razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok
Spori zaradi zvišanja preživninske obveznosti staršev do otrok se rešujejo predvsem na podlagi določb 79. in v primeru spremenjenih razmer še petega odstavka 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR). Po določilu 79. člena določi sodišče višino preživnine v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Tako določena preživnina se lahko pozneje prilagodi spremenjenim razmeram. Peti odstavek 132. člena ZZZDR pa določa, da sme sodišče na predlog prizadetega zvišati, znižati ali ustaviti dogovorjeno oziroma s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Po presoji revizijskega sodišča navedena pravna podlaga utemeljuje glede na ugotovljeno dejansko stanje le na 25.000,00 SIT zvišano preživnino mesečno. Sodišče druge stopnje je z večjim povišanjem toženčeve preživninske obveznosti do sina materialno pravo zmotno uporabilo, ker večje zvišanje preživnine od 25.000,00 SIT ni imelo podlage v ugotovitvah sodišč obeh nižjih stopenj, ki se nanašajo na premoženjske razmere in dohodke staršev tožnika in na potrebe tožnika.
Pravno dejanje stečajnega dolžnika je možno izpodbijati, če je zaradi njega prišlo tudi do zmanjšanja stečajne mase in so drugi upniki zaradi tega prišli v neenakopraven položaj.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Okoliščina, da je nasprotni udeleženec v tesni zvezi z delavko sodišča, lahko povzroči zaplete v nadaljnjem postopanju. Gre za tehten razlog, zaradi katerega je treba na podlagi 68.čl. Zakona o pravdnem postopku določiti za postopanje v tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče.
Če tujec ni izkazal sredstev za preživljanje, je to izključevalni razlog iz 2. alinee 3. odstavka 19. člena ZTuj, zaradi katerega tujec ne more dobiti dovoljenja za začasno prebivanje.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje stvari - garancijski list - tehnično blago - odgovornost prodajalca in proizvajalca - pravice kupca - zahteva za popravilo ali zamenjavo - razveza pogodbe
Na podlagi garancijskega lista jamči proizvajalec za brezhibno delovanje proizvoda v garancijskem roku z obveznostjo, da bo v primernem roku odpravil napake na proizvodih in kvare, nastale pri normalni uporabi v času garancijskega roka. Kupec pa ima pravico zahtevati zamenjavo kupljenega proizvoda samo tedaj, če gre za resnejšo in težjo popravljivo napako, ki onemogoča redno rabo, tako pravico pa mora uveljavljati ob oddaji proizvoda v popravilo. Po določilu 501. in 502. člena ZOR lahko kupec zahteva od prodajalca kot tudi od proizvajalca zamenjavo tehničnega blaga, kadar kupljena stvar ne deluje brezhibno oziroma pravilno, napaka pa ni bila popravljena v primernem roku (oziroma v 45 dneh po garancijskem listu). Ker tožnik v tem primeru po ugotovitvah nižjih sodišč sploh ni dokazal, da bi bile sporne okvare posledica napake proizvoda oziroma njegove kakovosti (pač pa konstrukcijskim značilnostim traktorja neustrezne uporabe), tožnikov glavni tožbeni zahtevek (za zamenjavo traktorja ali za plačilo njegove vrednosti) tudi po presoji revizijskega sodišča ni bil utemeljen. Namreč materialnopravne predpostavke za tak zahtevek niso bile podane (po določbah 501. in naslednjih členov ZOR oziroma po garancijskem listu). Neutemeljenost tega zahtevka pa potrjuje tudi nadaljnja ugotovitev nižjih sodišč, da celo zatrjevane napake spornega traktorja niso take, ki bi onemogočale njegovo redno uporabo, ker tožnik uporablja traktor nemoteno že več kot 8 let (ker ga sedaj očitno uporablja v skladu z njegovimi konstrukcijskimi značilnostmi in ker traktor sedaj tudi pozna).
Za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po 76.a členu ZUN zaradi nedovoljene gradnje stanovanjske hiše je bistvena okoliščina gradnja pred pridobitvijo pravnomočnega lokacijskega dovoljenja.
dokazni postopek - ocena dokazov - ocena izpovedbe priče
Sodba pojasnjuje, iz kakšnih razlogov šteje za dokazano trditev tožbe, da sporni znesek ni bil plačan. Potrdilo tožničinega delodajalca šteje za močnejši dokaz kot je pričevanje toženčeve žene. S tem je ta dokaz dovolj jasno ocenjen. Nadaljnje razlogovanje, zakaj je pričina izpoved takšna, kot je, ni potrebno. Bistveno je, da sodba pove, zakaj pričevanja ne sprejema.
ZTLR člen 25, 25/1. ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 333, 382, 382/3.
