STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016765
ZSKZ člen 14. SPZ člen 43. ZTLR člen 28, 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - društvo - lovska družina - zasebna lastnina - odplačna pridobitev lastninske pravice od fizične osebe
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru toženka (lovska družina) v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah, ki jih je pridobila od fizične osebe na neodplačen način, imela lastninsko pravico.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0016757
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZK člen 6, 8. ZLNDL člen 2, 3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - kmetijska zemljišča - družbena lastnina - pravica uporabe - vknjižba družbene lastnine - vknjižba pravice uporabe - društvo - lovska družina - zasebna lastnina - status lovske družine - pravilnost podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - publicitetno načelo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih lovske organizacije pridobile od oseb, ki so imele na teh zemljiščih lastninsko pravico, imel zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe za posledico, da so ta zemljišča postala družbena lastnina (ali prešla v družbeno lastnino).
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016542
ZSKZ člen 14. OZ člen 350. ZZK-1 člen 40.
lastninjenje - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - oblikovanje tožbenega zahtevka – ugotovitveni tožbeni zahtevek - zastaranje
Zahtevek za izstavitev za vpis v zemljiško knjigo primerne listine je (razen v res izjemnih primerih) dajatveni zahtevek, ki ga stranka pogodbe uveljavlja takrat, ko nasprotna stranka ni v celoti izpolnila prevzete obveznosti iz pogodbe - da nepremičnino, na kateri prenaša lastninsko pravico, izroči tako, da bo sopogodbenik na njej pridobil lastninsko pravico. Navedeno izhaja tudi iz 23. člena SPZ. V tem primeru po 350. členu OZ terjatev na izstavitev listine za vpis v zemljiško knjigo zastara v desetih letih.
Kadar pa stranka pridobi lastninsko pravico na podlagi zakona, je pravilen ugotovitveni zahtevek, saj ne gre za pravnoposlovni prenos, spremembo oz. prenehanje pravice, ampak je stvarna pravica že nastala izvirno, z izpolnitvijo v zakonu določenih pogojev.
Vrhovno sodišče je v več zadevah, v katerih sta bili odločbi sodišč prve in druge stopnje izdani še pred sprejemom načelnega pravnega mnenja, odločilo, da se zaradi pravne varnosti kot pravilno obravnava do tedaj uveljavljeno stališče sodne prakse in prakse upravnih organov, da mora v primerih, ko je ponudnik odklonil sestavo pisne listine o sklenjeni pogodbi, predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe. Če je bilo v teh zadevah na prvi in drugi stopnji ugodeno tudi zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je v izrek dodalo, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi te sodbe opravi šele po tem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
Vrhovno sodišče poudarja, da je tudi v obravnavani zadevi zaradi zagotavljanja pravne varnosti treba šteti, da ni pomembno, ali je tožnik v zakonskem roku zahteval odobritev pogodbe, saj mu je to možnost treba dati še v 60 dneh po pravnomočnosti sodbe, s katero je ugodeno zahtevku za sklenitev pogodbe. Ker pa je sodišče druge stopnje to dejstvo štelo kot pravno odločilno, pa ima tožnik prav, ko opozarja, da je glede tega dejstva nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe in med listinami v spisu.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016466
ZKZ člen 20, 21, 22, 23. OZ člen 22. ZPP člen 319, 319/2.
prodaja kmetijskega zemljišča – ponudba - vezanost na ponudbo - sprememba namembnosti zemljišča - res iudicata - pravnomočnost – učinki pravnomočnosti – nova dejstva - pravna pomembnost novega dejstva
Dejstva, ki se zgodi po zaključku glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, učinek pravnomočnosti ne zajema. V takšnem primeru tako ne gre za zadevo, o kateri bi bilo že pravnomočno razsojeno (res iudicata), ne glede nato, ali je novo dejstvo pravno pomembno ali ne. Odločitev o tem, ali je novo nastalo dejstvo pravno pomembno ali ne, namreč spada že v vsebinski preizkus utemeljenosti zahtevka.
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, ko opozarjata, da ni mogoče zato, ker je imelo zemljišče ob sprejemu ponudbe status kmetijskega zemljišča, iz tega izvajati dejstva, da je ponudba zavezujoča, ker pa je bila namembnost naknadno spremenjena, pa šteti, da odložni pogoj odobritve ni več potreben. Poleg tega je Vrhovno sodišče že v sodbi II Ips 308/2010, s katero je odločalo o revizijo zoper odločbo sodišča druge stopnje v prvem postopku med pravdnima strankama opozorilo, da tožeča stranka ni predkupna upravičenka ZKZ. Obrazložilo je, da v razmerju do oseb, ki so prav tako podale izjavo o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pri teh osebah gre namreč za povsem nedoločen krog oseb, ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb pa OZ v tretjem odstavku 22. člena opredeljuje le kot vabilo k dajanju ponudb. To pomeni, da v primeru, ko nihče izmed predkupnih upravičencev ponudbe ne sprejme pravočasno, prodajalec lahko sklene pogodbo z enim izmed ostalih sprejemnikov ponudbe, sme pa sklenitev pogodbe tudi odkloniti.
