Tožnik si zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta glede podrejenega tožbenega zahtevka ni zagotovil pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o tem (edinem še aktualnem) zahtevku, zaradi česar je Vrhovno sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper (2003).
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - višina odškodnine - vrednotenje nepremičnin - stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - izjemno ugodna lokacija
Območja t.i. „izjemno ugodnih lokacij“, ki so poimensko določena v 12. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Koper, se uporabljajo za namen določitve višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in njegove odmere na teh območjih (tj. za vrednotenje nadomestila), ne pa tudi za druge namene, na primer za določanje vrednosti nepremičnin (tj. za vrednotenje nepremičnin).
UPRAVNI SPOR - IZVRŠILNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1014825
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 77. ZPP člen 339, 339/2-14.
inšpekcijski ukrep - pritožba zoper sklep o dovolitvi izvršbe - tožba zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe - upravni akt - sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev - dovoljen upravni spor
Sklep o zavrženju pritožbe zoper sklep o dovolitvi izvršbe izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato je zoper tak sklep upravni spor dovoljen.
Sodišče druge stopnje je pravilno izpostavilo, da tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje po ugovoru tožencev ni dokazala utemeljenih razlogov, zakaj v obdobju, ko je bilo še plačano skladiščenje odpeljanih stvari, torej v prvih štirinajstih dneh po deložaciji, ni dvignila opreme in dokumentacije, s čimer bi lahko bistveno zmanjšala škodo.
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da tožeča stranka po ugovorih tožencev, s katerimi sta procesno dokazno breme prevalila nazaj na tožnico, ni opredelila, katere stvari so bile odpeljane, katere stvari so ji bile vrnjene, kolikšna je bila starost in vrednost teh stvari. Pravilno sta obe sodišči opozorili, da bi morala tožeča stranka glede na ugovore tožencev svoje tožbene navedbe nadgraditi tako, da bi natančno opredelila, kakšne prihodke bi glede na konkretne okoliščine lahko ustvarila, če škodnega dogodka ne bi bilo. Po oceni Vrhovnega sodišča je tako postopkovno in materialnopravno pravilen končni sklep, da tožeča stranka dokaznega bremena ni zmogla.
ZST-1 člen 6. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3.
neplačilo sodne takse za revizijo - plačilo sodne takse na račun nepristojnega sodišča - očitna pomota pri plačilu sodne takse - obvestitev pristojnega sodišča - predložitev dokazila o plačilu sodne takse - domneva umika revizije
Ker prvostopenjsko sodišče s podatkom o plačilu sodne takse ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bilo seznanjeno, samo (ne da bi o tem imelo kakršen koli indic) pa tudi ni dolžno poizvedovati, če je stranka pomotoma sodno takso plačala na kakšno drugo sodišče v državi, je neutemeljen pritožbeni ugovor, da bi moralo prvostopenjsko sodišče pri odločanju o umiku revizije upoštevati, da je bila sodna taksa pravočasno plačana, a zaradi očitne pomote na prehodni račun nepristojnega sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007186
ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-1, 445. KZ člen 252.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - obvestilo o seji pritožbenega senata - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja - pranje denarja
Kaznivo dejanje velike tatvine je bilo dokončano s trenutkom, ko so bili z uspešnim vdorom v bančno aplikacijo NLB iz TRR oškodovanca nakazani zneski na račun obsojenca in njegove matere. S tem trenutkom so namreč neznani storilci s tem negotovinskim denarjem že razpolagali in njihovo ravnanje, ko so tako pridobljene zneske prilaščenega denarja nakazali na omenjena računa obsojenca in njegove matere, je bilo že ravnanje v okviru zakrivanja izvora tega denarja.
ZPP člen 7, 212, 214, 377. ZOR člen 99, 567. ZFPPIPP člen 207, 207/2, 301, 301/1, 301/2, 302, 374, 374/1, 374/2.
dopuščena revizija - najemna pogodba - obseg odpovedi najemne pogodbe - razlaga pogodbe - ugotavljanje dejstev v pritožbenem postopku - dovoljenost revizije - začetek stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka po vložitvi revizije - priznanje terjatve v stečajnem postopku - pravni interes za revizijo - pravica do revizije - zavrženje revizije
Toženka je s priznanjem terjatve v stečaju (naknadno) izgubila tako pravico do revizije kot tudi pravni interes zanjo (prvi in drugi odstavek 374. člena ZPP).
ZUS-1 člen 34, 34/2. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 142/1, 142/3, 142/2.
plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - fikcija vročitve - delno plačilo sodne takse - domneva umika tožbe
Plačilo sodne takse je procesna predpostavka, ki je izpolnjena le, če je sodna taksa plačana v celoti. Delno plačilo (ne glede na to, kolikšen del sodne takse je plačan) ne omogoča meritornega odločanja sodišča. ZPP namreč nima določb o delnem plačilu sodne takse, kar pomeni, da njeno (ne)plačilo obravnava kot enoten pojem oziroma kot nedeljivo obveznost.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZMZPP člen 101, 101/3.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba srbskega sodišča identiteta stranke v postopku - obstoj vzajemnosti
Zavezanec v postopku priznanja tuje sodne odločbe je lahko samo oseba, zoper katero je tekel postopek, v katerem je bila izdana sodna odločba, katere priznanje se zahteva.
Ker je bila sodba sodišča prve stopnje, zoper katero je bila revizija vložena, stranki oziroma njenemu pooblaščencu vročena 7. 7. 2014, pooblastilo za revizijo, ki datira iz časa pred nastankom pravice do vložitve revizije, torej ni novo pooblastilo iz drugega odstavka 95. člena ZPP.