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - nedobroverna graditelj in lastnik zemljišča - pravica izbire lastnika zemljišča - revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Ko gre za gradnjo na tujem zemljišču, ima pri obojestranski nedobrovernosti lastnik zemljišča pravico izbire, da proti plačilu vrednosti uveljavlja lastninsko pravico na stavbi, ali da zahteva njeno rušenje, ali pa da zahteva od graditelja plačilo cene zemljišča. Taka sodna praksa je bila potrjena z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča Slovenije dne 21.12.1987 (poročilo o sodni praksi št. II/87).
revizija - dovoljenost revizije - opredelitev revizijskih razlogov - obnova postopka - obnovitveni razlogi - nezakonito postopanje sodišča - nova dejstva in novi dokazi - objektivni zastaralni rok
Obnovitveni razlog iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP (ki vsebinsko predstavlja kršitev iz 7. točke drugega odstavka 354. člena ZPP) je podana, kadar sodišče med vodenjem postopka z nezakonitim postopanjem odvzame stranki možnost obravnavanja pred sodiščem. Po stališčih pravne teorije in sodne prakse so taki primeri podani predvsem, kadar sodišče stranke ne povabi na narok ali pa tako pozno, da se naroka ne more udeležiti, če ji ne dostavi tožbe oziroma njenemu pooblaščencu, kadar ga ima, če je ne zasliši pa je zaslišalo nasprotno stranko in podobno. Posplošeno rečeno, sodišče zagreši navedeno kršitev postopka, kadar z nespoštovanjem pravil postopka onemogoči stranki, da bi sodelovala v postopku. V reviziji navedeni - obravnavani razlog glede na povedano ne predstavlja obnovitvenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 421. člena ZPP (pač pa iz 9.
točke istega člena) ter zato sodišči druge in prve stopnje nista zagrešili takih kršitev postopka, ki jih uveljavlja revizija tožnikov.
S tem, ko je uvoznik v uvozni carinski deklaraciji za uporabnika uveljavljal ugodnost pogojne oprostitve carine ob izpolnitvi obveznosti izvoza po 50. čl. CZ, je prevzel tveganje za primer neizpolnitve te obveznosti in je carinski zavezanec (24. člen CZ).
ZZZDR člen 132, 132/5, 79. ZPP (1977) člen 385, 385/2.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - spremenjene okoliščine - zvišanje preživnine - preživninske možnosti staršev - revizija - dovoljenost revizije zaradi prekoračitve tožbenega zahtevka
Ugotovitve so utemeljevale zvišanje preživnine za ml. A. in ml. M. na 13.000,00 SIT (od 8.726,00 SIT) mesečno in to od 1.2.1994 dalje. Taka odločitev je imela podlago v petem odstavku 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da sme sodišče na predlog prizadetega med drugim tudi zvišati z dogovorom ali pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se pozneje spremenijo okoliščine, na podlagi katerih je bila določena. Sprejeto zvišanje preživnin za navedena dva mladoletna tožnika (ki znaša le po 4.300,00 SIT mesečno od 1.2.1994 dalje) pa je gotovo tudi znotraj toženčevih možnosti, ki so bistveno boljše od možnosti matere ml. tožnikov. Tako je obravnavana odločitev v skladu tudi z določilom 79. člena citiranega zakona (ki določa, da sodišče določi preživnino v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija iz razlogov smotrnosti
Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru podan razlog iz 68. člena ZPP. Po tej določbi Vrhovno sodišče Republike Slovenije na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi, da naj postopa v posamezni zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja, če za to obstajajo tehtni razlogi. Dejstvo, da je drugotoženec sodnik pri krajevno pristojnem sodišču, nedvomno predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni zakonski določbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Okoliščina, da je toženka zaposlena pri sodišču, ki mora odločati o tožbenem zahtevku zoper njo, lahko povzroči zaplete v nadaljnjem postopanju. Gre za tehten razlog, zaradi katerega je treba na podlagi 68.čl. Zakona o pravdnem postopku določiti za postopanje v tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče.
Ali so razmere izredne v tem smislu, da pride v poštev ustna oporoka, je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej. Razmere so lahko izredne zaradi objektivnih, zunanjih okoliščin, pa tudi iz čisto subjektivnih vzrokov, ki se tičejo oporočitelja samega. Bistveno je, da oporočitelj nima možnosti napraviti pismene oporoke v katerikoli obliki.
ZOro člen 9, 9/4, 13, 13/1, 20, 20/1.ZUP člen 209, 209/3.
dovoljenje za nabavo in posest orožja - prosti preudarek
Izdani orožni list za revolver, ki je bil kasneje ukraden, ne daje pravice do nabave novega revolverja, ker se orožni list izda za konkretno, že nabavljeno orožje (9. in 13. člen ZOro). Dejstvo, da je tožnik enkrat že dobil dovoljenje za nabavo enakega orožja, ne pomeni, da je treba pri novi prošnji za nabavo orožja prosti preudarek enako uporabiti.
