Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v razmerju do uporabnika zemljišča zato (edini) pasivno legitimiran ob uveljavljanju morebitnih zahtevkov iz naslova vlaganj v nepremičnine in s tem povezano njihovo povečano vrednostjo. Ureditev po ZSKZ je specialne narave in se ji tožeča stranka ne more ogniti s sklicevanjem na (splošno) obligacijskopravno ureditev neupravičene obogatitve po OZ.
prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - tožba za sklenitev prodajne pogodbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sklepčnost tožbe - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da je za odločitev pomembno, da je v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ veljala prejšnja sodna praksa, da je tožnik v celoti ravnal v skladu s takšno prakso in da je zato tudi utemeljeno vztrajal pri tožbenem zahtevku za sklenitev pogodbe, s čimer si je ohranil rok za odobritev pravnega posla. Za vložitev tožbe s takšnim, po prejšnji sodni praksi oblikovanim zahtevkom, ne velja 60 dnevni prekluzivni rok iz ZKZ, ki je predpisan za vložitev zahteve za odobritev pogodbe.
Kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev, ki bi narekovali v predpisani strogi obliki doseženo soglasje volj za prodajo kmetijskega zemljišča, je tožniku treba odreči sodno varstvo, ki temelji na sklenjeni pogodbi, če je bilo njegovo ravnanje ob sklepanju pogodbe takšne narave, da bi bilo po splošnih, obče sprejetih pravilih nepošteno, da bi prejel celotno nepremičnino za v ponudbi zapisano kupnino.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018567
ZKZ člen 1, 18, 19. ZDKG člen 2, 21, 24. OZ člen 557, 557/1. SPZ člen 49, 49/1.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - promet s kmetijskimi zemljišči - zaščitena kmetija - ničnost
Da bi preprečil delitev oziroma drobitev srednje velikih kmetij (samo te so predmet zaščite), je zakonodajalec omejil promet po dveh kriterijih: (1) glede na premoženje (tako, da dovoljuje fizično delitev v obliki odtujitve določene nepremičnine iz zaščitene kmetije, če ta postane del druge zaščitene kmetije ali kmetije oziroma kmetijskega zemljišča v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika, če se odtujijo stavbna zemljišča ali zemljišča, ki jih je po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev dovoljeno nakloniti z oporoko) ter (2) glede na pridobitelja (tako, da lahko lastnik zaščiteno kmetijo odtuji v korist katerega od pridobiteljev, določenih z zakonom). V obeh primerih velja še dodatna omejitev, da mora zaščitena kmetija po razpolaganju še nadalje izpolnjevati pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev (prvi odstavek 18. člena ZKZ). Ti so določeni v prvem odstavku 2. člena ZDKZ, in sicer pogoj velikosti (najmanj 5 ha in največ 100 ha primerljive površine) in pogoj lastništva (biti mora v lasti ene fizične osebe, v lasti dveh oseb pa je lahko le, če gre za zakonca, zunajzakonska partnerja ali partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti oziroma če gre za enega od partnerjev iz pravkar navedenih skupnosti in njegovega potomca).
Ker je bilo že ob sklenitvi sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju predvidljivo, da bo z njeno delno izpolnitvijo zaščitena kmetija prišla v solast treh oseb in s tem izgubila status zaščitene kmetije, namen zakonodajalca pa je bil ravno v preprečitvi tega, je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju v delu, s katerim so urejena razmerja med pokojnikom kot preživljancem ter zakoncema S. kot preživljalcema, za nepremičnine, ki so v solasti in izključni lasti pokojnika in spadajo v zaščiteno kmetijo, nična (ker je v nasprotju z dovoljenim lastniškim režimom, ki ga določa ZDKG).
Tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe med tožencema v obravnavani pravdi predstavlja le vmesni ugotovitveni zahtevek. Ta zaradi prejudicialnosti do glavnega (izbrisnega) zahtevka ne obremenjuje ne tožencev ne sodišča, zato uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP).Ta mora biti podan glede glavnega predmeta spora, ki je v konkretnem primeru oblikovalna (izbrisna) tožba, za katero se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati.