Zakonska ureditev overitve podpisa na zasebni listini (64. člen ZN) ne zajema obveznosti notificiranja neposredno zaznanih dejstev (konkretno ponovljene overitve).
dovoljenost revizije - javni razpisi - vrednosti kriterij - navedba vrednosti spora v uvodu revizije - zavrženje revizije - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker gre v obravnavani zadevi za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se prijavili za pridobitev nepovratnih sredstev, ter posledično za odločanje o izbiri ali neizbiri projektov, ki bodo oziroma ne bodo deležni sofinanciranja iz namenskih sredstev EU in proračuna RS, to ni spor v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Zato tudi v uvodu revizije navedena vrednost spornega predmeta ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
sposobnost biti stranka v postopku - podelitev sposobnosti biti stranka v postopku - agrarna skupnost - člani agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic - denacionalizacija - vrnitev premoženja agrarni skupnosti - odškodnina - enako varstvo pravic - kontradiktornost - pravica do udeležbe v postopku - pravica do izjave v postopku - udeležba drugih oseb v pravdi - denacionalizacijski zavezanec - vezanost sodišča na upravni akt - pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - predhodno vprašanje - načelo prirejenosti postopkov - upravni postopek - pravdni postopek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije - vmesna sodba
Okoliščina, da so materialnopravni upravičenci za vrnitev premoženjskih pravic člani agrarne skupnosti, in ne agrarna skupnost, ki ni pravna oseba (2. in 8. člen ZPVAS), ne ovira podelitve sposobnosti biti stranka, saj je ta institut namenjen premostitvi siceršnjega neobstoja pravne sposobnosti določene oblike združevanja v konkretni pravdi (tretji odstavek 76. člena ZPP). Ker revidentka ni uspela izkazati kršitev v zvezi s tožničino (podeljeno) sposobnostjo biti stranka, je predmet presoje v konkretnem primeru stvarna legitimacija njenih članov.
Osebi, ki v določenem postopku ni bila stranka in ni imela možnosti sodelovati, rezultat tega postopka (razen v izjemnih primerih) ne sme iti v škodo.
Ker se pravnomočnost nanaša samo na odločitve v izreku odločbe, rešitev predhodnega vprašanja ne postane pravnomočna, temveč ima pravni učinek samo v zadevi, v kateri je bilo vprašanje rešeno.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017083
ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - oblikovalni tožbeni zahtevek - istovetnost primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku
S primarnim zahtevkom tožnik zahteva ugotovitev ničnosti sklenjene prodajne pogodbe med tožencema, s podrejenim oblikovalnim zahtevkom pa zahteva razveljavitev te pogodbe. Gre za dve različni obliki neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja. Zahtevka se razlikujeta tudi v krogu oseb, ki ga lahko uveljavljajo, poleg tega zahtevek za razveljavitev pravnega posla zastara, ničnostni zahtevek pa ne. Revident utemeljeno opozarja, da mu je sodišče druge stopnje s tem, ko je napačno odločilo, da je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno razsojeno, onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.
usmeritev v posebni program vzgoje in izobraževanja - začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - ugoditev pritožbi - izdaja začasne odredbe
V obravnavani zadevi je nastanek težko popravljive škode kot verjeten izkazan. Prav tako je izkazano, da je začasna ureditev stanja, to je, da tožnik do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu ostaja v dosedanjem izobraževalnem programu potrebna, saj bi v tem programu ostal, če bi bila izpodbijana odločba odpravljena. Vrhovno sodišče namreč meni, da v primeru, da bo tožnikovi tožbi ugodeno in bo pravnomočno odločeno, da se ponovno vključi v navedeni izobraževalni program, njegovo nadaljnje šolanje v takem programu ravno zaradi morebitne tožnikove preusmeritve v program po izpodbijani odločbi, čeprav ne formalno, pač pa dejansko otežkočeno, če ne celo onemogočeno.
ZPP člen 154, 154/1. ZDT-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodna poravnava - izvršitev sodne poravnave - odlog izvršitve - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti - - vodenje postopka v javnem interesu - stroški postopka - uspeh v pravdi - stroški postopka v breme državnega tožilca
Načelo odvisnosti stroškovne odločitve od uspeha v postopku ureja razporeditev finančnega bremena pravdanja med pravdni stranki, ki sta s svojimi procesnimi aktivnostmi stroške tudi povzročili, ne ureja pa stroškovnih posledic, ki jih trpijo stranke zaradi procesnih aktivnosti morebitnih drugih udeležencev postopka. Zaveze državnemu tožilcu, da mora povrniti strankam postopka stroške, ki jim jih je povzročil z vložitvijo neutemeljene ali nedovoljene zahteve za varstvo zakonitosti, torej ni mogoče izpeljati iz določb 154. člena ZPP. Tudi posebne določbe, po kateri bi moral vrhovni državni tožilec, čigar zahteva je zavržena ali zavrnjena, strankam postopka povrniti stroške odgovora na zahtevo, ZPP nima.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo - postavitev drugega izvedenca - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa kršitev zakona
Dokazovanje z novim (tretjim) izvedencem ni potrebno, kadar sodišče zaključi, da sta izvid in mnenje enega izvedenca popolna in v skladu z dejanskimi okoliščinami, potrjenimi z ostalimi podatki kazenskega spisa. Le če je zaradi ugotovljenih nasprotij med dvema izvedencema podan dvom v pravilnost obeh, je sodišče ugotovljena nasprotja dolžno odpraviti z angažiranjem novega izvedenca.
ZPP člen 212, 367a, 367a71, 367c, 367c/3. OZ člen 190.
dopuščena revizija - trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj v nepremičnino
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilnosti presoje trditvenega bremena pravdnih strank v zvezi s povečanjem vrednosti objekta zaradi nelegalnih vlaganj.