tožnica v času odpovednega roka delo še vedno opravljala. V tem času namreč pogodba o zaposlitvi še vedno velja, tako da je dolžna vsaka od pogodbenih strank uresničevati svoje obveznosti iz delovnega razmerja. Če pa v tem času delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu delodajalec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, kar prav tako ne vpliva na zakonitost predhodne redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
pogodba o zaposlitvi – smiselna uporaba splošnih pravil civilnega prava – ničnost – poseg v ustavne pravice
Določilu v pogodbi o zaposlitvi, po katerem se je toženec zavezal vrniti znesek izplačane nagrade za lojalnost ter stroške strokovnih izobraževanj za obdobje zadnjih dveh mesecev, če po svoji volji ali krivdi povzroči prenehanje delovnega razmerja ali če ravna v nasprotju s pogodbenim določilom, je neveljavna, saj toženca nesorazmerno omejuje pri iskanju nove zaposlitve in se nesorazmerno posega v njegove ustavne pravice do proste izbire zaposlitve in do proste gospodarske pobude ter je neprimerno sredstvo za zaščito materialnih pravic in interesov tožeče stranke.
Tožnikov položaj je bil ob zaposlitvi v družbi X po prenehanju delovnega razmerja zaradi stečaja družbe Y popolnoma enak, kot položaj delavcev, ki jim zaradi prevzema na delo k drugem delodajalcu preneha delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu. V obeh primerih gre za ukinitev določene dejavnosti, za prenehanje potrebe po delu vseh delavcev, ki so v tej dejavnosti delali, za nadaljevanje dela na istih delih, istih delovnih sredstvih in v istih delovnih prostorih pri novem delodajalcu. V obeh primerih je razlog za prehod ekonomske narave in v obeh primerih s tem soglašata oba delodajalca. V konkretnem primeru je bil dogovor o prevzemu delavcev dosežen že pred uvedbo stečajnega postopka, tako da ni razumnega oziroma stvarnega razloga, da bi se položaj delavcev obravnaval drugače kot položaj delavcev, ki preidejo k drugemu delodajalcu na podlagi sporazuma med delodajalcema, kljub temu, da je bil sporazum o prezaposlitvi delavcev dosežen šele po uvedbi stečajnega postopka. Pri presoji dolžine odpovednega roka in višine odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bila tožniku podana s strani družbe X, je treba upoštevati tudi delovno dobo pri prejšnjem delodajalcu, družbi Y.