ZOR člen 154, 173, 174, 178. ZVGLD člen 5, 71. ZCes člen 90. ZTVCP člen 129, 133.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - vzročnost - kršitev pravne norme - trčenje z divjadjo - odškodninska odgovornost lovske družine in cestnega podjetja - postavitev prometnega znaka
Sodišči druge in prve stopnje sta sicer ugotovili vrsto odločilnih okolnosti (da je prišlo do trčenja med tožničinim avtomobilom in srno 15.1.1994 na cesti M. - T., da ima na tistem kraju divjad prehod, da je prva toženka zato že leta 1981 naslovila na drugotoženko dopis, da naj postavi prometni znak "divjad na cesti", da druga toženka do sporne nesreče tega znaka ni postavila in da v ravnanju tožnice niso bile ugotovljene okolnosti, ki bi kazale na njeno soodgovornost za trčenje), nista pa ocenili vzročne zveze med opustitvami toženk in tožničino nezgodo oziroma škodo, ker sta izhajali iz materialnopravno zmotnega stališča, da odškodninska odgovornost prve tožene stranke ne more biti podana že zato, ker je čeprav 13 let pred nezgodo opozorila drugotoženko na potrebno postavitev prometnega znaka, odškodninska odgovornost drugotoženke pa da ni podana zato, ker bi do trčenja prišlo tudi, če bi bil prometni znak postavljen (kar je domneva, saj ni bilo ugotovljeno, s kakšno hitrostjo je tožnica vozila in kakšna hitrost bi bila primerna, če bi prometni znak opozarjal na divjad). Upoštevna je le pravno relevantna vzročnost, po kateri pridejo v poštev samo tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravne norme glede na svoj namen štejejo za vzroke. Če se ugotovi, da je bila pravna norma prekršena, je treba še nadalje ugotoviti ali je posledica kršitve ena izmed tistih posledic, ki jih je hotela pravna norma preprečiti. Po določilu 5. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76, naprej ZL), morajo lovske organizacije sprejemati tudi ukrepe za preprečevanje in za povračilo škode po divjadi v lovišču. Pobuda lovske organizacije, stara več kot 10 let bo težko pravno relevantna za njeno ekskulpacijo odgovornosti, če za realizacijo pobude pozneje ni ničesar več napravila. Po določilu 129. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Ur. list bivše federacije, št. 50/88)
morajo biti ceste zaznamovane s prometnimi znaki, ki opozarjajo na nevarnost, ki (člen 133) lahko grozi udeležencem v prometu na določenem delu ceste. Prometne znake pa pred drugim postavlja organizacija za redno vzdrževanje cest (90. člen zakona o cestah - Ur. list SRS, št. 2/88).
Po določilu četrtega odstavka 71. člena že citiranega zakona veljajo za presojo odškodninske odgovornosti lovske organizacije splošna pravila o odškodninski odgovornosti. Po večinski sodni praksi lahko lovske organizacije in cestna podjetja odgovarjajo le krivdno (prvi odstavek 154. člena ZOR). V skladu s to podlago je dolžna lovska organizacija (ki upravlja z loviščem) oziroma cestno podjetje, povrniti škodo, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njene oziroma njegove krivde. Po tej pravni podlagi je uzakonjeno načelo domnevne krivde povzročitelja škode, obenem pa je povzročitelju priznana možnost dokazovanja, da je škoda nastala brez njegove krivde. V zvezi z revizijskimi izvajanji o objektivni odgovornosti je pojasniti, da je v nekaterih primerih sodna praksa res zavzela stališče, da je lahko divja žival nevarna stvar (kadar divjad napade človeka), vendar pa s tem ni bilo že sprejeto načelo, da lahko lovska organizacija v vseh primerih odgovarja objektivno, kadar žival povzroči škodo (kot to želi doseči revizija, po določbah 173. in 174. ter 178. člena ZOR).
Družba z omejeno odgovornostjo lahko preneha samo na način, ki ga dogovorijo ustanovitelji, oziroma na način, ki ga določa zakon. Zato iz razlogov, ki imajo lahko za posledico razdrtje pogodbe o ustanovitvi d.o.o., ta po vpisu v sodni register ne more prenehati, če v pogodbi o ustanovitvi družbe ni predvideno tudi njeno prenehanje zaradi razdrtja pogodbe.
zakoniti dediči - zakonec - izguba dedne pravice - prenehanje življenjske skupnosti z zapustnikom
Toženka ni izgubila dedne pravice, ker niso podani razlogi iz 3. točke drugega odstavka 22. člena ZD, ki zahtevajo trajno prenehanje življenjske skupnosti in krivdo toženke. Ob toženkinem odhajanju in vračanju je vprašljivo že trajno prenehanje življenjske skupnosti, vsekakor pa ni mogoče zaključiti, da je toženka po svoji krivdi zapustila moža, ker se je odselila. Tudi zadnjič je toženka odšla v Globodol iz objektivnih razlogov, zaradi porušene harmonije med zakoncema in ne zaradi tega, da bi zlonamerno zapustila moža.