ZKZ člen 11, 13, 14, 14/2-1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 81. ZPP člen 359, 383.
odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč - višina odškodnine – vrednost točke - prepoved reformatio in peius
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne sme spremeniti sodbe sodišča prve stopnje v škodo stranke, ki je vložila revizijo, če je vložila revizijo samo ona.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016382
OZ člen 22, 22/1, 22/3. ZKZ. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
prodaja kmetijskih zemljišč - predmet obveznosti - stavbna zemljišča - ponudba - vabilo k dajanju ponudb
Revizija je dopuščena glede pravnih vprašanj:
- ali ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč, v kateri so zajete tudi posamezne stavbne parcele (le štiri), vložena po določilih ZKZ in v kateri ponudnik navede pogoj, da se prodaja izključno kot celota, ponudnika veže glede vseh nepremičnin (tudi stavbnih);
- ali se v primeru paketne prodaje nepremičnin, v katerih so tudi stavbne parcele, režim prodaje za stavbne parcele podredi strožjemu režimu prodaje po ZKZ;
- ali je dopustno del „paketne“ ponudbe, ki se nanaša na stavbna zemljišča, pravno obravnavati kot predlog oz. vabilo k dajanju ponudb po tretjem odstavku 22. člena OZ in posledično šteti, da s sprejemom izjave o sprejemu ponudbe ni nastal zavezovalni pravni posel, zaradi česar ni obveznosti ponudnika za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
prodaja kmetijskih zemljišč - predkupna pravica - sprejem ponudbe - osebe, ki niso predkupni upravičencu - pravno mnenje
V razmerju do oseb, ki so prav tako podale izjave o sprejemu ponudbe, vendar niso predkupni upravičenci, pa ponudba iz 20. člena ZKZ nima pravnih učinkov ponudbe iz prvega odstavka 22. člena OZ. Pri teh osebah gre namreč za povsem nedoločen krog oseb, ponudbo, naslovljeno na nedoločeno število oseb, pa OZ v tretjem odstavku 22. člena opredeljuje le kot vabilo k dajanju ponudb (tretji odstavek 22. člena OZ). Namen zakonske ureditve o prodaji kmetijskih zemljišč ne narekuje drugačne razlage. To pa pomeni, da v primeru, ko nihče izmed predkupnih upravičencev ponudbe ne sprejme pravočasno, prodajalec lahko sklene pogodbo z enim izmed ostalih sprejemnikov ponudbe, sme pa sklenitev pogodbe tudi odkloniti.
V primeru v predpisani obliki izjavljene volje je že pojmovno izključena možnost nesporazuma v predmetu obveznosti kot razloga za nastanek ponudbe.
Tožena stranka je s tem, ko je v obrazec ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda vpisala tudi stavbna zemljišča, degradirana območja in nerodovitne površine za enotno prodajno ceno tudi te podvrgla prisilnim predpisom ZKZ. Za prodajo stavbnih zemljišč sicer ni potrebno soglasje upravne enote, vendar se zaradi pogoja, da se zemljišča prodajajo v paketu, pogodba lahko sklepa le za vsa zemljišča obenem in tudi zemljiškoknjižna listina izstavlja le za vsa zemljišča obenem.
Tožnik je tožbo vložil še pred sprejemom pravnega mnenja Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 in v skladu s prevladujočo sodno prakso v 60-dnevnem roku ni vložil zahteve za odobritev pravnega posla ampak je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti pogodbe sklenjene z drugim ponudnikom, vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja in sklenitev pogodbe z njim. V primeru zavrnitve zahtevka, tožnik zaradi poteka 60 dnevnega roka ne bi mogel več zahtevati odobritve pravnega posla. Vrhovno sodišče je zato že v zadevi II Ips 369/2010 odločilo, da je zaradi zagotovitve pravne varnosti v takšnih primerih tožnikom treba omogočiti, da pravdo s tako postavljenimi zahtevki dokončajo, s tem, da se prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi izdane sodbe opravi šele potem, ko sklenjeno prodajno pogodbo odobri pristojna upravna enota.
Kupna pogodba v vsebini, kot je opredeljena v glavnem tožbenem zahtevku, bi bila nična, ker ni upoštevano, kakšen postopek je določen za strogo obličen sprejem ponudbe, zaobšle bi se prisilne določbe o predkupnih upravičencih, zlasti pa ni upoštevana pomembna faza upravnega postopka, v katerem upravna enota odobri do tedaj pogojno sklenjeno pogodbo in pri tem tudi izvaja predpisano javnopravno kontrolo.
