razmerja med starši in otroci - ugotavljanje očetovstva - dolžnost preživljanja otrok - določitev višine preživnine za otroke
Na strani tožeče stranke je upoštevano, da druga tožnica ni zaposlena. Prejema starševski dodatek v znesku 14.000,00 SIT in otroški dodatek 6.300,00 SIT. Toženec pa ima osebni dohodek približno 75.000,00 SIT in preživlja še enega otroka. Glede na premoženjske razmere tožeče stranke je potrebno, da toženec prevzame večji del stroškov preživljanja ml. tožnika, med tem ko mora za dejansko nego in oskrbo otroka skrbeti tožnica. Zato je preživnina v mesečnem znesku 15.000,00 SIT utemeljena.
revizija - dovoljenost revizije - določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe prve stopnje zaradi ugotovitve drugačnega dejanskega stanja - obvezna obravnava pri sodišču druge stopnje
Sodbo sodišča prve stopnje je zaradi drugače ugotovljenega dejanskega stanja sicer mogoče spremeniti, vendar le na podlagi obravnave pri sodišču druge stopnje (1. točka 373. člena ZPP).
Merilo iz uredbe o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva RS z naturalizacijo, ki opredeljuje zakonsko nedoločeni pravni pojem "nevarnost za obrambo države" je, glede na naravo instituta dovoljenja za stalno prebivanje, pravno utemeljena podlaga za opredelitev meja in namena pooblastila za odločanje po prostem preudarku iz 16. čl. ZTuj.
Ker je plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča trajna zakonska obveznost, je odločitev upravnega organa pravilna, četudi je pri izračunu višine nadomestila uporabil vrednost točke, določene za preteklo leto.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/1, 40/3. KZJ člen 93, 93/2. KZRS člen 103, 103/4.
pridobitev - državljan druge republike - nevarnost za javni red
Če je bila obsodba izbrisana iz kazenske evidence, potem sodba, na katero se sklicuje tožena stranka, ne more biti podlaga za sklep, da so podani razlogi iz 8. točke 10. člena Zakona o državljanstvu RS v zvezi s 1. in 3. odst. 40. člena istega zakona za zavrnitev tožnikove vloge za pridobitev državljanstva RS. Ker tožena stranka takih drugih okoliščin ni ugotavljala, pomeni, da dejansko stanje, ki bi bilo podlaga za uporabo 3. odst. 40. člena ZDRS, ni popolno ugotovila.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Po pričetku veljavnosti omenjene novele ZPP (Ur.list RS št.55/92) vložena tožba že z višino takratnega tožbenega zahtevka ni dosegala mejnega, za dovoljenost revizije odločilnega zneska, v reviziji izpodbijani znesek pa je še nižji. Zato je revizijsko sodišče na podlagi določb 392. člena ZPP v zvezi z 2. odst. 382. člena ZPP nedovoljeno revizijo zavrglo.
pridobitev z naturalizacijo - trajni vir preživljanja
Oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo RS z naturalizacijo, mora po 4. točki 10. člena ZDRS imeti med drugim zagotovljen trajen vir preživljanja, najmanj v višini, ki omogoča materialno in socialno varnost, ta pogoj pa zgolj z navedbo, da so ji njeni starši in starejši brat pripravljeni pomagati pri preživljanju, ni izpolnjen, ker ni izkazano, da bi bil tak vir preživljanja iztožljiv.
ZDen člen 63, 63/3. Zakon o državljanstvu FLRJ člen 9, 35, 35/1, 35/2.
ugotovitev državljanstva - nelojalno ravnanje zoper interese narodov in države FLRJ (članstvo v "Kulturbundu")
V postopku ugotavljanja državljanstva po 3. odst. 63. čl. ZDen mora upravni organ dati stranki, ki v postopku trdi, da denacionalizacijski upravičenec ni bil član Kulturbunda, ker je imel kot član Štajerske domovinske zveze le zeleno izkaznico (začasni član) ne pa rdeče (stalni član - član Kulturbunda), možnost, da za to trditev predloži konkretne dokaze, saj je ta okoliščina pomembna za odločitev.
