izredna pravna sredstva - revizija - dovoljenost revizije
Zahtevki - razlika pri plači, odpravnina, nadomestilo za neizkoriščen dopust in regres za letni dopust - temeljijo na različnih dejanskih in pravnih podlagah, zato se obravnavajo kot samostojni zahtevki in se za dovolitev revizije ne seštevajo.
ZTPDR člen 83, 83/1. ZSZD člen 24, 24/2. ZPP (1977) člen 142, 142/1.
začasno čakanje na delo doma - osebna vročitev sklepa
Ker pa ima delavec, ki je nezadovoljen z dokončno odločitvijo pristojnega organa, po določbi prvega odstavka 83. člena ZTPDR pravico do sodnega varstva, je bila glede na določilo drugega odstavka 24. člena Zakona o sodiščih združenega dela po presoji takratnih sodišč združenega dela, tudi za te odločitve potrebna obvezna osebna vročitev. To stališče je imelo oporo tudi v prvem odstavku 142. člena ZPP, ki dopušča sodišču presojo, da je takšna vročitev potrebna.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - izjava o prekinitvi delovnega razmerja - napaka volje
Tožnik je s podpisom izjave o prenehanju delovnega razmerja - v izogib posledicam ugotavljanja odgovornosti za očitane nepravilnosti - hotel doseči prav to. Dejstvo, da si je kasneje premislil, na njeno veljavnost, tudi po presoji revizijskega sodišča, ne vpliva. Pomembna je ugotovitev, da se je želja, da preneha z delom pri toženi stranki, ki jo je tožnik izrazil s podpisom izjave, ujemala z njegovo takratno pravo voljo. Zato o kakršnikoli napaki volje ne more biti govora.
ZPP (1977) člen 15, 70, 70/4, 489a.ZS člen 101, 101/II-3.
sporazum o krajevni pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - nedopustnost uveljavljanja ugovora dogovorjene krajevne pristojnosti v izvršilnem postopku - pravočasnost ugovora dogovorjene krajevne pristojnosti v pravdnem postopku - spor o pristojnosti - negativni kompetenčni spor - gospodarski spor
Po 4. odstavku 70. člena ZPP lahko uveljavi tožnik dogovor o krajevni pristojnosti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku - z vložitvijo tožbe. Izvršilni postopek (v katerem ni dopusten dogovor o krajevni pristojnosti, ker gre za izključno pristojnost) pa ni prešel v pravdnega zaradi nekega procesnega dejanja tožnika (upnika), temveč zaradi toženčevega (dolžnikovega) procesnega dejanja - ugovora zoper sklep o izvršbi. Zato lahko tožnik še tudi pozneje uveljavi dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča. Izhajajoč iz logike 70. člena ZPP jo lahko uveljavi s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku.
Presoja po uradni dolžnosti po 15. členu ZPP ne zajema dogovora o krajevni pristojnosti. To sodišče bi moralo preizkusiti le, ali je krajevno pristojno po določbah ZPP o splošni ali posebni krajevni pristojnosti ter ali je stvarno pristojno.
Zmotno je stališče, da je sodišče dolžno izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba, sicer bi kršilo pravice do obrambe. Po načelu proste presoje dokazov v 1. odstavku 18. člena in 2. odstavku 355. člena ZKP sodišče samo odloča, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Zavrnitev dokaznih predlogov strank samo po sebi zato ni v nasprotju z zakonom.
zahteva za varstvo zakonitosti - ugotovitev dejanskega stanja - trditveno in dokazno breme pravdnih strank - zmotna ugotovitev dejanskega stanja kot revizijski razlog
Nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ne more biti upošteven vzrok za zmotno uporabo materialnega prava. Po drugem odst. 395.čl. ZPP je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje upošteven razlog, če je posledica zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče pa uporablja materialno pravo glede na trditveno in dokazno podlago, ki jo ponudijo pravdne stranke.
ZZK člen 22. ZPP (1977) člen 187, 187/1. ZTLR člen 33.
ugotovitvena tožba - listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na kupoprodajni pogodbi
Izrek sodbe, ki se glasi na izstavitev listine, sposobne za zemljiško knjigo, vsebinsko obsega obveznost overitve podpisov na že sklenjeni prodajni pogodbi. Gre za drugače izražen zahtevek z vsebino, ki je v bistvu enaka.
