UPRAVNI SPOR - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS1014815
ZUS-1 člen 14, 14/2, 22, 22/1. ZST-1 člen 1, 1/3. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse za revizijo - umik revizije - domneva umika revizije - domneva umika zahtevka o stroških
Ker revident kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse v roku 15 dni ni plačal, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse pa niso podani, je Vrhovno sodišče štelo, da je revident revizijo umaknil.
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 24, 25, 269, 270, 271, 272, 273, 274. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - COVL - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek
Sprožitev kompetenčnega spora ni neomejena, saj ga lahko sodišče, ki meni, da ni krajevno pristojno, sproži le v mejah 22. člena ZPP.
ZKP člen 200, 200/3, 201, 201/1-1. Evropska konvencija o izročitvi člen 14.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pripor - odreditev pripora - begosumnost - načelo specialnosti
Načelo specialnosti ne more biti ovira za izdajo sklepa o odreditvi pripora za kazniva dejanja, za katera oseba ni bila izročena, saj je prav izdaja tega sklepa nujni pogoj za pridobitev soglasja zaprošene države za pregon teh kaznivih dejanj (kar je izjema od načela specialnosti).
Odsotnost soglasja za pregon zaprošene države ni okoliščina, ki bi izključevala izdajo sklepa o odreditvi pripora. Dokler soglasje pristojnih organov zaprošene države ne bo pridobljeno, pa na podlagi takega sklepa osumljencu ni dopustno odvzeti prostosti.
Odreditev pripora zoper obdolženca, zoper katerega je bil pripor že odrejen v drugem kazenskem postopku, praviloma ni dopustna. Kadar pa teh kazenskih postopkov ni moč združiti med seboj, je dopustno pripor odrediti tudi v drugem kazenskem postopku, pri čemer se novi pripor začne izvrševati šele po prenehanju pripora v zadevi, v kateri je bil najprej odrejen.
ZMZ člen 30, 45, 46, 54, 55, 55/1. ZUS-1 člen 27, 27/1-2, 27/3, 64, 64/1-2, 64/1-3. ZUP člen 237, 237/2-3.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - obveznost osebnega razgovora - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nepopolna obrazložitev odločbe tožene stranke - krvno maščevanje - subsidiarna uporaba ZUP
V obravnavanem primeru pa je tožena stranka odločila o tožnikovi prošnji v pospešenem postopku na podlagi 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 55. člena ZMZ, torej bi morala glede na določbo druge alineje 46. člena ZMZ v tem primeru opraviti osebni razgovor vsaj v zvezi s 3. in 5. točko prvega odstavka 55. člena ZMZ.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 31. ZPP člen 86, 86/4, 104, 108, 367č.
nerazumljiva vloga - vloga v tujem jeziku - poprava vloge - nedovoljena vloga - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit
Revident je revizijo vložil sam v tujem jeziku, ki pri sodišču ni v uradni rabi, kar pomeni, da je vložil nerazumljivo vlogo. Vrhovno sodišče od revidenta kljub temu ni zahtevalo, da mora vlogo popraviti, ker je vloga zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti tudi nedovoljena in jo je bilo treba zavreči že iz tega razloga.
pripor - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da ni potrebno, da bi bile podane vse v 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP naštete okoliščine, temveč mora biti izkazana vsaj ena okoliščina objektivne in ena subjektivne narave.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivosti sodbe - vpliv na zakonitost – vročitev predloga za podaljšanje pripora zagovorniku
ZKP in Ustava Vrhovnega sodišča ne omejujeta, da bi smelo pripor obdolžencu podaljšati le enkrat, omejujeta ga le glede časa trajanja pripora, saj sme Vrhovno sodišče pripor podaljšati za največ tri mesece, pripor pa sme pred vložitvijo obtožnice trajati največ šest mesecev.
S preprodajo drog, ki povzročajo odvisnost, se v kar največji meri ogroža zdravje in življenje ljudi, zato je vprašanje, ali je bilo zaradi obdolženkinega ravnanja zdravje konkretnih oseb že prizadeto, za presojo nujnosti ter sorazmernosti pripora pravno irelevantno.