Zaradi takšne medsebojne povezanosti je nična tudi predpogodba, ki naj bi bila podlaga za sklenitev zahtevane glavne pogodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 23, 23/1-2.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – odobritev pravnega posla – predkupni upravičenec – kmet mejaš – teleološka razlaga – zemljišče ločeno s potjo in melioracijskim jarkom – že rešeno vprašanje – zelo hude posledice – neuresničeno pričakovanje
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanji, ali se pri razlagi statusa kmeta mejaša uporablja tudi teleološka razlaga in kje je opredeljena pravna oziroma dejanska podlaga, ki omogoča zaključek, da javna pot in melioracijski jarek, ki se nahajata med zemljiščema, ne jemljeta lastnosti sosednjih zemljišč, medtem ko reka sosednji zemljišči prostorsko ločuje, je že rešeno v praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa, zato ne gre za pomembni pravni vprašanji.
Pri odobritvi pravnega posla za nakup kmetijskega zemljišča gre za pričakovanje pravice za sklenitev pravnega posla, torej za negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja z zakonom predpisanih pogojev. Ob takih okoliščinah pa revident zelo hudih posledic ne more izkazovati s tem, da se neko pričakovanje ni uresničilo.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla – dovoljenost revizije – pravica oziroma obveznost ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o odobritvi pravnega posla po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča ni spor o pravici, izraženi v denarni vrednosti, zato revizija iz razloga po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.
S splošnimi navedbami o tem, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z načelom zakonitosti in načelom enakosti (22. člen Ustave RS) drugačna od odločitve v identični situaciji oziroma da je bil v tej zadevi voden dvojni postopek ter s splošnim Sklicevanjem na 19. člen ZKZ in 33. člen Ustave RS, revidentke niso opredelile konkretnega in natančnega pravnega vprašanja, pomembnega po vsebini te zadeve, zato ni izkazana izpolnjenost pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0015570
ZLNDL člen 3. ZZad člen 74, 74/2. SPZ člen 43. ZTLR člen 29. ZSKZ člen 14.
lastninjenje - družbena lastnina - pravica uporabe - kmetijska zemljišča - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - priposestvovanje - priposestvovanje nepremičnin, na katerih se lastninska pravica pridobi na podlagi zakona - priposestvovanje nepremičnin, ki so bile predmet lastninjenja - dobra vera - pravna zmota
V primerih, ko lahko po določbah enega od zakonov o lastninjenju lastninsko pravico na nepremičnini pridobijo različni subjekti, je potrebno ugotoviti le, kateri od teh subjektov je dejansko izpolnjeval zakonsko določene pogoje za pridobitev lastninske pravice na tej nepremičnini. Možnost pridobitve kmetijskih zemljišč, ki so bila predmet lastninjenja, tudi s priposestvovanjem, pa bi posamezniku omogočila, da pridobi lastninsko pravico na teh zemljiščih tudi v primeru, če bi bil v dobri veri, da so izpolnjeni pogoji za pridobitev lastninske pravice na podlagi enega od zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. To bi dejansko pomenilo zaobid zakonsko določenih pogojev za pridobitev lastninske pravice na teh zemljiščih oziroma „legalizacijo“ nezakonitih vpisov lastninske pravice, ki so nastali v procesu lastninjenja nepremičnin.
promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – rešeno pravno vprašanje
Revizija ni dovoljena, če je vprašanje, ki je bistveno za odločitev, že rešeno v sodni praksi Vrhovnega sodišča, izpodbijana sodba pa od te prakse ne odstopa.
Zavezovalni pravni posel o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjen (sicer pod odložnim pogojem odobritve pristojne upravne enote) s trenutkom, ko ponudnik prejme izjavo predkupnega upravičenca o sprejemu ponudbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE
VS0015317
ZPP člen 13. ZOR člen 51, 52, 60. ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14.
lastninjenje - pogodba o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov – ničnost – izpodbojnost – predhodno vprašanje – razlogi za ničnost – sila in grožnja – kavza - obstoj pravne podlage – dopustnost podlage
Tožnik je zatrjeval, da je pogodbo sklenil pod vplivom sile in grožnje, da se njegovemu predniku ni bilo treba lastninsko preoblikovati po ZLPP in da je s pogodbo prišlo do prenosa stavbnih (ne pa kmetijskih zemljišč). Te navedbe zaradi njihove nesklepčnosti ob uporabi 51. in 52. člena ZOR ne utemeljujejo zatrjevane posledice – ničnosti sporne pogodbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZKZ člen 20, 20/4, 21, 21/1, 21/2.
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla – kmetijska zemljišča – pomembno pravno vprašanje – izjava o sprejemu - že rešeno pravno vprašanje
Če ni sporno, da sta tako upravna enota kot prodajalec izjavo o sprejemu ponudbe prejela v zakonskem roku, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če izjava o sprejemu ponudbe ni bila poslana s povratnico.
Vprašanje, ki ga izpostavljata revidenta, je že rešeno, zato ne more biti pomembno pravno vprašanje.
promet s kmetijskimi zemljišči – prodaja - predkupna pravica – dopuščena revizija
Za uveljavitev stvarnopravnih učinkov prodaje kmetijskih zemljišč ne zadošča zgolj prednostno upravičenje kupca, temveč je bistveno, da prednostni upravičenec stvar kupi v predpisanem postopku, ki omogoči ustrezno kontrolo pravnega posla.