ZUN člen 53. ZTLR člen 12.ZDen člen 88.ZZK člen 101.
lokacijsko dovoljenje
V postopku izdaje lokacijskega dovoljenja upravni organ ne more presojati zakonitosti pridobitnega naslova v zemljiško knjigo vpisane služnosti dovoza. Vpis služnostne pravice dovoza na zemljišču, ki se vrača po ZDen, ni takšno razpolaganje, ki bi lahko vplivalo na vrnitev in obliko vrnitve podržavljenega premoženja.
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka je podana tedaj, če je v nasprotju z zakonom izključena javnost glavne obravnave, ne pa tudi, če javnost ni izključena.
zahteva za varstvo zakonitosti - bistvene kršitve kazenskega postopka
Sodba bi imela bistvene napake v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, če ne bi bilo v obrazložitvi navedeno, na podlagi katerih dokazov sodišče šteje, da je obsojenec storil določeno kaznivo dejanje in ali ga je storil v prištevnem stanju, saj bi manjkali razlogi o odločilnih dejstvih.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda
Poziv na nasilno rušenje obstoječe državne ureditve je bil konstitutivni element kaznivega dejanja po 1.tč. 9.čl. ZKLD in v primeru, da ta ni bil podan, tudi ni moglo biti podano kaznivo dejanje po navedenem členu.
Izjema, da teče rok za pritožbo zoper sklep o priporu od ure, ko je bil sklep izročen priprtemu, ne more izključiti obdolženčeve pravice do obrambe z zagovornikom, vsebina takšne obrambe v trenutku, ko je zoper obdolženca odrejen pripor, pa je lahko predvsem v tem, da mora imeti zagovornik dejansko možnost pritožbe zoper sklep o odreditvi pripora.
Kazenski zakonik Kraljevine Jugoslavije člen 222, 222/1-4. Zakon o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6.aprilom 1941 in sovražnikovo okupacijo (1946) člen 4.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - uporaba določb Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije kot pravnih pravil - kaznivo dejanje falsifikacije osebnih legitimacijskih listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka sodbe
Do 1.7.1951, to je do uveljavitve Kazenskega zakonika iz leta 1951, prehod državne meje brez predpisanega dovoljenja ni bil kazniv. Prav tako takšno dejanje ni bilo kaznivo po Kazenskem zakoniku Kraljevine Jugoslavije.
Po oceni vrhovnega sodišča zaradi tega, ker v sodbi ni izrečno navedena zakonska označba kaznivega dejanja, izrek sodbe ni nerazumljiv, saj sodba v izreku navedeno ravnanje, ki vsebuje vse zakonite znake kaznivega dejanja po 4.tč. 1.odst. 222. paragrafa Kazenskega zakonika Kraljevine Jugoslavije, pravno opredeljuje z navedbo zakonskega dejanskega stana (dispozicije) tega kaznivega dejanja, zato ni podana kršitev po 11.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
Revizijsko sodišče se strinja s pravno presojo nižjih sodišč, sprejeto na podlagi ugotovljenih dejstev, v katera v revizijskem postopku ni mogoče več poseči, da tako tožnici kot zavarovanki kakor tudi njenemu možu kot vozniku ni mogoče očitati kršitve določb pravkar omenjenega člena pogojev, ker so pač objektivne okoliščine (ponoči zaprta policijska postaja) po eni strani, po drugi pa opravičljiva zmota glede pristojnosti policijske postaje preprečile, da bi bil pristojni organ za notranje zadeve obveščen prej, kot se je to dejansko zgodilo. Vrhu tega pa ne glede na pravkar povedano pogoji same opustitve prijave ne sankcionirajo z izgubo zavarovalnih pravic. Člen 24 pogojev namreč samo nalaga, kaj mora storiti zavarovanec, nima pa določbe o izgubi zavarovalnih pravic, kot je to urejeno na primer v 10. členu pogojev, v katerem ni omenjena opustitev zavarovančeve dolžnosti iz 24. člena pogojev.
ZOR člen 111, 232, 232/2, 532, 532/1.ZLPP člen 17, 17/1, 18.ZPPOLS člen 1, 1/1, 3. ZPN člen 8, 9, 10. ZPP (1977) člen 354, 354/2.
javna obljuba nagrade - razpis - prodaja nepremičnine lastninjenega podjetja - javna dražba - najboljši ponudnik - razveljavitev odločitve o izbiri najboljšega ponudnika - izpodbojne pogodbe - pojem družbene lastnine - pravni interes kot procesna predpostavka
Ni se sicer mogoče strinjati s stališčem prve stopnje, da je "izbira najugodnejšega ponudnika dejansko prepuščena diskrecijski presoji komisije". Javnega razpisa za prodajo zakonodaja ne ureja, zaradi česar je potrebno uporabiti z analogijo ustrezne določbe zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tako je za razpis potrebno uporabiti zakonske določbe o razpisu nagrade (232. člen ZOR), po katerih ima vsak udeleženec razpisa pravico zahtevati razveljavitev odločitve o podelitvi nagrade (drugi odstavek tega člena). Če namreč razpis ne pomeni le zbiranja ponudb, marveč je razpisano, da bo izbran najboljši ponudnik, razpisovalca veže takšna obljuba kot enostranska izjava volje.