Naknadna in povratna prekinitev pravdnega postopka do odločitve v upravnem postopku, ki je bil pred tem že prekinjen prav zaradi odločitve v tej pravdi, ni dopustna.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018376
ZD člen 64.
pisna oporoka pred pričami
Akt nunkupacije sestavljata izjava oporočitelja, da je določen zapis njegova oporoka in lastnoročni podpis v navzočnosti dveh prič.
Izjava mora biti izrecna. To pomeni, da konkludentna dejanja ne zadoščajo; ne bi bilo, na primer, dovolj, da bi oporočitelj izjavil, naj mu dajo svinčnik, ker bo prebrano oporoko podpisal. Po drugi strani pa zahtevi po izrecnosti izjave ni zadoščeno izključno tedaj, ko jo oporočitelj poda z besedami zakona („To je moja oporoka“). Z njo mora biti potrjena njegova volja napraviti oporoko (animus testandi). V konkretnem primeru, ko je bila sporna listina naslovljena kot oporoka, ko je vsebovala zapis, da oporočiteljica zapušča stanovanje prvemu tožencu (in ne morda daruje ali na drug način prepušča v last) in je bila oporočiteljici glasno prebrana, zatem pa jo je še sama prebrala, je pravilna presoja, da je izjava, da mu želi stanovanje prepustiti, potrditev volje za testiranje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS0018296
ZSKZ člen 14, 16, 17. ZLPP člen 5. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - kmetijsko zemljišče - sredstva kapitalske družbe - argument teleološke redukcije - revizija stranskega intervenienta - odgovor na revizijo - stroški revizijskega postopka
14. člen ZSKZ se nanaša na zemljišča v družbeni lastnini, ne pa na zemljišča v lasti kapitalskih družb z znanimi lastniki. Če pa je imela kapitalska družba med svojimi sredstvi (zgolj) pravico uporabe na nepremičnini, tedaj ta zemljišča niso v njeni lasti in so bila predmet podržavljanja na podlagi 14. člena ZSKZ. S tem je bilo res poseženo v pravico uporabe, vendar na ustavno dopusten način, saj se je pravica uporabe transformirala v obligacijsko pravico.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - kmetijsko zemljišče - dobrovernost - prepoved odtujitve in obremenitve
Toženci šele prvič v reviziji konkretizirajo očitke v zvezi s postopkom po ZKZ, kar pa ne more vplivati na presojo dobre vere tožnika, ki je več kot 10 let živel v prepričanju, da je bila pogodba za konkretna zemljišča sklenjena v skladu z zakonskimi določbami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018723
ZPP člen 41, 367a, 367/2, 367/3, 367/4, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kmetijska zemljišča - prodaja kmetijskih zemljišč - ponudba - skupna ponudba - stavbna in kmetijska zemljišča - postopek prodaje - predkupna pravica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru ponudbe prodaje kmetijskih zemljišč, v katero so zajeta tudi stavbna zemljišča, dopustno postopek prodaje obravnavati po različnih pravnih režimih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018173
ZZad člen 74. ZSKZ člen 14, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5.
lastninjenje - državna lastnina - zadruga - premoženje zadrug - odplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - neodplačnost prehoda nepremičnine v družbeno lastnino - sklepčnost tožbe - trditveno breme - negativna dejstva - materialno dokazno breme - exceptio illegalis - kmetijska zemljišča - določitev vrednosti kmetijskega zemljišča - kmetijsko zemljišče, namenjeno za gradnjo - višina odškodnine
Nujni sestavni del trditev za sklepčnost tožbe po 74. členu ZZad je navedba, ki omogoča sklepanje o neodplačnosti prehoda spornih nepremičnin v družbeno lastnino. Po svojem bistvu gre za zatrjevanje negativnih dejstev (pridobitev za manj od 30 % takratne vrednosti), kar ob postavljenem ugovoru toženke, da je bil prehod odplačen, vodi do zaključka, da materialno dokazno breme za trditve glede odplačnosti prehoda leži na toženki. Tudi o tem vprašanju se je sodna praksa že izrekla. Ker gre pri presoji odplačnosti za materialnopravno sklepanje z uporabo določbe prvega odstavka 5. člena Navodila, mora toženka torej dokazati, da je organ, ki je nepremičnino podržavil, oziroma upravljalec (tj. toženka ali njen pravni prednik) zanjo plačal določeno nadomestilo, in da je to nadomestilo preseglo 30 % vrednosti takratne vrednosti nepremičnine.
