Ovadba je sporočilo državnemu tožilcu ali policiji, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, iz česar izhaja, da je potrebno kazensko ovadbo podati ali policiji ali državnemu tožilstvu, zato zapisa oškodovančeve izjave v zapisniku CSD ni mogoče šteti za kazensko ovadbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - odločba o kazenski sankciji – primernost kazni
Zagovornik obsojenca je zahtevo vložil zaradi odločbe o izrečeni kazni, s katero pa ni bila prekoračena zakonska pravica oziroma jo je vložil, ker meni, da sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša. To je sicer dovoljeni pritožbeni razlog po prvem odstavku 374. člena ZKP, vendar pa iz tega razloga po 420. členu ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Sila, ki je v opisu kaznivega dejanja sicer vsebovana, ni opredeljena kot sredstvo prisiljenja, s katero bi obsojenec prišel do protipravno pridobljene premoženjske koristi. Konstitutivni element kaznivega dejanja ropa je namreč ravno sila, usmerjena proti posestniku stvari, ki si jo želi storilec protipravno prilastiti.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1014834
ZUS-1 člen 77. ZPP člen 339, 339/2-14. ZMZ člen 75.
mednarodna zaščita - predaja prosilcev Madžarski kot odgovorni državi - absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem sporu - nespoštovanje odločbe in napotkov Vrhovnega sodišča - absolutna bistvena kršitev pravil postopka - glavna obravnava
Če Vrhovno sodišče zaradi kršitev pravil postopka v upravnem sporu, ki jih zakrivi prvostopenjsko sodišče, prvostopenjsko sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponoven postopek ter mu da navodila za nov postopek, je sodišče prve stopnje vezano na odločitev in napotke Vrhovnega sodišča, in mora samo odpraviti očitne kršitve, ne pa odpraviti upravni akt in zadevo vrniti upravnemu organu v nov postopek. Če v ponovljenem postopku ugotovi, da je dejansko stanje nepopolno oziroma nepravilno ugotovljeno, mora v skladu s 75. členom ZMZ opraviti glavno obravnavo in odločiti na podlagi dopolnjenega dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Okoliščine, ki dvom v ekonomičnost vodenja postopka vzbujajo pri sodišču, ne pa pri strankah, glede na relativno majhno oddaljenost Celja (kot bližnjega sodišča) od Ljubljane ne utemeljujejo določitve drugega pristojnega sodišča.
priznanje mednarodne zaščite - redni postopek - izpolnjevanje pogojev - dejanja preganjanja - pogoji za priznanje statusa begunca - pogoji za priznanje subsidiarne zaščite
Dogodki, ki jih je tožnica doživela, ne dosegajo kriterijev preganjanja oziroma ne kažejo na preganjanje zaradi političnega prepričanja, zato niso izpolnjeni pogoji za priznanje statusa begunca.
Tožnica tudi ni navedla utemeljenih razlogov, da bi ob vrnitvi v izvorno državo bila soočena z utemeljenim tveganjem, da utrpi resno škodo.
Strah pred morebitno uvedbo kazenskega postopka sam po sebi ne more biti razlog za podelitev mednarodne zaščite. Podatki o slabih razmerah v izvorni državi (razseljene osebe, oboroženi spopadi) pa se nanašajo na izhod iz države, kjer pa tožnica ne živi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007181
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 424, 424/1. ZVPoz člen 10, 24, 37, 37/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - povzročitev splošne nevarnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - blanketna norma - opis kaznivega dejanja
Obrazložitev sodbe mora vselej obsegati razloge o odločilnih dejstvih, sodišču pa se pri tem ni potrebno opredeljevati do vseh izvedenih dokazov, če obstoj določenih dejstev jasno in nedvoumno izhaja že iz drugih dokazov. Opredelitev sodišča prve stopnje do pisnega mnenja izvedenca in priče bi bila zato v obrazložitvi sodbe nujna samo, če bi iz teh dokazov izhajala protislovnost z dokazi, na katere je sodišče oprlo svojo odločitev o obstoju odločilnih dejstev.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007193
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 378, 420, 420/2. KZ-1 člen 299. ZPol člen 38.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - obvestilo o pritožbeni seji - vpliv na zakonitost - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - varnostni pregled
Varnostni pregled po 38. členu ZPol ni povezan z zbiranjem dokazov kaznivega dejanja, zato pogoj za ta ukrep ni določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Namen varnostnega pregleda je zagotoviti varnost policista in drugih oseb v postopku, ker pa gre za poseg v zasebnost in dostojanstvo osebe pa sme policist varnosti pregled opraviti le, če je podana verjetnost (samo)napada.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pripor - podaljšanje pripora ob izreku sodbe
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep s katerim je bil zoper starejšega mladoletnika podaljšan pripor ob izreku sodbe, s katero je bil starejši mladoletnik obsojen na kazen mladoletniškega zapora, ni dovoljena.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1, 424, 424/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa
Če sodba sodišča prve stopnje vsebuje razloge o odločilnih dejstvih in sodišče druge stopnje tem samo pritrdi, tako da navede, da se s sodbo sodišča prve stopnje strinja, ni mogoče trditi, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Ta bi bila podana samo, če niti v sodbi sodišča prve stopnje niti v sodbi pritožbenega sodišča sploh ne bi bilo razlogov o odločilnih dejstvih.
Če Vrhovno sodišče razveljavi sodbo Upravnega sodišča zaradi bistvene kršitve pravil postopka v upravnem sporu (pomanjkanje opredelitve sodišča prve stopnje do tožbenih navedb in nasprotje med listinami in njihovim povzemanjem v sodni odločbi) ter sodišču prve stopnje naloži, katera dejanja mora ponovno opraviti, je upravno sodišče dolžno tako odločitev Vrhovnega sodišča in njegove napotke upoštevati, ne pa odpraviti izpodbijani del in toženi stranki naložiti tisto, kar bi moralo storiti samo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršilni postopek - hči upnika kot uslužbenka pristojnega višjega sodišča - strokovna sodelavka - objektivna nepristranskost
Če bi v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki so v pogostih stikih z omenjeno strokovno sodelavko, ki pretežno sodeluje v izvršilnih zadevah, bi bila lahko, upoštevajoč tudi dejstvo, da je civilni oddelek sodišča relativno majhen in je delo organizirano le v dveh senatih, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
mednarodna zaščita - priznanje - mladoletni prosilec, ki med postopkom postane polnoleten - družinsko nasilje nad otroki oziroma mlajšimi polnoletniki - begunec - subsidiarna zaščita - procesna sposobnost starejših mladoletnikov
Polnoletni mlajši moški (mlajši polnoletnik) ne more spadati v „določeno družbeno skupino“ v smislu 2. člena ZMZ. Družinsko nasilje, ki bi grozilo mlajšemu polnoletniku ob vrnitvi v izvorno državo (Kosovo) ni resna škoda v smislu 28. člena ZMZ, saj lahko sam poskrbi zase (se odseli od doma, se takemu početju izogne ali upre), prijavi pristojnim organom, ki na Kosovu so in so mu sposobni nuditi zaščito, če bo dejanje nasilja prijavil.
ZDZdr člen 30, 41, 41/1. ZPP člen 25. ZNP člen 37.
spor o pristojnosti - jezikovna razlaga zakona - izbirna krajevna pristojnost - predlog za zdravljenje brez privolitve nasprotnega udeleženca - bivališče nasprotnega udeleženca
Prvi odst. 41. čl. ZDZdr uzakonja izbirno krajevno pristojnost; predlagatelju torej daje možnost, da vloži predlog pri sodišču splošne pristojnosti (na območju katerega ima oseba stalno prebivališče) ali pri sodišču posebne pristojnosti (na območju katerega ima oseba začasno prebivališče)
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017064
ZPP člen 367a, 367c. ZOR člen 99 - 102.
predlog za dopustitev revizije - varstvo lastninske pravice - pravica uporabe nepremičnine - prepoved uporabe poti - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog druge tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - mati tožnika kot uslužbenka pristojnega sodišča - vpisničarka - majhno sodišče
Zaposlitev tožnikove matere kot vpisničarke na pristojnem sodišču, ki je majhno sodišče v majhnem kraju, je tehten razlog za določitev drugega sodišča, kar zagotavlja objektivno nepristransko sojenje.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne stvari - poledenelo parkirišče kot nevarna stvar - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - padec na poledenelem parkirišču - skrbnost dobrega strokovnjaka - opustitev čiščenja - vmesna sodba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016983
URS člen 22. ZPP člen 254, 339, 339/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 465, 494.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - odgovornost za stvarne napake - znižanje kupnine - odškodnina - obvestilo o napaki - rok za grajanje napak - omejitve javnopravne narave - odgovornost za pravne napake - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - metoda izračuna vrednosti nepremičnine - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev novega izvedenca - pravica do enakega varstva pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja,
ali dejstvo, da nepremičnina, ki je bila predmet kupoprodajne pogodbe med pravdnima strankama, nima ne gradbenega in ne uporabnega dovoljenja, glede na konkretne okoliščine zadeve, predstavlja omejitev javnopravne narave in s tem pravno napako (494. člen OZ).