Kakor mora, ko se spet zatečemo k analogiji, izigrani predkupni upravičenec, zahtevati, da se prenos lastnine razveljavi in stvar odstopi njemu (prvi odstavek 532. člena ZOR), mora tudi v primeru javnega razpisa za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki mu je bila stvar že odstopljena, prizadeti, ki meni, da je bil sam najboljši ponudnik, zahtevati poleg razveljavitve izbire tudi razveljavitev pogodbe o prenosu lastnine, ki je bila predmet razpisa, in sklenitev pogodbe z njim, če naj bo njegov zahtevek uspešen.
V obravnavanem primeru, ko gre za prodajo nepremičnine - poslovnega prostora prve tožene stranke kot delniške družbe z znanimi lastniki torej ni obvezna javna dražba na podlagi 8. do 10. člena ZNP in tako ni utemeljen tisti del zahtevka, po katerem naj bi se razpis razveljavil in prvi toženi stranki naložil nov razpis za javno dražbo.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - kazniva dejanja, storjena s sredstvom javnega obveščanja - namen razžalitve
Po določbi 3. odstavka 169. člena KZ je nekaznivost novinarja za storjeno razžalitev pri opravljanju časnikarskega poklica določena kot pravilo. Že iz tega razloga je treba "namen zaničevanja", kot izjemo od omenjenega pravila o nekaznivosti novinarjev za žaljivo izražanje, razlagati restriktivno. V primerih, ko novinarji pri opravljanju svojega poklica ocenjujejo ravnanja in javne izjave posameznih političnih funkcionarjev, pa je zaradi javnega interesa oziroma ustavno zagotovljene človekove pravice do svobode izražanja (39. člen Ustave) potrebno, da sodišča določbo 3. odstavka 169. člena KZ o obstoju "namena zaničevanja" presojajo po najstrožjih kriterijih.
Pravilna uporaba določbe 2. odstavka 169. člena KZ torej zahteva, da sodišče v postopku ugotovi, kakšni nameni so vodili novinarja pri pisanju inkriminiranega članka, ali zgolj osebni, da razžali zasebnega tožilca ali pa izključno oziroma pretežno interes javnosti, da jo informira. Pri ugotavljanju "namena zaničevanja" je potrebno tudi kritično presoditi rubriko (žanr), v katerem je bila objavljena razžalitev zasebnega tožilca, ter nato inkriminirano besedilo oceniti v kontekstu celotnega objavljenega članka.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodbe rednih sodišč z območja republik nekdanje Jugoslavije - nedovoljenost
Na podlagi izjeme, ki jo določa 2.odst. 560.čl. ZKP, je potrebno sklepati, da zoper sodbe rednih sodišč z območij prejšnjih republik bivše Jugoslavije ni dovoljeno vložiti zahteve za varstvo zakonitosti ali zahteve za izredno omilitev kazni ne glede na to, ali obsojenec je ali je bil slovenski državljan.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pretrpljene telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - povrnitev bodoče škode
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je bila tožnica dne 2.9.1992 udeležena v prometni nesreči, da je v zvezi s tem trpela škodo in da sta zanjo odgovorna zavarovanka prvotožene stranke do 40 % in zavarovanec drugotožene stranke do 60 %. Tožnici je prisodilo odškodnino iz naslova premoženjske škode na avtomobilu 114.409,00 tolarjev. Iz naslova nepremoženjske škode pa jih je prisodilo za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem 600.000,00 tolarjev, za strah 100.000,00 tolarjev in za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti 1.500.000,00 tolarjev. Ker je revizijsko sodišče ob upoštevanju materialnega prava ugotovilo, da bi za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti zadoščalo 800.000,00 tolarjev, je reviziji drugotožene stranke v tem delu ugodilo in njeno dolžnost plačila ob 60 % odgovornosti znižalo za 420.000,00 tolarjev.