Po drugi strani toženka utemeljeno opozarja, da sta se sodišči nižjih sodišči stopenj pri presoji, ali višina plačanega nadomestila ustreza pojmu odplačnosti, napačno oprli na denacionalizacijski podzakonski predpis, in sicer na Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok), ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen. Revizijsko sodišče pritrjuje toženki, da sta sodišči prezrli drugi odstavek 5. člena Navodila, ki ureja metodo ugotavljanja (ne)odplačnosti prehoda v družbeno lastnino pri lastninjenju po ZZad. Z Odlokom so bile namreč določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča.
Zmotni so razlogi sodišča druge stopnje, da tožnik nima aktivne legitimacije, ker nima nobene (obligacijske) pravice, ki bi bila prizadeta z materialnopravno neveljavno vknjižbo. Tožnik kot predkupni upravičenec spornega kmetijskega zemljišča nima zgolj pravice do sklenitve pogodbe, ampak je bil zavezovalni pravni posel celo že sklenjen v trenutku, ko je prva toženka prejela njegov sprejem ponudbe, kot je Vrhovno sodišče RS že pojasnilo v svojem načelnem pravnem mnenju z dne 6. 4. 2012. Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe na podlagi 243. člena ZZK-1 pa ima tudi predkupni upravičenec oziroma imetnik obligacijske pravice.
Prav tako zavrnitev zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe v drugi pravdi tožniku ne jemlje predkupne pravice, ki jo je le-ta že pridobil zunaj pravde. Veljavnost zavezovalnega pravnega posla med tožnikom in prvo toženko je pogojena samo z odobritvijo upravne enote.
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Negativen odgovor na vprašanje, ali je toženka dejansko zmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
Postopanje sodišč nižjih stopenj, ki sta v ugotovitveni del zahtevka oziroma izreka dodali odložni pogoj, upoštevajoč specifiko tovrstnih pravd in položaj, ki je v času po sprejemu načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012 nastal v sodni praksi, ne more pomeniti kršitve načela dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je bila v konkretni zadevi sodna praksa Vrhovnega sodišča v zvezi s sklenitvijo pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč pravilno uporabljena in ali je v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga tožnika o nedobrovernosti šeste in sedme toženke podana kršitev določb pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018123
ZPP člen 184, 184/2, 185, 187, 339, 339/1, 343, 343/4. ZKZ člen 22. OZ člen 86. URS člen 22.
promet s kmetijskimi zemljišči - sklenitev prodajne pogodbe - napake volje - zmota - prekluzivni rok - tožbeni zahtevek - subjektivna sprememba tožbe - objektivna sprememba tožbe - sklep o dovolitvi spremembe tožbe - pravica do poštenega sojenja - pritožba - pravni interes za pritožbo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - zavrženje pritožbe
Če sodišče ne odloči o tem, ali se sprememba tožbe dopusti, stranke ne morejo urediti, kaj je predmet odločanja. S tem je kršena njihova pravica do poštenega postopka (22. člen Ustave).
dovoljenost revizije - odobritev pravnega posla - pogoji za dovoljenost niso izpolnjeni - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - razmejitev med pogoji za dovoljenost revizije in revizijskimi razlogi
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ne (iz)postavlja, temveč zgolj navaja, da je revizija dovoljena, ker gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja.
Samo navedba revizijskih razlogov brez konkretnega pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve za dovoljenost revizije ne zadošča.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - zavrnitev odobritve pravnega posla - priposestvovanje solastninskega deleža - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentovo splošno vprašanje, s katerim utemeljuje dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne izpolnjuje v ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča izoblikovanih zahtev za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnava. Vprašanje, ki ga navaja, namreč ne zahteva odgovora, ki bi pripomogel k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali razvoju prava preko sodne prakse. Zato ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5, 5/1-1, 5/1-4, 5/2. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
družbena lastnina - lastninjenje - zadruga - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - neodplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - izvedenec
V primeru lastninjenja na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 74. člena ZZad izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Upoštevati mora tudi drugi odstavek navedene določbe, ki določa, da se razmerje med plačano odškodnino in takratno vrednostjo nepremičnin ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti.