KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00020118
Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 5. ZZad člen 74, 74/2, 76, 76/2. ZSKZ člen 14, 16.
lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - prenos kmetijskih zemljišč - lastninjenje premoženja zadrug - pridobitev lastninske pravice - arondacija - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - višina nadomestila
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njimi povezanih podzakonskih predpisov.
DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00006836
ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZZad člen 74, 74/1, 74/2, 76, 76/2. - člen 5, 5/1, 5/2. ZDen člen 25, 26, 44.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - kmetijska zemljišča - zadruga - prenos kmetijskih zemljišč - arondacija - neodplačna pridobitev - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in njimi povezanih podzakonskih predpisov.
ZKZ člen 19, 20. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3, 89.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - pomembno pravno vprašanje - konkretizacija pomembnega pravnega vprašanja
Pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano le z navedbo, "da je v odločitvi izpodbijane sodbe o pravnem vprašanju statusa kmeta stališča, ki odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma se o tem sploh še ni odločalo."
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Z izbrisno tožbo se sanira materialnopravno neveljavna vknjižba v zemljiški knjigi. Po 243. členu ZZK-1 ima aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe vsakdo, čigar obligacijska pravica je bila zaradi vknjižbe kršena. V drugem in tretjem odstavku 243. člena ZZK-1 so zajeti pravni položaji materialnopravno neveljavnih vknjižb. Izrecno je določeno, da je vknjižba neveljavna tudi zaradi kršitve predkupne pravice. Kršitev zakonitih predkupnih pravic v javnem interesu povzroči ničnost zavezovalnega pravnega posla in ti položaji so zajeti v prvi točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1, kršitev pogodbenih ali zakonitih predkupnih pravic v zasebnem interesu pa povzroči razveljavitev razpolagalnega pravnega posla - zemljiškoknjižnega dovolila. Ti položaji so zajeti v tretji točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1. Za obstoj procesne aktivne legitimacije zadošča zatrjevana kršitev predkupne pravice. Kršitev predkupne pravice in to da ima prednostno pravico nakupa je tožnik zatrjeval v tožbi. Prva toženka je ugovarjala, da bi tožnik imel predkupno prednostno pravico le, če bi uspel iztožiti sklenitev pogodbe in naknadno doseči odobritev pravnega posla (po pravni praksi pred sprejetim načelnim pravnim mnenjem) ali izstavitev zemljiškoknjižne listine (po sprejetem načelnem pravnem mnenju). To pa ne drži. Že samo izkazan (ali neprerekan) obstoj predkupne pravice in v obravnavanem primeru ničnost zavezovalnega pravnega posla zadošča za aktivno legitimacijo in ugoditev zahtevku po izbrisni tožbi.
ZKZ člen 20, 20/4, 21, 21/1, 23. OZ člen 22, 22/3, 28, 59, 59/2.
dovoljena revizija - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - trenutek sklenitve pogodbe - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - prejem izjave o sprejemu ponudbe
Potencialni kupec mora pogoje za uveljavljanje predkupne pravice iz 23. člena ZKZ izpolnjevati v trenutku, ko je pogodba sklenjena, in najkasneje do izteka roka za sprejem ponudbe iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ.
Ker je pravni posel sklenjen s soglasjem volj obeh pogodbenih strank, je pri odgovoru na zastavljeno vprašanje (o tem kdaj se šteje, da je pogodba sklenjena) treba upoštevati, da upravna enota ni pogodbena stranka. Zato po prejšnji ureditvi, ki upravne enote ni pooblaščala za sprejem pisne izjave o sprejemu ponudbe, ni mogoče šteti, da je bil pravni posel sklenjen, ko je tako izjavo prejela upravna enota, temveč, ko jo je prejel prodajalec.
Iz opisane spremembe jasno izhaja namen zakonodajalca, da je v četrtem odstavku 20. člena ZKZ določen procesni rok, v katerem morajo biti izjave o sprejemu objavljene ponudbe priporočeno poslane (oddane na pošto) upravni enoti. Čas sklenitve pogodbe torej ni okoliščina, od katere bi bil odvisen odgovor na v reviziji izpostavljeno pravno vprašanje. Pomembna je le ugotovitev, ali je bila izjava o sprejemu ponudbe oddana v 30 dnevnem roku iz 20. člena ZKZ.
UPRAVNI SPOR - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS1016041
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZKZ člen 4, 4/1, 107, 107-b.
dovoljenost revizije - ukrep kmetijskega inšpektorja - šotorišče - pomembno pravno vprašanje - ni vprašanje po vsebini zadeve - jasna normativna ureditev - zelo hude posledice niso izkazane - uporaba zemljišča za drug namen - neenotna praksa sodišča prve stopnje
V obravnavani zadevi inšpekcijski ukrep ni izrečen zaradi degradacije zemljišča, ampak zaradi uporabe zemljišča za drug namen (šotorišče), zato vprašanje degradacije zemljišča v tej zadevi ni relevantno. Vprašanje sorazmernosti ukrepa in vprašanje, ali je šotorišče, ki se v jesenskem in zimskem času uporablja za skladiščenje sena, pomožni kmetijski objekt v smislu občinskega prostorskega akta, pa sta vprašanji na kateri daje jasen odgovor že normativna ureditev ZKZ in Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
Če iz predložene listini ni mogoče jasno ugotoviti dejstev, ki naj bi potrdile navedbe v zvezi z zelo hudimi posledicami, te niso izkazane.
ZSKZ člen 14, 14/1, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5, 5/1, 5/2.
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja nepremičnin v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in z njim povezanega Odloka, čeprav ta kot ločnico odplačnosti prav tako postavi pri 30 % vrednosti nepremičnin, saj ta določa vrednosti zemljišč za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije in glede na njihove sedanje vrednosti.
Kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev, ki bi narekovali v predpisani strogi obliki doseženo soglasje volj za prodajo kmetijskega zemljišča, je revidentu treba odreči sodno varstvo, ki temelji na sklenjeni pogodbi, če je bilo njegovo ravnanje ob sklepanju pogodbe takšne narave, da je nasprotovalo kogentnim zakonskim določbam (507. in 513. členu OZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018687
ZKZ člen 19, 19/2, 20, 20/3, 20/7. OZ člen 88, 88/1, 90, 90/2.
neveljavnost pogodbe - ničnost - promet s kmetijskimi zemljišči - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija - veljavnost razpolaganja - prepoved manjšega pomena - odobritev pravnega posla - potrdilo, da odobritev ni potrebna - konvalidacija - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Sodišči prve in druge stopnje sta ob dejanski podlagi, ki jo ponujata stranki, dolžni sami paziti na pravilno uporabo prava. Prepozne so zato lahko le trditve strank o dejanskem substratu posamezne pravne norme. To so tiste konkretne življenjske okoliščine, ki so predmet pravnega vrednotenja, katerega cilj je preverjanja, ali je izpolnjen zakonski dejanski stan, predpisan za uporabo pravne norme. Kriterija prepovedi manjšega pomena in izvršenosti pogodbe tvorita zgornjo (materialnopravno) premiso pravnega pravila iz drugega odstavka 90. člena OZ. Trditev, da gre v konkretnem primeru za prepoved manjšega pomena, je pravna kvalifikacija konkretne življenjske situacije.
Pri presoji, ali je bila prekršena prepoved manjšega pomena, je treba izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Med situacijami, za katere je bilo v drugem odstavku 19. člena ZKZ določeno,da odobritev ni potrebna, je obravnavana z vidika dejanskega stanja manj zahtevna. Sporni pravni posel (pogodba o dosmrtnem preživljanju) je bila sklenjena med materjo in hčerjo, torej z zakonitim dedičem. Očitno gre za situacijo, v kateri za veljavnost pravnega posla upravni organ zgolj izda potrdilo, da odobritev ni potrebna. Razlaga, ki bi ničnost pravnega posla utemeljevala zgolj na ugotovitvi, da ni bilo pridobljeno formalno potrdilo, da odobritev pravnega posla ni bila potrebna, pa bi bila v nasprotju s splošnim načelom obligacijskega prava, ki stremi k ohranjanju pogodbo v veljavi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 85. ZKZ člen 23, 23/1, 23/2.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - kmet mejaš
Vrednost pravnega posla, katerega sklenitev je bila odobrena oziroma zavrnjena ne pomeni, da je bila v upravni zadevi pravica ali obveznost izražena v denarju.
Izpostavljeno vprašanje je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, odgovor nanj je mogoč le ob upoštevanju dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve, na katere je revizijsko sodišče vezano.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v razmerju do uporabnika zemljišča zato (edini) pasivno legitimiran ob uveljavljanju morebitnih zahtevkov iz naslova vlaganj v nepremičnine in s tem povezano njihovo povečano vrednostjo. Ureditev po ZSKZ je specialne narave in se ji tožeča stranka ne more ogniti s sklicevanjem na (splošno) obligacijskopravno ureditev neupravičene obogatitve po OZ.
prodajna pogodba - kmetijsko zemljišče - odobritev pravnega posla - tožba za sklenitev prodajne pogodbe - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - sklepčnost tožbe - načelno pravno mnenje - sprememba sodne prakse
Pravilno je stališče sodišč prve in druge stopnje, da je za odločitev pomembno, da je v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ veljala prejšnja sodna praksa, da je tožnik v celoti ravnal v skladu s takšno prakso in da je zato tudi utemeljeno vztrajal pri tožbenem zahtevku za sklenitev pogodbe, s čimer si je ohranil rok za odobritev pravnega posla. Za vložitev tožbe s takšnim, po prejšnji sodni praksi oblikovanim zahtevkom, ne velja 60 dnevni prekluzivni rok iz ZKZ, ki je predpisan za vložitev zahteve za odobritev pogodbe.
Kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev, ki bi narekovali v predpisani strogi obliki doseženo soglasje volj za prodajo kmetijskega zemljišča, je tožniku treba odreči sodno varstvo, ki temelji na sklenjeni pogodbi, če je bilo njegovo ravnanje ob sklepanju pogodbe takšne narave, da bi bilo po splošnih, obče sprejetih pravilih nepošteno, da bi prejel celotno nepremičnino za v ponudbi zapisano kupnino.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018567
ZKZ člen 1, 18, 19. ZDKG člen 2, 21, 24. OZ člen 557, 557/1. SPZ člen 49, 49/1.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - promet s kmetijskimi zemljišči - zaščitena kmetija - ničnost
Da bi preprečil delitev oziroma drobitev srednje velikih kmetij (samo te so predmet zaščite), je zakonodajalec omejil promet po dveh kriterijih: (1) glede na premoženje (tako, da dovoljuje fizično delitev v obliki odtujitve določene nepremičnine iz zaščitene kmetije, če ta postane del druge zaščitene kmetije ali kmetije oziroma kmetijskega zemljišča v lasti kmetijske organizacije ali samostojnega podjetnika, če se odtujijo stavbna zemljišča ali zemljišča, ki jih je po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev dovoljeno nakloniti z oporoko) ter (2) glede na pridobitelja (tako, da lahko lastnik zaščiteno kmetijo odtuji v korist katerega od pridobiteljev, določenih z zakonom). V obeh primerih velja še dodatna omejitev, da mora zaščitena kmetija po razpolaganju še nadalje izpolnjevati pogoje po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev (prvi odstavek 18. člena ZKZ). Ti so določeni v prvem odstavku 2. člena ZDKZ, in sicer pogoj velikosti (najmanj 5 ha in največ 100 ha primerljive površine) in pogoj lastništva (biti mora v lasti ene fizične osebe, v lasti dveh oseb pa je lahko le, če gre za zakonca, zunajzakonska partnerja ali partnerja registrirane istospolne partnerske skupnosti oziroma če gre za enega od partnerjev iz pravkar navedenih skupnosti in njegovega potomca).
Ker je bilo že ob sklenitvi sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju predvidljivo, da bo z njeno delno izpolnitvijo zaščitena kmetija prišla v solast treh oseb in s tem izgubila status zaščitene kmetije, namen zakonodajalca pa je bil ravno v preprečitvi tega, je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da je sporna pogodba o dosmrtnem preživljanju v delu, s katerim so urejena razmerja med pokojnikom kot preživljancem ter zakoncema S. kot preživljalcema, za nepremičnine, ki so v solasti in izključni lasti pokojnika in spadajo v zaščiteno kmetijo, nična (ker je v nasprotju z dovoljenim lastniškim režimom, ki ga določa ZDKG).
Tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe med tožencema v obravnavani pravdi predstavlja le vmesni ugotovitveni zahtevek. Ta zaradi prejudicialnosti do glavnega (izbrisnega) zahtevka ne obremenjuje ne tožencev ne sodišča, zato uveljavljanje takšnega zahtevka ni omejeno z izkazovanjem pravnega interesa (tretji odstavek 181. člena ZPP).Ta mora biti podan glede glavnega predmeta spora, ki je v konkretnem primeru oblikovalna (izbrisna) tožba, za katero se pravni interes domneva in ga ni treba posebej izkazovati.
Naknadna in povratna prekinitev pravdnega postopka do odločitve v upravnem postopku, ki je bil pred tem že prekinjen prav zaradi odločitve v tej pravdi, ni dopustna.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018376
ZD člen 64.
pisna oporoka pred pričami
Akt nunkupacije sestavljata izjava oporočitelja, da je določen zapis njegova oporoka in lastnoročni podpis v navzočnosti dveh prič.
Izjava mora biti izrecna. To pomeni, da konkludentna dejanja ne zadoščajo; ne bi bilo, na primer, dovolj, da bi oporočitelj izjavil, naj mu dajo svinčnik, ker bo prebrano oporoko podpisal. Po drugi strani pa zahtevi po izrecnosti izjave ni zadoščeno izključno tedaj, ko jo oporočitelj poda z besedami zakona („To je moja oporoka“). Z njo mora biti potrjena njegova volja napraviti oporoko (animus testandi). V konkretnem primeru, ko je bila sporna listina naslovljena kot oporoka, ko je vsebovala zapis, da oporočiteljica zapušča stanovanje prvemu tožencu (in ne morda daruje ali na drug način prepušča v last) in je bila oporočiteljici glasno prebrana, zatem pa jo je še sama prebrala, je pravilna presoja, da je izjava, da mu želi stanovanje prepustiti, potrditev volje za testiranje.