ZOR člen 336. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - pobot - istovrstnost terjatev
Za pobotanje morajo biti izpolnjeni splošni pogoji iz 336. člena ZOR - pobota se lahko dolžnikova terjatev proti upniku s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - revizija - dovoljenost revizije - revizijski razlogi - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Toženca sta sklenitev s strani tožeče stranke ponujene najemne pogodbe odklonila. Zato, kot sta materialnopravno pravilno ugotovili tudi sodišči druge in prve stopnje, zasedata tožnikovo stanovanje brez pravnega naslova.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - pravica uporabe - upravičenec do denacionalizacije
Glede na 31. člen ZDen tistemu, ki ni upravičenec (podedoval je uporabno pravico na stavbnem zemljišču), ni mogoče vzpostaviti lastninske pravice v njegovo korist. To omogoča 2. člen Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL).
Ker lastninjenja stavbnih zemljišč, na katerih imajo pravico uporabe osebe, ki niso bile lastniki teh zemljišč v času podržavljenja, ZDen ne ureja, tako ne gre za upravno stvar, o kateri bi odločali upravni organi v upravnem postopku in sodišče v upravnem sporu.
Po določbi 59. člena ZDoh se za ugotovitev davčne osnove pri prodaji nepremičnin in premičnin upošteva tudi valorizirana vrednost investicij in izdatkov investicijskega vzdrževanja. Glede na to, da pomeni investicija naložbo kapitala, pri ugotavljanju davčne osnove pa se upošteva tudi valorizirana vrednost izdatkov investicijskega vzdrževanja, pomeni tako investicija kot tudi izdatek investicijskega vzdrževanja na strani investitorja izdatek oziroma denarni odhodek, ki ga po naravi stvari ni mogoče izkazovati s cenilnim zapisnikom.
Ker je plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča trajna zakonska obveznost, je pravilna odločitev upravnega organa, četudi je pri izračunu višine nadomestila uporabil vrednost točke, določene za preteklo leto.
STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - USTAVNO PRAVO
VS03518
UREDBA O PREOBLIKOVANJU POSLOVNIH ENOT TER O NAČINU IN POGOJIH PREOBLIKOVANJA člen 3, 5, 5/2, 6, 7, 7/2, 8.URS člen 13, 14, 14/1, 14/2, 67, 68.UZS68 člen 1.UZIU člen 9.UZITUL člen 4, 16.ZS člen 3, 3/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - razpolaganje tuje pravne osebe v korist domače pravne osebe, z nepremičnino v RS - pravne osebe s področja nekdanje SFRJ - subjekti, na katere se nanaša Uredba o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja - neskladje med določili zakona in uredbe kot podzakonskim aktom - opravljanje sodniške funkcije - vezanost na določila ustave in zakona
Ustava Republike Slovenije se sklicuje na Temeljno ustavno listino, saj preambula izrečno določa, da izhaja iz nje, kar pomeni, da ta ostaja v veljavi hkrati z novo ustavo. Dejansko pa je to lahko pomembno le v povezavi s časovnim nastankom slovenske države in ureditvijo razmerij z nekdanjimi deli prejšnje skupne države. Ustavni zakon za njeno izvedbo zato še vedno ureja le tista vprašanja, ki zadevajo prehodno obdobje ter načine in roke za ureditev določenih področij.
Za pozneje nastala razmerja mora zato veljati ureditev, ki jo predpisuje Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33/91-I). To pa med drugim pomeni, da tudi za tujce velja 67. člen, ki določa, da le zakon lahko določa način uživanja lastnine, tako da bo zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V 68. členu (Ur.l. RS, št. 42/97) je namreč urejeno le vprašanje pridobivanja lastninske pravice tujcev v bodoče (najnižji pravni akt je tudi tu zakon), v 9. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave pa začasna prepoved njene pridobitve do ureditve v zakonu. V obravnavanem primeru pa ne gre za pridobitev lastninske pravice tujca, temveč za razpolaganje tujca v korist domače pravne osebe.
Po 1. odstavku 3. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. To pomeni, da uredba ni akt, na katerega je sodišče vezano, če ugotovi, da je takšna uredba v nasprotju z zakonom ali ustavo. Vrhovno sodišče je zato navedeno nejasno določbo uredbe presojalo v povezavi s sedaj veljavno ustavo in zakoni ter ugotovilo, da je ni mogoče uporabiti za pravne osebe, ki v času osamosvojitve niso imele poslovnih enot na območju Republike Slovenije.